Nekaj nižjo lansko številko glede prihodkov gre po besedah direktorja Marka Lukića pripisati še vplivu postavitve paviljona na Expu na poslovanje v letu pred tem, sicer pa so lani sklenili za dobrih 18,5 milijona evrov poslov, kar je celo 62-odstotna rast glede na leto 2015, že leto pred tem so beležili rast v višini 40 odstotkov.

“Še leta 2009 smo ustvarili 7,6 milijona evrov, pred prodajo podjetja avstrijski skupini GBG je številka narasla na 11,2 milijona evrov, po dveh letih stagnacije pa se je s ponovnim prevzemom lastništva začela ponovna rast. Tudi za letošnje leto so napovedi izredno pozitivne. Ker gre za gradbene projekte, tega ne napovedujemo na pamet, saj gre za dejansko že sklenjene posle, glede na katere je podjetje razprodano za vsaj leto dni vnaprej,” je dejal Lukić.

V istem obdobju so izvoz strukturno iz desetih povišali na 36 odstotkov, čeprav so tudi prodajo v Sloveniji v zadnjih dveh letih dvignili za 86 odstotkov. Na tujih trgih so prodajo glede na leto prej povišali za 70 odstotkov, od tega preko lastnega podjetja v Avstriji celo za 116 odstotkov, v Italiji pa beležijo rast v višini 27 odstotkov.

Tudi letos pričakujejo bistveno rast prihodkov, kar okoli 40-odstotno, s čimer bi se približali 16 milijonom evrov. Zaradi povečanega obsega poslov se bo letos 63 zaposlenim pridružilo predvidoma še okoli deset novih. Podjetje se lahko pohvali tudi z visoko dodano vrednostjo, med 50.000 in 56.000 evri na zaposlenega, kar je kar dvakrat več od povprečja v panogi.

V podjetju ob tem dobro poskrbijo tudi za zaposlene, saj povprečna plača po besedah Lukića znaša slabih 2100 evrov. Tudi sicer ni pri njih nikogar, ki ne bi zaslužil vsaj 800 evrov neto osnovne plače, lani pa so kot nagrado za uspešnost zaposlenim izplačali še dodatnih 500 evrov.

“Prav vsi naši delavci so po preteku eno do trimesečne preskusne dobe zaposleni za nedoločen čas, saj menimo, da se morajo skupaj z družinami počutiti varne, nenehno podaljševanje pogodb in različne oblike prekarnega dela pa preziramo in obsojamo. Je pa res, da je slovenska delovnopravna zakonodaja tudi takšna, da na nek način spodbuja delodajalce k spornemu ravnanju,” je jasen prvi mož Lumarja.

V podjetju si zato želijo izboljšav delovno-pravne zakonodaje, v nasprotju z marsikaterim podjetjem pa zagovarjajo tudi hkraten dvig minimalne plače in razbremenitev stroškov dela. Po besedah Lukića je potrebno tudi odpraviti nelojalno konkurenco, na račun katere trpi kakovost, država pa bi morala bolj vzpodbujati oblike zelenega javnega naročanja, inovativnosti ter ustvariti družinskim podjetjem naklonjeno družbeno klimo.

Vir: STA

Denhof je v banki že nekaj časa prisoten kot prokurist, ob Senici in članici uprave Sabini Župec Kranjc, zadolženi za finance in finančne trge, pa sta od 1. januarja na mestih članov uprave še Jon Locke, odgovoren za upravljanje tveganj, in Josef Gröblacher, ki skrbi za operativno poslovanje. Oba sta licenci ECB prejela sredi lanskega decembra.

Dosedanji predsednik uprave, v času katerega je bil izpeljan lastniški prevzem banke s strani ameriškega finančnega sklada Apollo in EBRD, je postal njegov namestnik in se bo osredotočil na razvoj strateških povezav in partnerstev v Sloveniji. V njegovi pristojnosti bo še naprej področje poslovanja z gospodarskimi družbami ter korporativne zadeve.

Sicer pa je Denhof kot finančni strokovnjak svoje izkušnje pridobival na različnih vodstvenih funkcijah v banki Citibank na več razvijajočih se in razvitih trgih, med drugim v Singapurju, Veliki Britaniji, Turčiji, na Češkem in v Španiji. V 25 letih delovanja v finančni dejavnosti je načrtoval in izvedel repoziconiranja mnogih bank.

V NKBM sicer po pripojitvi PBS in KBS že nekaj časa potekajo tudi aktivnosti za reorganizacijo poslovnih procesov, vendar, kot so zatrdili, njihov glavni cilj ni zmanjševanje števila zaposlenih, temveč zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture in učinkovitosti procesov, s čimer se želijo preoblikovati v vodilno slovensko banko.

Ob tem poudarjajo, da zmanjševanje števila zaposlenih v banki poteka že vrsto let in je skladno z letnimi načrti in procesom prestrukturiranja v preteklosti letno znašalo med 70 in 100 zaposlenimi.

Kaj pripojitev dveh manjših bank, zaradi katere se je število zaposlenih povzpelo na 1463, pomeni za slednje, v NKBM za zdaj ne želijo komentirati, saj da poslovna odločitev glede zmanjševanja števila zaposlenih v prihodnjem obdobju še ni sprejeta, pa tudi sicer bodo o tem, ker spoštujejo socialni dialog, najprej seznanili zaposlene.

Hkrati še vedno proučujejo tudi možnosti za učinkovitejše in racionalnejše poslovanje, kar vključuje tudi sodobne poti poslovanja, po drugi strani pa tudi zapiranje nekaterih poslovalnic. V začetku letošnjega leta, torej po pripojitvi KBS, je imela NKBM 70 poslovalnic ter še dodatnih več kot 500 poštnih poslovalnic. Letos so že zaprli poslovalnice v Desklah, Dornberku in Vidmu pri Ptuju. Ob tem so zaposlene prerazporedili v druge poslovalnice, bankomata pa pustili tudi na obstoječih lokacijah.

Predsednik Sindikata bančništva Slovenije Tomaž Boltin je povedal, da tudi v sindikatu za zdaj s konkretnimi številkami uradno niso seznanjeni, pričakujejo pa, da bi jim uprava banke lahko svoje načrte predstavila v tednu ali dveh. “Do odpuščanj bo zagotovo prišlo, saj se nekatere službe iz treh bank med seboj prekrivajo, na srečo pa gre za precej starejšega kadra, kjer bodo kar nekaj ljudi lahko upokojili,” je dejal Boltin.

Vir: STA