Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Društvo UP-ornik je sporočilo, da od danes, 24. novembra 2023, od 17. ure naprej deli njihovo dobrodelno kuhano vino Renato Volker. Tako kot prejšnja leta boste praznično okrašenega in z kuhančkom opremljenega Volkerja našli v centru Maribora.

“Renato je najbolj iskana oseba zadnjih let v veselem decembru v centru Maribora. Skrbi za dobro voljo ljudi in mu je mar za ljudi, ki živijo pod pragom revščine,” pravijo pri Društvu UP-ornik in dodajajo: “Renato bo letos kuhančka za dober namen začel deliti že ta petek, 24. 11. 2023, od 17. ure, naprej. Pridružite se mu na dobrodelnem kuhančku, kjer se toplina širi tako kot dobra dela.”

Renato nam je povedal, da bo tako kot prejšnja leta vsak dan v centru mesta hodil po osrednjih ulicah in trgih med 17.  in 19. uro ter ponujal kuhano vino, za otroke pa se bo našlo kaj sladkega. Ob tem bo nagovarjal ljudi, jim povedal več o delovanju Društva UP-ornik in zbiral prostovoljne prispevke, ki jih predaja društvu, ki že leta pomaga ljudem v stiski.

Kako mu je deliti kuhančka odraslim, sladkarije za otroke in zbirati prostovoljne prispevke, nam je Renato Volker povedal skoraj pred letom dni. V spodnjem članku si lahko preberete in prisluhnete intervjuju.

Občina Muta opozarja domačine in obiskovalce Mute, da bo Lovska družina Muta v nedeljo, 26.  novembra 2023, med 8. in 13. uro, na območju gozda Mučke Dobrave izvajala skupni lov z gosti.

Prav zaradi tega prosijo vse, da naj bodo previdni, naj ne hodijo po gozdu in naj poskrbijo za svojo varnost.

Gasilci PGD Selnica ob Dravi, so včeraj na družbenem omrežju sporočili žalostno vest.

Včeraj je namreč potekala žalna seja v spomin našemu častnemu predsedniku tovarišu Juriju Lepu st. Od njega se boso gasilci dokončno poslovili danes ob 14:00 na pokopališču v Selnici ob Dravi.

Včeraj je bil za slovensko logistiko zgodovinski trenutek, saj sta rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič in župan Mestne občine Celje Matija Kovač podpisala prodajno pogodbo za nakup nekdanje stavbe Ekonomske šole v Celju.

Ta dogodek simbolizira začetek izgradnje kolokacijskega tehnološko-inovacijskega centra, ki bo postal bistvo razvoja slovenske logistike in ikona uspešnega sodelovanja med akademskim svetom in lokalno skupnostjo.

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič je ob tem poudaril: ”Cilj Univerze v Mariboru je ustvariti prostor, kjer bodo študenti, raziskovalci in industrijski partnerji skupaj razvijali rešitve za izzive sodobne logistike. Center bo odseval globalne trende in potrebe ter postavljal Slovenijo na zemljevid vodilnih sil v logističnih inovacijah. S to investicijo pričenjamo uresničevati začrtane cilje projekta INNOVUM, ki bo zagotavljal osrednjo infrastrukturo za podporo znanstveno-raziskovalnim in inovacijskim procesom ter prenosu znanja in tehnologij v okolje.”

FOTO: Univerza v Mariboru

Župan Matija Kovač pa je ob tem povedal: »Veseli me, da smo z Univerzo v Mariboru sklenili dogovor, ki bo prinesel številne pozitivne vplive za Fakulteto za logistiko, mesto in ne nazadnje za vse sedanje in prihodnje študente. S tem dogovorom bomo kmalu priča novemu, svežemu zagonu tega dela mestnega jedra. S prihodom fakultete ne obnavljamo le stavbe, ki je zadnja leta samevala, temveč dodajamo novo dimenzijo mestnemu jedru in še bolj uveljavljamo Celje kot eno močnejših študijskih središč v Sloveniji. Prisotnost fakultete na novi lokaciji v starem mestnem jedru bo nedvomno generator dodatne vitalnosti tega dela mesta, ki bo v kombinaciji s prihodnjo prenovo Kajuhovega doma v Center urbanih dejavnosti in prenovi javnih parkovnih površin, ki že potekajo, zagotovo zaživelo v posebej privlačni podobi«.

Prenova in preoblikovanje stavbe v središču Celja ni le strateška investicija za Univerzo v Mariboru, ampak tudi ključen korak v razvoju logistike. Novoustanovljeni center bo izvajal vrhunska znanstvena raziskovanja in inovativne prakse na področju logistike, hkrati pa bo ponujal sodobne izobraževalne prostore in spodbujal interdisciplinarno sodelovanje med študenti, akademiki in industrijo.

»Današnji dan zaznamuje prelomnico v slovenski logistiki, saj naša nova ustanova ne bo le izobraževalni center, ampak pravi inkubator za logistične inovacije. V tem dinamičnem prostoru bomo združevali akademsko odličnost in industrijsko praktičnost, s čimer bomo ustvarjali neprecenljive priložnosti za naše študente. Njihova neposredna interakcija in sodelovanje z vodilnimi industrijskimi partnerji jim bo omogočila, da se že med študijem soočijo z resničnimi izzivi in postanejo gonilna sila prihodnjih logističnih rešitev. Naša ambicija je, da postanemo ne le nacionalni, ampak tudi mednarodni simbol inovativnosti in napredka v logistiki«, je poudarila dekanica Fakultete za logistiko prof. dr. Maja Fošner.

S tem ambicioznim projektom Univerza v Mariboru krepi svoje sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, kjer so njene članice. Ustanovitev inovacijskega centra v središču Celja tako ni le pomemben mejnik za Fakulteto za logistiko, ampak tudi za celotno univerzo, ki s tem poudarja svojo zavezanost k razvoju in podpori lokalnih skupnosti. Ta sinergija med akademskim okoljem in lokalnim okoljem obeta novo dobo inovacij in sodelovanja.

Novi prostori bodo izboljšali znanstvenoraziskovalne ter izobraževalne možnosti za študente. Hkrati pa prispevali k celostnemu razvoju mesta, spodbujanju gospodarske rasti in privabljanju novih talentov.

Projekt predstavlja pomemben korak za celotno slovensko logistiko in gospodarstvo. Inovativni center bo namreč igral ključno vlogo pri oblikovanju prihodnjih trendov in rešitev v logističnem sektorju, ki je temeljni kamen slovenskega gospodarstva. Z nudenjem prostora za napredne raziskave, sodelovanje med akademsko sfero in industrijo ter izobraževanje novih generacij logistov, bo center bistveno prispeval k povečanju konkurenčnosti in učinkovitosti slovenske logistike na globalni ravni.

Mariborski mestni svetniki so na današnji seji potrdili letni program športa in pravno podlago za prenos službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod na javno podjetje. Nekaj pomislekov so imeli glede financiranja mednarodne šole in novih odlokov o urejanju prometa, vztrajali pa so pri ustanoviteljskih pravicah v holdingu javnih podjetij.

Za športne programe v Mestni občini Maribor (MOM) je v letu 2024 predvidenih 4,1 milijona evrov, od tega za izvajanje programov 1,65 milijona evrov ter 2,5 milijona evrov za uporabo športnih površin.

Mestni svetniki so vsi po vrsti izražali razočaranje, ker se sredstva znižujejo, a so letni program podprli, da bi omogočili čimprejšnjo objavo razpisa za razdelitev teh sredstev.

“Razumem, da bi radi dali športu več, tudi sam bi to rad, a pokrijemo se lahko le tako daleč, kot nam seže odeja,” je dejal župan Saša Arsenovič.

Pri sprejemanju sprememb pravilnika za izvajanje osnovnošolske dejavnosti je več mestnih svetnikov zmotilo zvišanje sredstev za financiranje mednarodne šole, ki je kot prva v tem mestu začela delovati septembra na OŠ Leona Štuklja. Občina zagotavlja šoli prostor in druge materialne pogoje, obenem pa sofinancira izvajanje osnovnega programa, pri čemer je lani za to namenila 155.000 evrov, prihodnje leto pa naj bi 350.000 evrov.

“V osnovi nisem proti mednarodni šoli, a se mi zdi ta znesek ob trenutnem stanju občinskih financ previsok,” je dejala mestna svetnica LPR Lidija Divjak Mirnik.

Vodja občinskega sektorja za izobraževanje Tatjana Rebernik je pojasnila, da je šola začela delovati s 1. septembrom, naslednje leto pa bo delovala vso leto, zato je že zato potreben višji znesek. Šola ima trenutno vpisanih osem učencev, a je po njenih besedah povpraševanja veliko, glavno obdobje za vpis pričakujejo januarja in februarja. Po sedanjih izračunih bo samozadostnost šole mogoča pri 80 vpisanih učencih. Na koncu so se mestni svetniki zedinili na zapis v pravilniku, da bo občina sofinancirala program mednarodne šole “skladno s sprejetim proračunom MOM”.

Brez razprave so potrdili spremembo odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini, ki je ena od vrste pravnih podlag za prenos te službe na javno podjetje.

Junija 2024 namreč izteče koncesijska pogodba družbi Aquasystems, po novem bo to službo opravljal Mariborski vodovod.

Veliko pripomb so mestni svetniki imeli v prvem branju odlokov o urejanju prometa in občinskih cestah. Zdravko Luketič (NSi) je med drugim izpostavil “smešno nizke” kazni za nepravilno parkiranje, Srečko Vilar (Gibanje Svoboda) je pogrešal površine parkiraj in pelji, Dejan Kaloh (SDS) je izpostavil “mačehovski odnos do Mariborčanov” zaradi načrtovane širitve plačljivega parkiranja na Valvasorjevo ulico. Več mestnih svetnikov je ob tem znova kritiziralo uveljavljeno prometno ureditev na Koroški cesti med Glavnim trgom in tržnico.

Aleš Klinc iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor je ponovil, da z novim odlokom nikakor ne spreminjajo veljavnih cen parkiranja.

Prve parkiraj in pelji površine naj bi v Mariboru po njegovih besedah uvedli še letos. Arsenovič pa je zatrdil, da večina pobud za širjenje belih con prihaja od tamkajšnjih stanovalcev.

Po odstopu mestnega svetnika Gibanja Svoboda Milana Lukića je na njegovo mesto sedla naslednja na listi Nataša Vidnar. To je že tretja menjava v omenjeni svetniški skupini, gospodarstvenik Lukić pa je v pogovoru za časnik Večer povedal, da mu ni blizu takšen način dela, kot mu je bil priča v mestnem svetu.

V nasprotju s pričakovanji mestni svetniki danes niso odločali o soglasju k imenovanju nove direktorice Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje – Maribor.

Umik te točke je predlagala Karin Jurše iz Gibanja Svoboda. Kot je dejala, predlagana kandidatka Nataša Ritonija še ni podala poročila o svojem delu kot direktorica Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem), hkrati se z imenovanjem ne mudi, saj agencijo trenutno vodi vršilka dolžnosti direktorice Karmen Razlag.

So pa mestni svetniki vztrajali pri odvzemu ustanoviteljskih pravic županu v Javnem holdingu Maribor.

Tudi v današnji drugi obravnavi so namreč podprli predlog Igorja Jurišiča iz Stranke mladih – Zeleni Evrope, da se zaradi različnih interpretacij izrecno zapiše v odlok o ustanovitvi tega holdinga, da “v imenu ustanoviteljice odloča mestni svet”.

Arsenovič je mestni svet sicer pred glasovanjem posvaril, da je takšen odlok nezakonit, in v primeru njegovega sprejetja napovedal upravni spor. “Gre za odločitev, ki ni skladna z zakonom o lokalni samoupravi in statutom občine, ki nikjer ne podeljujeta mestnemu svetu izvajanja nalog skupščine. Občine zastopajo župani. S predlaganim odlokom prenašate na mestni svet pristojnost, ki je z veljavno zakonodajo podeljena županu,” je poudaril.

Predlog Jurišiča je bil sprejet s 23 glasovi od skupno 45 mestnih svetnikov, med drugim so za zagovarjali v SDS, LPR in Gibanju Svoboda. “Veselim se upravnega spora, mogoče tudi kakšnega postopka pred KPK,” je dejala predstavnica slednjega Karin Jurše.

Vir: sta

V ruškem podjetju Geberit, ki je del mednarodne skupine s sedežem v Švici, so danes predstavili zvočni laboratorij. Kot je povedal direktor prodajnega podjetja Geberit za regijo Adriatic Miran Medved, gre za veliko pridobitev, ki so jo snovali skoraj devet let in bo omogočala razvoj novih tehnološko naprednih izdelkov v Sloveniji.

Idejo za postavitev akustičnega prostora znotraj prostorov Geberitove tovarne na Bezeni, kjer eden od vodilnih evropskih proizvajalcev sanitarnih izdelkov domuje zadnje desetletje, se je Medvedu porodila na družinskem izletu na Dunaju v tamkajšnji Hiši glasbe.

“Tam je ogromno postaj, na katerih se naučimo, kaj je to zvok, kaj je melodija, kaj pa hrup in tudi tišina. Ni šlo mimo tega, da ne bi razmišljal o tem, kakšne sisteme imamo v našem podjetju in kako te približati ljudem tudi na inštalaterskem področju,” je dejal Medved in dodal, da želijo s projektom stvari predstavili na poljuden način.

Kot je pojasnil, je od pravilno izvedene inštalacije odvisno marsikaj, tudi počutje gostov v dragih petzvezdičnih hotelih, zato je še veliko potenciala pri izobraževanju vseh ciljnih skupin, ki jih v podjetju obdelujejo, od projektantov do izvajalcev. Na ta način se bodo v prihodnje s svojimi izdelki lahko še bolj uspešno izognili različnim neprijetnim zvokom.

Akustični laboratorij bo sicer na voljo za ogled in izobraževalne vsebine tako njihovim sodelavcem in partnerjem, a tudi splošni javnosti, predvsem organiziranim izobraževalnim skupinam. Zasnovali so ga skupaj z ljubljansko fakulteto za arhitekturo.

Švicarski koncern z okoli 12.000 zaposlenimi v približno 50 državah po vsem svetu je v Sloveniji prisoten od leta 1997, ko je prevzel nekdanje podjetje Gorenje Metalplast, na sedanjo lokaciji v nove prostore v Bezeni pri Rušah pa so se preselili leta 2015. Tam delujeta podjetji Geberit proizvodnja in Geberit prodaja, ki skupaj zaposlujeta okoli 350 ljudi.

Proizvodno podjetje je lani ustvarilo skoraj 64 milijonov evrov prihodkov od prodaje oziroma petino več kot leto prej ter dobrih 5,5 milijona evrov čistega dobička. Letos načrtujejo prodajo v višini dobrih 56 milijonov evrov in investicije v vrednosti 5,7 milijona evrov. Več kot polovico prodaje so lani ustvarili v Nemčiji, skoraj četrtino v Švici.

Njihovo prodajno podjetje pa je lani na trgih držav jadranske regije beležilo 51 milijonov evrov prihodkov, kar je za dobro desetino več kot so načrtovali in skoraj petino več kot v letu 2021. Leto 2022 so končali s skoraj milijonom evrov čistega dobička.

vir: sta

Letošnji Teden Karitas pod geslom »Upanje za vse« bo potekal od ponedeljka, 27. 11. 2023, do nedelje, 3. 12. 2023. Karitas ljudem v stiski odpira vrata na 445 župnijskih Karitas, kjer se preko celega leta več kot 9.700 prostovoljcev trudi pomagati, podpirati in opogumiti ljudi v stiski. Skupaj prostovoljci vsako leto opravijo več kot pol milijona prostovoljnih ur za ljudi v stiski.
V tednu Karitas nas bo letos nagovarjalo geslo »Upanje za vse«, ki je tudi letošnja vodilna misel dobrodelnega koncerta Klic dobrote. Ljudem v stiski prinesejo upanje z materialno pomočjo in z bližino, ki jo ljudem v stiski prinašajo sodelavci Karitas. Včasih že majhno dejanje zadošča, da v drugem oživi upanje. Predvsem pa poudarjajo, da je potrebno prinašati upanje družina v stiski, družinam in posameznikom prizadetim v poplavah, starejšim in dolgotrajno brezposelnim.

“Na Karitas si prizadevamo, da bi uredili paliativno in dolgotrajno oskrbo starejšim in podporo svojcem. Za dolgotrajno brezposelne si želimo več javnih del in zaposlitve tudi osebam, ki niso več zmožne vstopiti na trg dela. Velikokrat se tudi ne zmorejo vključiti v družbo. Največjo pozornost v Tednu Karitas namenjamo družinam ob nenadnem izpadu dohodka, ki je lahko posledica smrti, bolezni in nizkih dohodkov, znajdejo v situaciji, ki je same ne zmorejo rešiti.”

“Na Karitas na njihovo stisko odgovarjamo s hrano, plačilom položnic, svetovanjem …”

V letošnjem letu so nekatere družine med nami prizadele poplave. “Več kot 4.000 družinam smo do sedaj pomagali z 11,5 mio EUR finančne pomoči iz sredstev donacij ljudi, podjetji in tudi državnih sredstev. V prihodnje pa bomo pomagali predvsem najtežjim stiskam glede na škodo in socialno stanje. Teden Karitas pa je ena velika zahvala vsem sodelavcem in prostovoljcem Karitas, vsem darovalcem, podjetjem za izročene darove. Vsi smo povabljeni k pomoči, prostovoljstvu in pozornosti do ljudi v stiski.”

V sredo, 29. 11. 2023, bo potekalo romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo, kjer bo ob 12:00 sveta maša, ki jo bo vodil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Mašo bo neposredno prenašala RTS Maribor. Ob 14.00 uri bodo sodelavci Škofijske karitas Celje v Celju ob dvorani Golovec pripravili kosilo.

V Tednu Karitas po številnih župnijah v Sloveniji potekajo različna praznovanja – manjši koncerti, srečanja, dnevi odprtih vrat in se zaključi z Nedeljo Karitas, 3. 12. 2023. Dobrodelni koncert in spremljajoče akcije Karitas v mesecu decembru so glavni vir za materialno pomoč na župnijskih Karitas. Teden Karitas je predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč za 99.400 oseb, ki jim Karitas tudi redno pomaga z materialno pomočjo in svetovanjem.

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija in Radiem Ognjišče prireja 33. dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 29. novembra 2023, ob 20. uri, z neposrednim prenosom na TV Slovenija, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče. Koncert bo tudi letos potekal v dvorani Golovec v Celju.

“V lanskem letu smo na dan koncerta zbrali 220.840 EUR, do konca leta pa se je za Klic dobrote zbralo 595.000,00 EUR. Zbrana sredstva bodo tudi letos namenjena 22.000 družinam v stiski, ki jim Karitas vsako letu nameni za več kot 4 mio EUR pomoči. Veliko družin se je v zadnjih mesecih zaradi podražitve hrane in kurjave znašlo pred hudimi preizkušnjami ter družine, ki so jih letos prizadele poplave,” povedo in dodajo: “Med njimi so številni starši, ki prejemajo nizke in neredne prihodke, nekatere je doletela bolezen, druge nesreča … Z vašo pomočjo jim na Karitas lahko pridemo naproti s hrano, sredstvi za plačilo položnic, kurjave in higienskih pripomočkov. Pomagamo jim, da zopet dostojno zaživijo.”

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

V petek, 1. decembra 2023, se bo na OŠ Rada Robiča Limbuš s svečanim odprtjem ob 16.30 v telovadnici pričel Sejem dobre volje (Bazar).

Učenci bodo pričarali praznično vzdušje s pesmijo, plesom in svojimi izdelki na praznično okrašenih stojnicah. Na šoli bo v času bazarja potekalo tudi več aktivnosti. Obiskali boste lahko čajnico, taktilno sobo, koncertno sobo, prav tako bo pripravljen bogat srečelov z raznimi dobitki.

Poskrbeli bodo tudi za kakšno sladko presenečenje, zato vsega še ne izdajo. Vsi učenci in zaposleni šole so ustvarjali, njihove izdelke bodo v zameno  za prostovoljne prispevke ponudili na stojnicah.

Zbrana sredstva bodo namenili vsem otrokom za šolo v naravi, ki se je bodo udeležili v prihodnjih dveh letih.

Junija 2024 izteče koncesijska pogodba družbi Aquasystems za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor, centralna čistilna naprava pa po 24 letih delovanja prehaja v last občine. Po novem bo to službo opravljalo javno podjetje Mariborski vodovod.

“Aktivnosti prenosa že potekajo, zato bomo 10. junija 2024, ko izteče koncesijska pogodba z Aquasystems, pripravljeni in uspešno prevzeli čiščenje odpadnih voda,” je povedal direktor Mariborskega vodovoda Miran Jug.

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki potrjevali občinski odlok, ki vzpostavlja eno izmed pravnih podlag, po kateri bo omenjeno lokalno gospodarsko javno službo opravljalo javno podjetje. “Za izvajalca je bilo izbrano podjetje Mariborski vodovod, ki je v 100-odstotni javni lasti in se že ukvarja s pitno vodo. S prevzemom gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode zaključujemo t.i. vodni krog oz. ukvarjanje z vodo od začetka do konca znotraj skupine Javnega holdinga Maribor,” je še povedal Jug.

V četrtek bo mestni svet med drugim obravnaval tudi nova občinska odloka o urejanju prometa in občinskih cestah, ki se prilagajata lani sprejetemu zakonu o cestah in drugim sodobnim trendom. Aleš Klinc iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor je poudaril, da s tem nikakor ne spreminjajo veljavnih cen parkirnin in dovolilnic za parkiranje.

S tem je zanikal nekatera ugibanja, ki so tudi posledica “lapsusa” pri zapisu odloka v gradivu za sejo mestnega sveta, da se z novima odlokoma draži parkiranje pri Hotelu Habakuk. Bodo pa na tem parkirišču postavili zapornice in odpravili možnost parkiranja prvi dve uri brezplačno. Slednje bo odslej mogoče le še na parkirišču pod Hotelom Arena, je pojasnil Klinc.

Parkirišče pod Habakukom bo tako kot parkirišče pri spodnji postaji Pohorske vzpenjače namenjeno tudi imetnikom sezonskih kart za žičnice na Pohorju, ki lahko tu parkirajo brezplačno. V zimski sezoni je bilo parkirišče pri vzpenjači polno zasedeno, zato so se na občini odločili, da za to namenijo tudi parkirišče pri Habakuku. “Na obeh parkiriščih se parkirnina za uporabnike Pohorja in nekaterih gostinskih lokalov refundira. Ta parkirišča so namreč prvenstveno namenjena ljudem, ki hodijo na Pohorje,” je poudaril podžupan Samo Peter Medved.

Predstavil je tudi letošnja vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo. Kot je dejal, so v okviru več projektov, med drugim izgradnje kanalizacije v več delih občine, uspeli kljub razmeroma nizkim sredstvom za ceste v občinskem proračunu obnoviti za skupno 26 kilometrov cestišč. Zaradi poplav in neurij so bili tudi soočeni z velikim številom intervencij, ki pa so jih “v zelo kratkem času uspešno izvedli” in uspeli doslej počrpati 264.000 evrov državnih sredstev v ta namen.

V četrtek bodo mestni svetniki obravnavali nov rebalans letošnjega proračuna občine, s katerim vključujejo vanj še 824.000 evrov državnih sredstev za sanacijo po poplavah in plazovih.

Mestni svetniki bodo imeli na mizi tudi letni program športa za leto 2024, ki po besedah Darka Zariča iz urada za šport predvideva 1,6 milijona evrov za športne programe in 2,5 milijona evrov za vlaganja v športne površine. Tako kot za področje kulture naj bi razpise za programska sredstva objavili še pred sprejemom novega proračuna občine, da bi tako pohitrili postopke.

vir: sta

V prostorih Alma Mater Europaea, na Slovenski ulici 17 v Mariboru, bo v četrtek, 16. novembra 2023, ob 13. uri okroglo mizo na temo Vladavina prava v slovenskem ustavnem redu in širše.

Na okrogli mizi bodo predstavili tudi monografijo Luke Martina Tomažiča. Vladavina prava je ideal pravnega sistema. Zahteva, da nihče, niti država, ni nad pravnim redom. Je nedoločni pojem z neskončnim pomenskim dosegom.

Knjiga Vladavina prava v slovenskem ustavnem redu

Luka Martin Tomažič je v monografiji Vladavina prava v slovenskem ustavnem redu opravil analizo sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije o uporabi in razumevanju pojma vladavine prava, ki ga obravnava kot pojem s potencialno neomejenim pomenskim obsegom.

Avtor Luka Martin Tomažič je povzel, kakšna je vsebina monografije in kako je razdeljena:

Kaj je vladavina prava in kaj to dejansko pomeni na več nivojih, je spregovoril tudi Zlatan Dežman, profesor kazenskega prava. Tako pravi, da je pomembno, da pravnik razume te pojme, ki so v praksi uveljavljeni, prav tako tudi v teoriji. Med drugim je izpostavil, da vladavina prava poudarja odpor proti arbitrarnosti sodne oblasti oziroma da se tudi pravna država podreja pravu in omejuje svojo moč.

O knjigi Vladavina prava v slovenskem ustavnem redu in širše lahko preberete tudi TUKAJ.

Na predvečer državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra, ki ga praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru, bo v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor potekala državna proslava. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Robert Golob.

Za umetniški del slovesnosti bo poskrbela režiserka Mateja Kokol, ki bo kot osrednjo nit izpostavila ljubezen – ljubezen do domovine, do sočloveka, do umetnosti in do narave.

General Rudolf Maister bo v proslavi predstavljen kot intimen posameznik, ki se ni le z ljubeznijo boril za našo domovino, temveč je skrbel tudi za bogato kulturno življenje; bil je namreč mecen, ki je podprl umetnostno galerijo v Mariboru, skrbel za knjižnico, pisal pesmi in v obliki ljubezenske poezije izražal intimna čustva.

Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko dirigenta Simona Krečiča bo med drugim izvedel noviteto skladatelja Leona Firšta. Kot solisti se jim bodo skupaj z Akademskim pevskim zborom Maribor na odru pridružili sopranistki z odmevnima karierama v tujini Nika Gorič in Andreja Zidarič, tenorist Bogdan Stopar, pevka Karin Zemljič, popularna raperja Leopold I. in Emkej ter legendarni Zoran Predin z bandom.

Besedila bodo interpretirali igralci Ksenija Mišič, Eva Stražar, Vladimir Vlaškalić, Nejc Ropret in Matevž Biber. V koreografiji Valentine Turcu bosta nastopila baletna plesalca Sytze Jan Luske in Evgenija Koškina.

Na proslavi bodo sodelovali tudi zastavonoše, praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, policije in veteranskih ter domoljubnih društev in Policijski orkester. Prireditev, ki se je bo udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, bosta neposredno prenašala nacionalni radio in televizija.

Generalu Maistru se bodo v sredo poklonili tudi v rojstnem Kamniku, kjer bodo položili cvetje k spomeniku na Trgu talcev, nato bodo na slovesnosti v Domu kulture med drugim podelili spominska priznanja, zbrane pa bo nagovoril predsednik NSi Matej Tonin. Slovesnost bo v organizaciji mestne občine, tamkajšnje gimnazije in Društva generala Maistra potekala tudi v Kranju, kjer bosta zbrane nagovorila župan Matjaž Rakovec in predsednik društva Roman Nahtigal.

Vlada je sicer junija leto 2024, ko bo 150. obletnica rojstva in 90. obletnica njegove smrti razglasila za leto generala Rudolfa Maistra.

General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.

Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je od leta 2005 slovenski državni praznik, ki pa ni dela prost dan.

Kasneje so sporočili: Na današnji osrednji državni slovesnosti ob dnevu Rudolfa Maistra ob 20. uri v Mariboru bo namesto predsednika vlade Roberta Goloba slavnostni govornik podpredsednik vlade ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

vir: sta

Na delu dvorišča Podružnične osnovne šole v Dvorjanah že stoji gradbiščna ograja. Tam bodo namreč uredili dvorišče.

Izvajalec del je podjetje Kokol in Kokol iz Miklavža. Dvorišče pred šolo bo delno asfaltirano, delno pa z umetno maso. Opremljeno tudi bo s klopmi in manjšim plezalnim elementom.

Da bo novo urejeno dvorišče varno za igro, bo v celoti ograjeno in zaprto za promet, sporočajo z Občine Duplek.

Če bo vreme ugodno, bodo dela končana v roku dveh mesecev, napovedujejo na Občini Duplek, v nasprotnem primeru pa spomladi prihodnje leto. Uporabnike zdaj še naprošajo za razumevanje pri gradnji in upoštevanje gradbiščnega reda.

V naše uredništvo se je pred dnevi obrnila bralka, ki se je čez vikend sprehodila po Lentu. Pri Vodnem stolpu je opazila večje število podgan, posredovala nam je fotografije in videoposnetke.

Podgane na sliki niso neposredno povezane z javno kanalizacijo

Obrnili smo se na Mestno občino Maribor: “Glede priloženega prispevka in posnetka dodajamo, da gre po videnem za podgane, ki jih je izvajalec zabeležil že večkrat in živijo v kamnitih zložbah na predelu ob reki Dravi. Med kamnitimi zložbami so tanke in porozne površine, kamor so zašle podgane. Območje predstavlja izredno prijetno lokacijo z obilico hrane, ki jo obiskovalci odmetavajo ob krmljenju labodov. Tako podgane na sliki niso neposredno povezane z javno kanalizacijo. Zagotovo pa je njihovo povečano število na prostem tudi posledica narasle vode Drave, ki jim zaliva bivališča.”

Letos 26 dodatnih lokacij za deratizacijo na območju Mestne občine Maribor

“Podjetje Nigrad iz Skupine JHMB ima v svojem podatkovnem portalu letos zabeleženih 26 intervencij – dodatnih lokacij za deratizacijo na območju Mestne občine Maribor. Lani je bilo v celotnem letu 27 dodatnih prijav lokacij,” so pojasnili na mariborski občini. Pri tem ne gre za nove lokacije, temveč obvestila strank, kjer so se pojavile lokacije z opaženimi podganami, so nam pojasnili na Javnem holdingu Maribor.

Deratizacija je praviloma izvedena v roku tedna dni od prejetja obvestila

“Strošek takšne izredne deratizacije znaša od nekaj 100 EUR do 1000 EUR, odvisno od dolžine nastavljenih vab in s tem njihove količine,” nam so še dejali in dodali: “V teh primerih ne gre za potrditev oziroma odobritev lokacije, temveč odziv na prijavo občanov ali obvestilo inšpekcije o povečani količini glodavcev.” 

To je seznam intervencij – dodatnih lokacij v letu 2023.
1. Ulica bratov Greifov
2. Cesta zmage
3. Dom Danice Vogrinec
4. Delavska
5. Gorkega
6. Jocova
7. Kalohova
8. Klinetova–Prušnikova
9. Koroška
10. Maistrova
11. Majcigerjeva
12. Na Jelovcu
13. Ob ribniku
14. Panonska
15. Plečnikova
16. Poštna
17. Pohorska
18. Prežihova
19. Prušnikova
20. Puncerjeva
21. Regentova
22. Roška
23. Stantetova
24. Studenška
25. Trg Dušana Kvedra (marec)
26. Trg Dušana Kvedra (junij)

Junija 2024 izteče koncesijska pogodba družbi Aquasystems za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor, centralna čistilna naprava pa po 24 letih delovanja prehaja v last občine. Po novem bo to službo opravljalo javno podjetje Mariborski vodovod.

“Aktivnosti prenosa že potekajo, zato bomo 10. junija 2024, ko izteče koncesijska pogodba z Aquasystems, pripravljeni in uspešno prevzeli čiščenje odpadnih voda,” je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Mariborskega vodovoda Miran Jug.

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki potrjevali občinski odlok, ki vzpostavlja eno izmed pravnih podlag, po kateri bo omenjeno lokalno gospodarsko javno službo opravljalo javno podjetje. “Za izvajalca je bilo izbrano podjetje Mariborski vodovod, ki je v 100-odstotni javni lasti in se že ukvarja s pitno vodo. S prevzemom gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode zaključujemo t.i. vodni krog oz. ukvarjanje z vodo od začetka do konca znotraj skupine Javnega holdinga Maribor,” je še povedal Jug.

Nova občinska odloka o urejanju prometa in občinskih cestah

V četrtek bo mestni svet med drugim obravnaval tudi nova občinska odloka o urejanju prometa in občinskih cestah, ki se prilagajata lani sprejetemu zakonu o cestah in drugim sodobnim trendom. Aleš Klinc iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor je poudaril, da s tem nikakor ne spreminjajo veljavnih cen parkirnin in dovolilnic za parkiranje.

S tem je zanikal nekatera ugibanja, ki so tudi posledica “lapsusa” pri zapisu odloka v gradivu za sejo mestnega sveta, da se z novima odlokoma draži parkiranje pri Hotelu Habakuk. Bodo pa na tem parkirišču postavili zapornice in odpravili možnost parkiranja prvi dve uri brezplačno. Slednje bo odslej mogoče le še na parkirišču pod Hotelom Arena, je pojasnil Klinc.

Parkirišče pod Habakukom bo tako kot parkirišče pri spodnji postaji Pohorske vzpenjače namenjeno tudi imetnikom sezonskih kart za žičnice na Pohorju, ki lahko tu parkirajo brezplačno. V zimski sezoni je bilo parkirišče pri vzpenjači polno zasedeno, zato so se na občini odločili, da za to namenijo tudi parkirišče pri Habakuku. “Na obeh parkiriščih se parkirnina za uporabnike Pohorja in nekaterih gostinskih lokalov refundira. Ta parkirišča so namreč prvenstveno namenjena ljudem, ki hodijo na Pohorje,” je poudaril podžupan Samo Peter Medved.

Na današnji novinarski konferenci je predstavil letošnja vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo. Kot je dejal, so v okviru več projektov, med drugim izgradnje kanalizacije v več delih občine, uspeli kljub razmeroma nizkim sredstvom za ceste v občinskem proračunu obnoviti za skupno 26 kilometrov cestišč. Zaradi poplav in neurij so bili tudi soočeni z velikim številom intervencij, ki pa so jih “v zelo kratkem času uspešno izvedli” in uspeli doslej počrpati 264.000 evrov državnih sredstev v ta namen.

V četrtek bodo mestni svetniki obravnavali nov rebalans letošnjega proračuna občine, s katerim vključujejo vanj še 824.000 evrov državnih sredstev za sanacijo po poplavah in plazovih. Mestni svetniki bodo imeli na mizi tudi letni program športa za leto 2024, ki po besedah Darka Zariča iz urada za šport predvideva 1,6 milijona evrov za športne programe in 2,5 milijona evrov za vlaganja v športne površine. Tako kot za področje kulture naj bi razpise za programska sredstva objavili še pred sprejemom novega proračuna občine, da bi tako pohitrili postopke.
VIR: STA

Občina Duplek je sporočila, da je izvajalec del Gradnje Centrih s partnersko družbo Kostak v tem projektu začel dela na projektu “Rekonstrukcija in prizidava Vrtca Spodnji Duplek”.

Neposredno ob obstoječem vrtcu bo namreč izvedena prizidava vrtca v pritlični izvedbi. V prizidku bodo uredili štiri igralnice z vsemi potrebnimi spremljajočimi prostori.

V obstoječem objektu šole bo izvedena rekonstrukcija obstoječe jedilnice v pritličju. Nad jedilnico bo nadzidava, v katero bo umeščena knjižnica. Prav tako se bo izvedla celovita rekonstrukcija in dozidava kuhinje.

Dela bodo potekala do 30. maja 2025. V času gradnje uporabnike in občane prosijo za spoštovanje začasnih prometnih ureditev ter strpnost in razumevanje.

Policisti Policijske postaje Maribor II so včeraj, 20. novembra 2023, v dopoldanskem času, opravili ogled kraja delovne nesreče v podjetju na njihovem krajevnem območju.

Z ogledom kraja in z zbranimi obvestili je bilo ugotovljeno, da je zaposleni v podjetju opravljal delo z rezalnim strojem, pri čemer se je hudo telesno poškodoval, vendar ni v smrtni nevarnosti, so sporočili mariborski policisti.

Policisti so tujo krivdo izključili, bodo pa, po vseh zbranih obvestilih, o vseh okoliščinah obvestili pristojno državno tožilstvo.

Črni petek je praznik nakupovanja, ki nastopi vsako leto po Dnevu zahvalnosti. Čeprav »Black Friday« izvira iz Združenih držav Amerike, se nad njim navdušujemo tudi v Sloveniji. To leto bo težko pričakovani praznik nakupovanja padel na petek, 24. novembra, nanj pa se že pripravljajo tudi v mariborskem Europarku. Obiskovalci se bodo sprehodili po praznično okrašenih nakupovalnih ulicah, kjer bodo lahko izkoristili številne ugodnosti tako v trgovinah kot lokalih. Prav tako bo ta petek zaživel tudi Europarkov božično-novoletni sejem.

Začetek predbožične nakupovalne sezone

Sezona prazničnega nakupovanja je tik pred vrati. V mariborskem Europarku so zato tudi letos ob prihajajočem črnem petku pripravili številne popuste in dodatne ugodnosti za obiskovalce. Med 9. in 22. uro bodo lahko obiskovalci izbirali med pestro ponudbo blagovnih znamk, ki sledijo evropskim in svetovnim trendom. Na ta dan bodo številne trgovine nudile popuste tudi na blago, ki običajno ni znižano. Z obiskom mariborskega Europarka lahko ta petek združite prijetno s koristnim in si priskrbite tisto, kar je že dolgo na vašem seznamu želja ter pri tem izkoristite popuste do -70 %. To je zagotovo odlična priložnost za nakupovanje po ugodnih cenah in obenem čas za druženje v prijetnem vzdušju, ki ga bodo pričarale praznično okrašene Europarkove nakupovalne ulice.

FOTO: Bojan Mihalič

Bogata ponudba prazničnih daril butičnih ponudnikov

Bliža se praznični del leta, s tem pa tudi iskanje daril za najbližje. »Black Friday« sicer velja za začetek božično-novoletnih nakupov, ki bo letos v Europarku sovpadel z odprtjem božično-novoletnega sejma. Ta je namenjen vsem tistim, ki bi ob nakupovanju daril radi podprli lokalne ustvarjalce in ponudnike. Na stojnicah v Europarku boste poleg toplih zimskih oblačil, lesenih, keramičnih in medenih izdelkov, kristalov in mineralov, igrač, domačih dobrot, kozmetike, našli tudi božična drevesca ter unikatne izdelke iz Šrilanke in Peruja. Na sejmu vam bodo prodajalci z veseljem predstavili svoje izdelke in med nakupovanjem rade volje tudi svetovali.

Humanitarni koncert Otroci otrokom

V mariborskem Europarku se bo ta petek med 17. in 19. uro odvil tudi dobrodelni koncert Otroci otrokom Večgeneracijskega centra Maribor, s katerim želijo pomagati trem družinam v stiski. Na koncertu bodo nastopali Slavc L. Kovačič (Spidi) in mladi pevski talenti, družina Novak, ki bo pela in plesala balet, otroci Vrtca Ivana Glinška s plesno točko, koncert v živo pa bo imel Parni Valjar – Parni Valjak Real Tribute. Prireditev bosta vodila terapevt in lutkar Aleksander Onišak ter Žiga iz Večgeneracijskega centra Maribor.

Obisk Mačka Reksija in plesno glasbeni program

V soboto, 25. novembra, bo med 10. in 12. uro v Europarku prav tako zelo zabavno. Tokrat na osrednji prireditveni prostor vabita Turistična agencija Relax in Maček Reksi, ki skupaj pripravljata zanimivo nagradno igro za obiskovalce. Najmlajše bo obiskal tudi Maček Reksi, ki bo s svojimi prijatelji poskrbel za plesno-glasbeni program.

Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.

Župan občine Duplek, Mitja Horvat, je na družbenem omrežju Facebook opozoril vse, naj te dni vozijo še posebej previdno in po omejitvah.

“Obveščamo vas, da bodo na regionalni cesti R3-710, na relaciji od Zgornjega Dupleka do Vurberka, občasno opravljene meritve hitrosti mobilnega radarja Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Merjenje hitrosti se izvaja s samodejno merilno napravo za nadzor prometa, s katero se prekrški slikovno dokumentirajo, kršitelje pa kaznuje,” je zapisal Horvat.

Voznike opozarjajo, naj upoštevajo omejitve hitrosti. Namen meritev hitrosti v cestnem prometu je zagotovitev varnosti in znižanje prevelikih hitrosti motornih vozil.

Organizatorji sklopa decembrskih prireditev Čarobni Maribor intenzivno pripravljajo program dogodkov in prazničnih vsebin na različnih lokacijah v mestnem jedru, so za naš medij pojasnili v Zavodu za turizem v Maribor.

Čarobni Maribor se bo pričel v četrtek, 30. novembra, ko bodo mestne ulice in trgi zažareli v praznični razsvetljavi. Ta dan bodo vrata odprle praznična vasica z božično-novoletno tržnico na Glavnem trgu – na tej lokaciji bo obiskovalce ponovno navduševalo veliko panoramsko kolo – in hišice z gostinsko ponudbo na Trgu Leona Štuklja.

Od 22. decembra dalje bodo na Trgu Leona Štuklja koncerti priljubljenih glasbenikov, ki se bodo zaključili z velikim silvestrovanjem, nam še pojasnijo na Zavodu za turizem Maribor in dodajo, da je program glasbenih nastopov še v pripravi.

Prihaja tudi dedek Mrak

Svoja vrata bo tudi letos odprlo Vilinsko mesto (od 14. do 28. decembra), praznične utrinke štajerske prestolnice bo moč ujeti na foto točkah Čarobe galerije. Prihod dedka Mraza s Pohorja na Snežni stadion bo 9. decembra, slovo pa bo na Trgu Leona Štuklja 28. decembra.

Dedek Mraz bo tudi letos s kočijo potoval po Mariboru.

Danes in jutri, 20. in 21. novembra 2023, teče v Mariboru krvodajalska akcija Študentskega sveta Univerze v Mariboru ‘Daruj več kot le kri. Daruj življenje.’.

Na akcijo, ki je danes bila v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), jutri pa bo v UKC Maribor, so vabljeni tako študenti, nekdanji in bodoči študenti, zaposleni na Univerzi v Mariboru oziroma posameznih fakultetah kot tudi drugi.

Krvodajalska akcija: Daruj več kot kri, daruj življenje

Krvodajalsko akcijo so pripravili Univerza v Mariboru s Študentskim svetom Univerze v Mariboru, Območno združenje Rdečega križa Maribor, v okviru projekta Epruvetka, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Maribor in Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Akcijo izvajajo od leta 2005, in sicer dvakrat na leto.

Kri lahko torej še v torek darujejo vsi zainteresirani na Centru za transfuzijsko medicino v UKC Maribor, med 7.30 in 17. uro. Možno je predhodno naročanje na termin do 15. ure na telefonski številki 041 320 796 ali 041 479 242.

Krvodajalska akcija: Daruj več kot kri, daruj življenje

Erika Kavaš, specialistka transfuzijske medicine iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, je danes izpostavila, da imajo na Štajerskem sicer dovolj zalog krvi, a da je treba pri tem upoštevati, da morajo vsak teden priskrbeti najmanj toliko krvi, kot jo v tednu dni porabijo. Povedala je še, da se bodo potrudili, da bodo krvodajalstvo še bolj približali ljudem tako, da bodo večkrat na terenu, tudi ob sobotah, če se bo izkazalo za potrebno.

Nomi Hrast, prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru, je izpostavila, da že skoraj 20 let izvajajo krvodajalske akcije za študente, kar tudi njim prinaša boljše vrednote. In da je pomembno, da so krvodajalske akcije na terenu. Študenti tako namreč vidijo, da se nekaj dogaja in se bodo prej udeležili krvodajalske akcije kot pa, če bi morali v UKC Maribor ali kam drugam. Zdaj imajo dvakrat na leto krvodajalsko akcijo, enkrat spomladi, drugič jeseni. Tudi zaradi tega razmišljajo, da bi imeli na leto več krvodajalskih akcij in da bi posamezne podaljšali še za en dan: dva dneva na različnih fakultetah in en dan na UKC Maribor.

Metod Dolinšek, sekretar območne organizacije Rdečega križa Maribor, se je strinjal s tem in dodal, da želijo, da bi se čim več mladih odločilo za krvodajalstvo. Da se sicer že zdaj lepo odzivajo. Ob tem pa, da je šibka stran krvodajalstva delovno aktivno prebivalstvo, ki se manj odziva na vabila. Med drugim se tako ravno zdaj pogovarjajo s sindikatom visokega šolstva, je dejal Dolinšek, namreč o tem, da bi se na koordinirane krvodajalske akcije odzvali tudi oni in bi se skupaj s študenti  udeležili akcije tudi zaposleni na fakultetah. Meni sicer, da je Slovenija v svetu še vedno dober zgled zbiranja krvi, saj je prostovoljen in brezplačen.

Krvodajalska akcija: Daruj več kot kri, daruj življenje

Kar več študentov, ki so bili danes na krvodajalski akciji, se je strinjalo s tem, da so tovrstne akcije zelo dobrodošle na terenu, na fakultetah, kjer sicer študirajo. Tako se je danes odločilo za darovanje krvi več študentov prav zaradi tega, ker so videli druge, ker so videli plakate in dogajanje. Sicer pa jim je bilo pomembno to, da lahko s tem dejanjem rešijo komu tudi življenje.

Krvodajalska akcija: Daruj več kot kri, daruj življenje

Krajevna skupnost Kamnica bo letos s pomočjo sponzorjev izvedla projekt Pravljična Kamnica.

Gre za dogajanje, ki ga v Kamnici še ni bilo. Kot nam je povedal Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica. Organiziranih bo več kot 30 dogodkov, tako za najmlajše kot starejše. Glavnina dogajanja bo sicer med vikendi. Takrat bodo lahko najmlajši uživali v različnih delavnicah, lutkovnih predstavah, zabaval jih bo čarovnik, med drugim bodo lahko celo prespali v kulturnem domu in si sami pripravili prehrano.

Postavili bodo drsališče

Največja pridobitev pa je drsališče, ki bo postavljeno pred kulturnim domom. Hauptman nam pove, da so se odločili, da glede na to, da v Mestni občini Maribor drsališča ne bo, to čarobnost
praznikov pričarajo v Kamnici. Drsališče bo sicer plačljivo, kolikšna bo vstopnina ni znano. Na mestu si boste lahko izposodili tudi drsalke in ostale pripomočke. Kot pove, ga bodo predvidoma odprli 15. decembra in bo stalo dva meseca.

Nastopili bodo številni glasbeni gosti, med drugim Ditka in Boštjan Bračič. Manjkalo ne bo niti smeha, saj bodo nastopili Tina Gorenjak, Tanja Kocman, Jernej Kunter in Martina Ipša. Finančna struktura sicer še ni zaključena, veseli bodo vsakega sponzorja, ki se bo odločil pomagati pri izvedbi.

Lučke se bodo v Kamnici prižgale 1. decembra. “Zaupam še lahko, da bo preko vikenda vozil čarobni vlaček Jurček,” nam je dejal Hauptman, ki verjame, da bo Kamnica letos čarobna, kot še ni bila.

Več informacij bodo objavili na spletni strani kamnica.si in Facebook strani.

Panoramsko kolo se poslavlja iz ljubljanskega BTC-ja in odhaja v Maribor, so sporočili iz podjetja Lunapark Muller.

Za naš medij so v podjetju povedali, da panoramsko kolo v Maribor prispe 23. novembra, torej ta četrtek. V četrtek tudi začenjajo z montažo, ki bo trajala 3 do 4 dni. Stacioniran bo na isti lokaciji kot lansko leto pričetek dela pa bo 30.11.2023

Panoramsko kolo z 33 metrov višine pa bo razveseljevalo obiskovalce mariborskega Božičnega sejma.

“Tako bodo Maribor postavili ob bok vsem evropskim prestolnicam kot so Dunaj, Berlin, Paris, Amsterdam in se bi lahko naštevali …” pravijo v Lunaparku Muller, dodajajo še, da so zelo ponosni da so del te zgodbe.

VIR: LUNAPARK MULLER

Cene vstopnic bodo: otroške 6 evrov, odrasle pa 8 evrov. Lani je sicer v Mariboru stalo nekoliko nižje kolo, vožnja na njem je bila za odrasle en evro nižja.

Na tradicionalnem, že 70. tekmovanju Gostinsko-turističnega zbora v Novi Gorici so se dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor izvrstno odrezali.

V skupinskem tekmovanju, ki je vključevalo kuharstvo, strežbo in turizem, so dosegli 1. mesto in prehodni pokal. “Čestitamo Artu Romihu, Aljažu Potočniku, Janu Šijancu in Maši Petek, ki so jim ob strani stali ponosni mentorji Darko Marin, Boris Korošec in Renata Lovrec. Prav tako pa se je v kuhanju kave preizkusila naša Nia Svenšek, ki je dobila zlato priznanje in bronasto medaljo,” so sporočili iz šole.

Iskrene čestitke.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) je pobuda, ki poteka vsako leto novembra s ciljem ozaveščanja o pomenu zmanjševanja odpadkov in spodbujanja trajnostnih praks. Ideja je zmanjšati količino proizvedenih odpadkov, spodbujati ponovno uporabo in recikliranje ter ozaveščati ljudi o vplivu odpadkov na okolje.

Letošnje aktivnosti postavljajo v ospredje odpadno embalažo.

Embalaža je vsak material, ki obdaja, varuje ali hrani izdelek na poti od proizvajalca do končnega uporabnika. Čeprav ima embalaža številne koristi, postaja odpadna embalaža vse večji globalni izziv, saj je proizvedemo in porabimo preveč. Namesto, da bi se količina nastale odpadne embalaže začela zmanjševati, se zadnja leta še povečuje, tudi zaradi naraščanja spletnih nakupov in dostave hrane.

Po zadnjih podatkih samo v Evropi proizvedemo povprečno več kot 160 kg odpadne embalaže na prebivalca; vsako leto pristane v oceanih več kot 8 milijonov ton odpadne embalaže; vsako minuto porabimo na svetu več kot milijon plastičnih vrečk.

V SNAGI S SVETOVALNIMI NADZORI NAD PRAVILNOST DOJEMANJA ODPADNE EMBALAŽE

V Snagi iz Skupine JHMB opažajo, da imajo uporabniki še zmeraj nekaj izzivov pri ločevanju odpadkov. Pogosto prihaja do nerazumevanja uporabnikov, kaj sodi v rumeno vrečo oz. zabojnik za odpadno embalažo. Pogosto jih poimenujejo celo vreča oz. zabojnik za plastiko, kar seveda ne drži, ker vsak plastični odpadek ni embalaža in prav tako je odpadna embalaža sestavljena tudi iz drugih materialov, ne zgolj iz plastike.

V ta namen so se v Snagi odločili, da se bodo v tednu med 20. in 24. novembrom aktivno posvetili ozaveščanju uporabnikov o pravilnem dojemanju odpadne embalaže, kot osrednje teme letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

V vseh občinah, v katerih izvajajo dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki, bodo tako vsak dan v tem tednu izvajali svetovalne nadzore nad ločenim zbiranjem odpadne embalaže v rumenih vrečah in zabojnikih z rumenim pokrovom. S skrbnim pregledom vsebine v rumenih vrečah in zabojnikih bodo ugotavljali pravilnost ločevanja in o tem obvestili tudi uporabnike; s pohvalo v primeru pravilne vsebine ali posebnim obvestilom, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri ločevanju. Obvestilo bo zajemalo ugotovljene nepravilnosti in napotek, kako bi bilo potrebno pravilno ravnati z odpadki, ki ne sodijo med odpadno embalažo.

Na območju Mestne občine Maribor, v blokovskem naselju Borova vas, bodo v četrtek, 23. novembra, sodelavci Snage izvedli tudi sortirno analizo odpadne embalaže, zbrane v zabojnikih z rumenim pokrovom na ekološkem otoku. Vsebino zabojnika bodo razsuli po primerno pripravljeni podlagi in z razvrščanjem ugotavljali delež odpadkov, ki ne sodijo med odpadno embalažo. Rezultate bodo tudi dokumentirali in uporabnike, ki uporabljajo zabojnike za odpadno embalažo na dotičnem ekološkem otoku seznanili z ugotovitvami.

Celotno dogajanje v tem tedni bodo fotografsko dokumentirali, posneli tudi kakšen video zapis in delili izkušnje z javnostjo. Aktivnostim na terenu se bo pridružila tudi Snagina maskota, dihur Duško; z njegovo pomočjo bodo skušali dodatno motivirati uporabnike k odgovornemu ravnanju z odpadki.

Še več, pripravili so tudi nagradni spletni kviz, v katerem se bo lahka širša javnost pomerila v znanju ločevanja odpadkov. Zanimiv in poučen kviz je objavljen na spletni strani Snage  n na FB profilu Snaga. Vse vabijo, da se preizkusite in se pri tem morda naučite kaj novega.

VIR: Snaga

ŠE NEKAJ KORISTNIH NASVETOV ZA ZMANJŠEVANJE KOLIČIN ODPADKOV

Po nakupe se nikoli ne odpravimo lačni.
Izogibajmo se nakupom v prisotnosti utrujenega in lačnega otroka.
Izogibajmo se uporabi pred-pripravljenih in predpakiranih živil.
Vedno uporabljajmo jedilni pribor za večkratno uporabo.
Namesto papirnatih brisač uporabljajmo kuhinjske krpe iz blaga.
Za shranjevanje živil uporabljajmo posodo za večkratno uporabo.
Izogibajmo se izdelkom za enkratno uporabo.
Uporabljajmo ekološka čistila, ki jih lahko sami izdelamo.
Uporabljajmo čim manj embalaže – malico si primesimo s seboj v svoji posodi.
Uporabljajmo nakupovalne vrečke za večkratno uporabo.
Izbirajmo izdelke z daljšim rokom uporabe.

Na območju mariborske območne službe zavoda az zaposlovanje, ki pokriva Zgornje Podravje, se, tako kot tudi drugod po državi, nadaljuje povečano povpraševanje po kadrih, a je bazen tistih, ki so na voljo, vse bolj prazen. Med najbolj iskanimi se je nekoliko znižalo povpraševanje po gradbenih delavcih, zdaj pa največjo rast opažajo v izobraževanju.

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo oktobra na območju mariborske službe registriranih 6285 brezposelnih, kar je 12,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Za ptujskim in kranjskim območjem je to tretja regija z največjim upadom brezposelnih v Sloveniji.

Oktobra se je sicer po vsej državi število prijavljenih na zavodu nekoliko zvišalo zaradi priliva tistih, ki so zaključili izobraževanje, torej iskalcev prve zaposlitve, na območju Maribora za 3,3 odstotke.

Delodajalci tudi v naslednjih mesecih napovedujejo potrebe po delavcih

Po besedah direktorja mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje Bernarda Memona trenutno tudi pri njih beležijo najnižjo stopnjo brezposelnosti od osamosvojitve, delodajalci pa tudi v naslednjih mesecih napovedujejo relativno visoko, 2,2-odstotno rast zaposlovanja, kar je malenkost manj od napovedi na ravni države.

Potreb po delovnih mestih bo tako še naprej veliko na vseh deficitarnih področjih, saj delodajalci v regiji napovedujejo, da bi morali v naslednjih mesecih zaposliti dodatnih 4400 delavcev na različnih področjih, od avtoprevozništva do kovinskopredelovalne dejavnosti. Zadnje čase prihaja do velikih potreb po kadrih v izobraževanju, ki je na lestvici panog že izpodrinilo gradbeništvo.

“Takšnih informacij si ne želimo, saj vemo, kaj danes pomeni izobraževanje. Šole morajo zato precej improvizirati, nekatere predmete poučujejo tudi kadri z drugih področij, veliko je improviziranja, s tem pa tudi dodatnega dela za ravnatelje,” je dejal Memon.

V gradbeništvu je po njegovih besedah še vedno dovolj povpraševanja, a je med panogami padlo na četrto mesto in je verjetno nekoliko nižje ravno zaradi sicer zelo počasnega ohlajanja gospodarstva. Takšni signali po informacijah tukajšnjih delodajalcev prihajajo zlasti iz osrednjega dela Evrope, predvsem Nemčije, je dodal.

Kadrovski bazen med registriranimi brezposelnimi vse manjši

Na zavodu je med registriranimi brezposelnimi sicer iz meseca v mesec manj potencialnih kadrov za dejansko zaposlitev. Gre namreč za ljudi, s katerimi je treba delati veliko več, jih usmerjati v programe, delavnice, prekvalifikacije ali dokvalifikacije. Kot pravi Memon, je v evidenci okoli 48 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, med katerimi so jih z različnimi napori sposobni umestiti na trg dela le še okoli 20 odstotkov.

Vodja kadrovskega področja na Štajerski gospodarski zbornici Lidija Majcen poudarja, da je v zadnjih dveh letih pomanjkanje kadrov tudi na območju severovzhodne Slovenije zaznamovalo že praktično vse gospodarske panoge. Zaznavajo, da skoraj ni podjetja, ki se s tem izzivom ne srečuje, največ težav pa imajo v gostinstvu, gradbeništvu, prometu in skladiščenju, predelovalni dejavnosti, trgovini, zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju.

Arsenovič opozarja na velik odliv delovne sile v Avstrijo

Mariborski župan Saša Arsenovič ob tem opozarja na drugo, po njegovem žalostno plat medalje, da se že okoli 40.000 ljudi s severa Slovenije vozi na delo v Avstrijo. “Nekaj v tej državi očitno delamo narobe, če tisto, o čemer govorimo, da je največ vredno, torej človeški viri in doma vzgojeni kadri, ustvarjajo dodano vrednost v konkurenčnem gospodarstvu druge države. To se meri v milijardah evrov in te problematike bi se najprej morala zavedati država, ki bi morala sprejeti takšne rešitve, da se kaj takega ne bi več dogajalo,” meni župan.

Arsenovič meni, da se lahko z nizko brezposelnostjo hvalijo tudi zato, ker veliko ljudi dela v Avstriji, zato je nujno, da tudi na tej strani meje in v tem delu države ustvarijo kar največ delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Ob tem je državo pozval, da končno pristopi k dejanski decentralizaciji, ki bo omogočala delovna mesta tudi pri njih, ne le v osrednji Sloveniji.

Memon županovih besed v celoti ne more potrditi, saj statistike o dnevnih migrantih v Sloveniji ne vodi nihče, po nekaterih ocenah pa je na mariborskem območju vsaj 16.000 dnevih migrantov in tudi kar velik delež tistih, ki so rezidenti in s tem davčni zavezanci v drugih državah.

Trenutna nizka brezposelnost po njegovi oceni vseeno ni nujno le odraz tega, da se povečuje odliv tistih, ki si delo iščejo čez mejo. “Ta namreč ostaja konstanten, nam pa je uspelo brezposelnost v zadnjih treh letih prepoloviti. To prej kaže na to, da so podjetja v relativno dobri kondiciji ter da so tudi interventni ukrepi v času epidemije dali pozitivne rezultate. Res pa je, da v tujino odhajajo kakovostni kadri s področja deficitarnih poklicev,” je dejal.

vir: sta / Gregor Mlakar

V času od 1. junija do 30. septembra 2023 je potekala skupna akcija nadzorov Gradbene inšpekcije Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor (IRSNVP) ter Inšpekcije za varstvo pri delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) na 12 izbranih večjih gradbiščih na območju Maribora.

Nekaj gradbišč so gradbeni inšpektorji IRSNVP in inšpektorji za varstvo pri delu IRSD pregledali skupaj, pri nekaterih pa so inšpektorji ene in druge inšpekcije le izmenjali informacije in podatke o gradbiščih in udeležencih pri graditvi.

Poudarek pri skupnem nadzoru je bilo področje ureditve in označitve gradbišč ter zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje pri delu, zagotavljanje varnosti objekta, življenja in zdravja mimoidočih, prometa in sosednjih objektov. Akcija je bila usmerjena v dve temeljni nalogi gradbene inšpekcije, in sicer: nadzor izpolnjevanja bistvenih zahteve in pogojev za gradnjo ter preprečevanje nelegalnih gradenj.

V okviru akcije nadzora gradbišč so gradbeni inšpektorji opravili 19 inšpekcijskih pregledov na 12 gradbiščih. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti, je bilo izdano 1 opozorilo na zapisnik. Prekrškov ni bilo ugotovljenih.

Skupni nadzori gradbene inšpekcije IRSOP in inšpektorjev za varstvo pri delu IRSD so pokazali koristno sodelovanje med inšpekcijama na gradbišču. Sodelovanje v smislu skupnega nadzora na večjih gradbiščih ali medsebojnega seznanjanja oziroma obveščanja v primeru kršitev predpisov iz pristojnosti druge inšpekcije, je pomembno z vidika zagotavljanja predpisanih ukrepov za zagotavljanje varnosti delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih objektov.

Skupne ugotovitve obeh inšpekcij kažejo na to, da se stanje urejenosti večjih gradbišč izboljšuje, saj med nadzorom dela udeležencev pri graditvi na gradbišči letos na območju območne enote IRSNVP v Mariboru skoraj ni bilo ugotovljenih kršitev. Investitorji so na predpisan način prijavili začetek gradenj in prijavo gradbišč.

Za vse gradnje so imeli investitorji ustrezna pravnomočna gradbena dovoljenja, s pogodbami zagotovljene ustrezne izvajalce in nadzornike ter vso predpisano gradbiščno dokumentacijo. Urejenost večjih gradbišč je bila v skladu z načrti ureditev gradbišč in varnostnimi načrti.

Mestne četrti in krajevne skupnosti danes ne bodo dobile vsakomesečnega nakazila dotacij iz proračuna Mestne občine Maribor. Tako bodo, za trenutno še neznano časovno obdobje, ostale brez proračunskega denarja.

To je denar, ki ga mestne četrti in krajevne skupnosti dobivajo vsak mesec na osnovi zahtevka za poplačilo obveznosti. Danes bi morali dobiti nakazila za mesec oktober, a so jih, po naših informacijah, v petek iz Urada za finance in proračun Mestne občine Maribor, obvestili, da danes nakazila ne bo.

Kdaj bo nakazilo izvedeno, na MO Maribor še ne vedo, naj bi po naših informacijah sporočili MČ in KS. Vsakomesečno nakazilo dotacij MO Maribor mestnim četrtem in krajevnih skupnostim je denar, ki gre iz mestnih četrti in krajevnih skupnosti za poplačilo mesečnih obveznosti, tako za plačilo elektrike kot za določene investicije, plačilo pisarniškega materiala …

Prav tako je ta proračunski denar namenjen plačilu obratovalnih stroškov, investicij, pravzaprav vsega, kar se mora redno plačevati … Dejstvo je, da imajo MČ in KS roke plačil za investicij. Vsak mesec tako na MO Maribor naslovijo zahtevek, da občina iz proračuna nakaže denar na njihove transakcijske račune.

Zdaj tega ne bo, in tako se bodo verjetno katere izmed mestnih četrti in krajevnih skupnosti znašle v zagati ter bodo zamujala s plačili drugim, saj so finančno čisto odvisne od proračuna.

Vprašanja, zakaj je prišlo do tega smo naslovili tudi na Mestno občino Maribor, ki so nam odgovorili le: “Dotacije KS in MČ so danes v plačilnem prometu.” Torej, kot kaže so danes našli denar, kljub temu, da so MČ in KS še v petek obveščali, da nakazil ne bo.

Pred dnevi so na obrežju Drave pri Mariborskem otoku člani Ribiške družine Maribor v reko spustili 150 rib.

V reko so spustili smuče, gre za avtohtono vrsto rib v reki Dravi.

Aleks Arko, pobudnik projekta

Predsednik Ribiške družine Maribor Bojan Javornik nam je je povedal, da njihovo društvo skrbi za 480 hektarov vodnih površin, med katerimi je Drava, zaradi vseh sprememb, najbolj problematična. Sami se zavzemajo za to, da bi Drava ponovno postala heterogena in živa, kot je bila nekoč. Zato so se tudi odločili za izvedbo tega projekta.

Učencem so ribiči razložili, zakaj se v reko spušča ribe

Pobudnik projekta Aleks Arko nam je izpostavil, da stremijo k ohranjanju življenja v reki Dravi in da je med drugim njihov namen ta, da se ozavesti ljudi o spreminjanju rečnega ekosistema. Prav zaradi tega so članom Ribiške družine Maribor pri izpustu rib pomagali učenci Osnovne šole Kamnica.

Budno spremljanje, kaj bodo naredile ribe

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Policisti PU Maribor so včeraj obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v Mariboru.

Z ogledom kraja vloma so ugotovili, da je neznani storilec tekom dneva vlomil v stanovanjsko hišo in odnesel več kosov zlatnine in s tem lastnika  oškodoval za približno 30.000 evrov, so sporočili mariborski policisti.

Parkiranje na osrednjem parkirišču pod spodnjo postajo Pohorske vzpenjače in pod hotelom Habakuk bo po novem stalo 2 evra na uro, to je evro več kot doslej, navaja rtvslo.si.

Prav tako naj bi ukinili dveurno brezplačno parkiranje pod Habakukom, zapišejo v nadaljevanju.

O spremembah bodo odločali mariborski svetniki na seji prihodnji teden.