Prebivalci Ceršaka v občini Šentilj se skupaj z okoljevarstveno organizacijo Moja Mura že leta borijo za zaprtje kompostarne in sanacijo območja ob Muri. Zapletov pa še ni konec, saj je podjetju prejšnji mesec uspelo s pritožbo na upravnem sodišču, kjer so tožili državo zaradi izdane negativne odločbe za razširjeno okoljevarstveno dovoljenje.
Kompostarna podjetja Kogal v Ceršaku je največja v Sloveniji. Z zmogljivostjo 36.000 ton letno predstavlja kar tretjino vseh zmogljivosti v Sloveniji, težava pa je njena umeščenost v varovanem območju tik ob Muri, ki spada med območja Nature 2000.
Okoliški krajani na vse težje življenje ob kompostarni aktivno opozarjajo od leta 2017, ko je zaživela tudi civilna iniciativa. Pripravili so več protestnih shodov. Opozarjajo na potencialno nevarnost, da bi na območju skladiščeni odpadki, ki naj bi jih bilo vse več, zdrknili v reko. S tem bi lahko ogrozili pitno vodo v celotnem porečju Mure, pravijo.
Na nevarnosti so znova opozorili ob avgustovskih poplavah, v Kogalu pa zavračajo trditve o skladiščenju odpadkov. Kot so pojasnili za STA, niso registrirani za skladiščenje odpadkov, pač pa biološke odpadke takoj po prevzemu obdelajo v kompost prvega kakovostnega razreda.
Na lokaciji tako trenutno skladiščijo okoli 100.000 ton komposta, ki pa po njihovih zagotovilih nima negativnih vplivov na okolje. Njihov cilj je izboljšati skladiščenje komposta in ga predelovati v organsko gnojilo, so še pojasnili v Kogalu.
Dejavnost želijo nadaljevati. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo jim je januarja sicer zavrnilo vlogo za pridobitev novega, razširjenega okoljevarstvenega dovoljenja za kompostarno. Sledila je pritožba Kogala na odločitev ministrstva, ki jo je vlada z odločbo zavrnila. Upravljavec kompostarne je nato vložil še pritožbo na upravno sodišče, to pa je odpravilo odločitev ministrstva in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.
Odločitev upravnega sodišča je 11. oktobra postala pravnomočna, so za STA pojasnili na ministrstvu. V sodbi je sodišče naročilo okoljskemu ministrstvu, da mora v ponovnem odločanju razpisati ustno obravnavo, v okviru katere bo opravilo ogled na kraju, nato pa naj v ustrezno izvedenem ugotovitvenem postopku znova odloči, ali so morda izpolnjeni vsi pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.
Da so uspeli s tožbo na upravnem sodišču, so za STA potrdili tudi v podjetju Kogal. Zatrdili so, da naprava v Ceršaku deluje v skladu z veljavno zakonodajo, kar da potrjujejo tudi inšpekcijski nadzorni organi. Menijo, da bodo v ponovljenem postopku uspešni.
Če bi jim izdajo razširjenega dovoljenja znova zavrnili, pa bodo še naprej delovali in poslovali v skladu z aktualnim veljavnim dovoljenjem, so sporočili iz Kogala. Kot so dodali, želijo poslovne procese izboljšati skladno s spoznanji stroke, med drugim z izgradnjo linije za pakiranje komposta. “O alternativni lokaciji ne razmišljamo, saj imamo za poslovanje na sedanji lokaciji vsa potrebna dovoljenja,” so zapisali.
Na inšpektoratu za okolje in energijo so medtem za STA povedali, da je pri njih trenutno zoper podjetje odprt en inšpekcijski postopek. Septembra so po uradni dolžnosti opravili inšpekcijski nadzor glede usklajenosti delovanja kompostarne z okoljevarstvenim dovoljenjem. Nepravilnosti niso ugotovili.
Še vedno pa poteka postopek glede meritve emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. V inšpekcijskem postopku so sicer ugotovili, da so bile te izvedene v skladu z uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov, ne pa skladno z določili okoljevarstvenega dovoljenja. V njem so bile predpisane tudi mejne vrednosti onesnaževal na izpustu v ozračje, zato so jim odredili meritve, ki bi morale biti skladne z določili izdanega okoljevarstvenega dovoljenja.
Septembra je o tej problematiki na seji državnega zbora pristojna ministra spraševal tudi poslanec Gibanja Svoboda Darko Krajnc. Kasneje odstavljeni minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je takrat povedal, da če bi danes nekdo želel postaviti obrat na tako lokacijo, bi bilo po njegovem mnenju izjemno težko oziroma nemogoče priti do dovoljenj.
Gre namreč za čezmejno biosferno območje Mure, Drave in Donave, ki sega v pet držav, ta pa imajo posebna pravila in varstvene zahteve. “Sam verjamem, da bo dolgoročno na tem področju potreba priti do stanja, ki bo v skladu s tem, kar čezmejna biosferna območja želijo,” je dejal Brežan. Kot je dodal, bo potrebne kar nekaj vztrajnosti, glede na to, da imajo vpleteni tudi svoje pravice.
Bodo pa na ministrstvu za naravne vire in prostor, je še zagotovil, skupaj z inšpekcijami še naprej spremljali obratovanje kompostarne in izvajali vse potrebne aktivnosti, s katerimi bodo zagotovili varstvo voda na tem območju.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa je na omenjeni seji DZ spomnil, da je upravljavec okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov dobil leta 2010, ko so bili standardi precej drugačni kot danes.
“Kar je ključno, dovoljena zmogljivost predelave znaša 36.000 ton biološko razgradljivih odpadkov na leto. Če preračunamo na dan, pridemo nekje na 98 ton, po zadnjih podatkih pa so nekje na dveh tretjinah te zmogljivosti, kljub vlogi za povečanje,” je dejal Kumer.
vir: sta
