Od srede, 1. novembra je pogrešan mucek Amon. Lastniki ga iščejo in prosijo ljudi, ki bi ga opazili, da jim javijo.
“Od včeraj, 1. 11., je pogrešan naš mucek. Sliši na ime Amon,” je zapisal Miran in dodal, da je izginil na lokaciji Studenci – Tabor.
“Vsaka informacija o njem je dobrodošla. Vsaka delitev je dobrodošla. Samo da ga najdemo čim hitreje,” še prosijo. Kontaktni telefonski številki, na katere lahko pokličete, če ste muca Amona videli, sta 040 211 741 in 051 309 099.
Turistično društvo Muta je pripravilo doživeto noč čarovnic za otroke.
Otroke so popeljali v klet, ki so jo pred tem opremili s čarovniškimi bučami, pajčevino, pajki, duhovi in tako poskrbeli za tematiko noči čarovnic. Pri tem pa ni manjkalo niti zabavnih okraskov in malo dima, da je bilo vse še malo bolj skrivnostno.
Brez glasbe seveda ni šlo. Nastopil je reperski dvojec Sašo in Lun Plazovnik, ki prihajata prav iz Mute, pred kratkim pa sta na noge spravila občinstvo v oddaji Slovenija ima talent. Z njima je zapela tudi Nina Polaner.
Vse bolj aktivni mladi iz Turističnega društva Muta pa so poskrbeli, da je bila mala dvorana res takšna, da je pokazala, za kakšen praznik gre. Izkušeni člani in članice istega društva pa so prav tako priskočili na pomoč.
Ob tem so v preddverju uredili še poslikavo obrazov, tako da so lahko otroci, ki so želeli biti malce zamaskirani, kaj hitro dobili kakšno naslikano pajčevino na lica ali pa kaj drugega.
Tako veliki kot mali obiskovalci so dobili tudi nekaj sladic, čarovniški čajček za male, za velike pa malo bolj kuhano pijačo.
Sicer pa je marsikdo od otrok in tudi nekaj njihovih staršev prišlo zamaskiranih v čarovnice, zombije, princese ali pa kaj drugega.
Na današnji dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, bodo številni tradicionalno obiskali grobove umrlih svojcev in prijateljev ter v njihov spomin položili vence in prižgali sveče. Pri spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani pa bo danes ob prazniku potekala osrednja državna slovesnost.
Udeležili se je bodo predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki bo položila venec, podpredsednica DZ Meira Hot v imenu predsednice DZ in predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ljubljana danes ob 10. uri na Sv. Urhu prireja žalno slovesnost s polaganjem cvetja, kjer bo spregovoril prvi predsednik republike Milan Kučan, sodelovala pa bo tudi častna straža Slovenske vojske in praporščaki veteranskih organizacij.
V Mariboru pa bo ob prazniku potekala žalna slovesnost pri partizanskem grobišču na pokopališču Pobrežje. Udeležil se je bo tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki bo položil venca na grobišče padlim v 1. svetovni vojni in grobišče sovjetskih ujetnikov.
Prometni režim na območju nekaterih pokopališč so spremenili že v dneh pred praznikom. V nekaterih mestnih so z namenom, da bi bilo okoli pokopališč čim manj gneče zaradi avtomobilov, omogočili brezplačen prevoz do pokopališč. Prav tako so v nekaterih mestih uredili brezplačno parkiranje.
Praznik spominjanja na mrtve, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji ohranil podobno vlogo in način obeleževanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991.
Dan spomina na mrtve temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih, s katerim Cerkev opozarja, da so poleg javno razglašenih svetnikov svetništvo skozi čas dosegli tudi drugi ljudje, ki pa so ostali neimenovani. Dan pozneje, 2. novembra, na dan vernih duš, pa se spominja vseh vernih rajnih. Vzhodna Cerkev je imela praznik vseh svetih že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširil v zahodno Cerkev.
VIR: STA
Društvo Namesto pike vejica tudi letos sodeluje pri dobrodelni akciji “Manj svečk za manj grobov”. Ponovno lahko na stojnicah v trgovskih centrih in tudi pred pokopališčih dobite kamenčke in zastavice, ki jih lahko položite na grobove namesto svečk.
Akcija “Manj svečk za manj grobov” je tako ekološka kot tudi humanitarna. Pozna jo vse več ljudi. V Mariboru zanjo skrbi tudi društvo “Namesto pike vejica”, ki ima še danes stojnice v trgovskih centrih, v Mercatorju in v Europarku.
Helena Aplenec Golnar iz društva Namesto pike vejica je povedala več o akciji. S to akcijo tako ljudje nagovarjajo, da denar, ki bi ga potrošili za nakup gore sveč, namenijo za humanitarne namene.
V zameno za prostovoljni prispevek lahko še danes v trgovskih centrih in pred pokopališčih na stojnicah, kjer bodo prostovoljci tudi v torek in sredo, ljudje dobijo modro zastavico sočutja in pobarvane kamenčke.
Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Namesto pike vejica sodeluje pri tej akciji že osmo leto.
S prispevkom, tega se lahko nameni tudi s SMS-sporočilom VEJICA5 na 1919, se torej pomaga otrokom, z zastavicami sočutja in pobarvanimi kamenčki pa se poskrbi še za okolje in počasti spomin na pokojne.
Razumevanje kompleksne kohezijske politike je predvsem za mlade velik izziv. Po eni strani si želimo čim večje vključenosti mlajših generacij v procese političnega odločanja, predvsem, ko gre za dolgoročne in razvojne projekte, zato moramo poskrbeti tudi, da bodo mladi kohezijsko politiko razumeli. Prav s temi izzivi se je soočil evropski projekt YOUTHopia.
5 partnerskih regij z istim ciljem
Projekt YOUTHopia je regijsko vodena komunikacijska kampanja, ki je v prvi vrsti namenjena komuniciranju evropske kohezijske politike mladim. Financirata ga Evropska komisija prek Generalnega direktorata za regionalno in urbano politiko. Vodilni partner projekta je Združenje evropskih regij (Assembly of European Regions), katerega član je tudi Razvojni svet kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
Projekt združuje 5 partnerskih regij, pod okriljem vodilnega partnerja, in sicer:
– Razvojni svet Kohezijske regije Vzhodna Slovenija,
– Razvojni svet Kohezijske regije Zahodna Slovenija,
– Združenje občin Ciper,
– okrožje Donegal (Irska) in
– regija Košice (Slovaška).
Ker je projekt komunikacijsko naravnan, ga je od začetka spremljal tudi mednarodni medijski partner, to je bila agencija Cafebabel.
Projekt se konec meseca zaključuje, partnerji pa so v njem začeli delovati pred dobrim letom, 1. 10. 2023. V svojih dejavnostih in aktivnostih so se osredotočali na mlade v starosti od 18 do 30 let.
Kako lahko kohezijska politika dela za mlade?
Cilj projekta YOUTHopia je usmerjen v medijsko vodeno komunikacijsko kampanjo o ozaveščanju mladih o ciljih in možnost, ki jih za njih predstavlja kohezijska politika, uresničevanja nalog Evropske komisije in regij pri izvajanju kohezijske politike in spodbujanje dialoga med deležniki, predvsem mladimi in oblikovalci kohezijske politike.
Razvojni svet Kohezijske regije Vzhodna Slovenija je v okviru projekta izvajal različne vsebine. Sodeloval je na Karierni tržnici s Kariernim centrom Univerze v Mariboru, ki je aprila letos potekala pred Rektoratom Univerze v Mariboru. Prav tako so projekt in dobre prakse predstavili v vseh 8 regijah Kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Posebej ponosni so na sodelovanje YOUTHopie z Olimpijskega festivala evropske mladine 2023 Maribor, ko so bili vključeni v predstavitev bakle miru ob njenem prihodu v Maribor. S predstavitvijo projekta so sodelovali tudi na drugih dogodkih in konferencah, ki so bile v času trajanja projekta namenjene ciljni skupini mladih, starih med 18 do 30 let.
Ob koncu projekta je medijski partner Cafebabel v sodelovanju z Razvojnim svetom KRVS in KRZS v Ljubljani pripravil tudi brezplačno večdnevno delavnico za mlade novinarje, saj je tudi zanje razumevanje kohezijske politike in mehanizma kohezije ključnega pomena za predajanje točnih, zanesljivih in razumljivih informacij njihovim občinstvom.
PR
V Vuzenici vsako leto poskrbijo za noro zabavo ob noči čarovnic. Tudi tokrat je bilo tako, pripravili so pester program, vse od delavnic do glasbenih gostov.
Tradicionalna zabava za noč čarovnic v Vuzenici je znova privabila številne. Več otrok in najstnikov je bilo tudi v kostumih, kot velja za noč čarovnic.
Otroci so se ustavili na večih postajah z igrami, ki so bile tematsko povezane z nočjo čarovnic. Telovadnica OŠ Vuzenice je pokala po šivih, zabava pa je trajala pozno v večer.
Herta pa je ob koncu povedala, kako pomembno je, da se otroci na ta dan tako zabavajo. Preverite, kako je bilo.
V Črešnjevcu ob Dravi v občini Selnica ob Dravi na dvorišču Vrablove domačije na Jabolčni poti so letos ponovno organizirali praznovanje za noč čarovnic.
Gre za že drugi tovrstni dohodek, znova ga je izvedlo Društvo Godi mi. Pripravili so aktivnosti, tako za otroke kot za odrasle. Videli smo delavnico, kjer so izdelovali pajkove mreže in imeli poslikave obraza. Bilo je tudi poskrbljeno za jedačo in pijačo. V društvu so želeli pokazati gostom, da buča ni samo za juho ali svinje, zato so kuhali bučno juho s pomarančnim sokom in bučni zavitek.
Pripravljala se je tudi sladkorna pena, pri kateri se je zbiral prostovoljni prispevek. Srhljivo je bilo tudi dogajanje pri vedeževalki, ki je gostom prerokovala iz posebnih kart v katerih so se skrivali odgovori. Veliko gostov je bilo v maskah, predvsem otrok, ki so se maskirali v čarovnice, klovne, netopirje…
Otroci so se praznovanja zelo veseli, saj je bilo to za večino od njih edino praznovanje za noč čarovnic letos, kjer se bodo družili s prijatelji in se najedli dobrot – predvsem sladkarij.
Nekaj foto utrinkov:
Več sledi v Občinskem informatorju na BK TV.
Slovenskega odbojkarja Roka Možiča je doletela izjemna čast. V sezoni 2023/2024 je v italijanski odbojkarski ligi v svoji ekipi Rana Verona prevzel vlogo kapetana. S tem je nasledil 44-letnega Raphaela, ki se je v pretekli sezoni upokojil. Komaj 21-letni Možič je s tem dosegel novo priznanje za slovensko odbojko. Prav tako gre za svojevrstno priznanje tudi v eni izmed najmočnejših odbojkarskih lig na svetu, italijanski ligi, kjer ni v navadi, da bi kapetansko vlogo prevzeli tuji in na drugi strani tako mladi igralci.
Športna agencija Proelium se je z Rokom Možičem se pogovarjala o veliki časti in hkrati veliki odgovornosti.
Rok z 21 leti si postal kapetan Verone. Kaj zate to pomeni?
“Ja, res je, pri 21 letih postati kapetan je velika čast, hkrati pa tudi velika odgovornost. Jaz bom dal vse od sebe na igrišču. V tem trenutku zdaj, ko sem postal kapetan, pa je potrebno poskrbeti še za veliko ostalih stvari. Poskušal bom pomagati ekipi, poskušal biti vedno prvi, nek zgled. Ne bo lahko, ampak vedno sem imel rad te vloge vodje na igrišču, tako da sem zelo vesel in ponosen na to. Ampak zagotovo pa je to, kot sem dejal, velika odgovornost in veliko bo tudi dela.”
Se zavedaš dejstva, da so v ekipah to po navadi domačini, pa tudi veliko bolj starejši in izkušeni igralci?
“Se zavedam. Po navadi so to res v nekih takih ekipah domačini oziroma nekdo, ki je že dalj časa v ekipi. Tudi tukaj se je nekako pričakovalo, da bo to Luca Spirito. In tudi sam sem to pričakoval, ampak potem se je na koncu trener odločil, da to vlogo predaja meni. Kot sem rekel, velik ponos, velika odgovornost, ampak to vlogo bo zagotovo potrebno tudi opravičiti. Po navadi so starejši, ampak vemo, da smo ljudje različni. Eni dozorimo, če lahko tako rečem, prej, nekateri kasneje. Upam, da bom vlogo oddelal na najboljši možni način.”
Izbrskali smo denimo podatek, da je pri 25 letih v Italiji to uspelo igralcu ekipe Lube – Ivanu Zaytsevu. Tebi je to uspelo še štiri leta prej?
“Tega podatka nisem poznal. Zagotovo sem najmlajši ali pa eden izmed najmlajših kapetanov v zgodovini italijanske lige. Kot sem rekel, velik ponos, sploh pa potem, ko je v Veroni bil kapetan veliki Raphael, moj velik prijatelj, velik igralec, velik človek. Zagotovo sem imel dve leti dobrega predhodnika oziroma vzornika, po katerem se še zdaj zgledujem. Poskušal bom nadaljevati to zmagovalno tradicijo.”
Opiši nam občutke, ko si ekipo prvič popeljal na igrišče kot kapetan. Najprej je bilo to na pripravljalnem turnirju in sedaj na prvi uradni tekmi. Na prvi tekmi si bil tako prvič zraven tudi, ko se je v zrak vrgel kovanec, s katerim se določi, katera ekipa prva servira.
“Ni enostavno oziroma je neka nova vloga. Sploh nisem navajen. Po navadi sem jaz vedno hodil na igrišče med zadnjimi. Sicer sem bil zgled, bil sem prvi pri stvareh, ki jih je bilo narediti, ampak vseeno so bili neki drugačni rituali. Zdaj pa navodilo ‘Rok, prvi moraš iti’, jaz pa čisto izgubljen. Po navadi grem pred napadalnimi udarci na WC, zdaj ni kaj dosti časa, ker moram iti na žreb. Ampak potrebno je priznati, da sem trikrat do zdaj žrebal in trikrat do zdaj sem dobil žreb, tako da očitno imam kar nekaj sreče. Dvakrat na pripravljalnem turnirju, tudi zdaj na prvi tekmi mi je uspelo. Upam, da se ta tradicija nadaljuje.”
Kako je prišlo do tega? Sta govorila s trenerjem o tem? In kako ti je bilo, ko si bil določen? Ali te je morda vprašal, če bi ti rad bil kapetan?
“Tako kot sem dejal, v bistvu ni bilo pričakovano. Res sem pričakoval, da bo to Luca Spirito. Mislim, da je za njega že osmo leto, letos bo star 30 let. Zagotovo ima veliko izkušenj iz igre, veliko preigranih tekem. Na koncu se je trener odločil za mene. Pogovor je bil kot ‘Ja, glej, odločili smo se, da ti damo to vlogo. Upam, da se zavedaš, da bo zelo težko, da boš moral veliko žrtvovati, tudi ko ti ne bo lahko. Ko se ne boš dobro počutil, ko ne boš dobro igral, boš moral biti prvi tam, ki bo pomagal ekipi.’ Zagotovo me je postavil trener pred veliko odgovornost in preizkušnjo. Upam, da bom izkoristil oziroma bom dal od sebe vse zato, da bo ta odločitev prava.”
Ko si na četrtkovi predstavitvi videl nov dres za sezono in ko je na odru stal tvoj dres s črto pod številko 19, kaj si razmišljal?
“Ne vem, iskreno. Vsakič je lepo videti to črto spodaj, je nekaj posebnega. Zagotovo potem, ko so to sprejeli še navijači in mi čestitali oziroma mi zaželeli srečo, je bilo lepše. Vedno me obdaja ta neka kurja polt. Kot sem dejal, sem eden izmed najmlajših, če ne najmlajši kapetan, mislim, da edini Slovenec, ki je kdaj koli imel kapetanski trak v italijanski ligi. To je velika čast, ampak kot vedno poudarjam, velika odgovornost. Jaz bom naredil vse, da se bo ekipa počutila dobro, da se bodo soigralci počutili dobro in da se bo na koncu zmagovalo. Vsi vemo, da je to tisto, kar jaz delam najraje in bom to poskušal dati tudi drugim, to mentaliteto in da bomo zmagovali skupaj, kar je zagotovo najlepše.”
Tvoja naloga je sedaj, da se končno lahko pogovarjaš s sodniki (smeh). Kako je bilo to na uvodni tekmi? Nekaj posebnega?
“Ja, vedno sem se rad kregal oziroma pogovarjal s sodniki. Zdaj končno imam to vlogo, da lahko to tudi uradno delam. Vemo, da se v odbojki načeloma s sodniki pogovarja samo kapetan. Že na prvi tekmi je bilo nekaj borbe oziroma, bomo rekli, lepi odnos, zagotovo pa nekaj nestrinjanja. Ampak to je vedno. Zagotovo pa brez večjih težav in upam, da bo tudi v prihodnje tako, da ne bo preveč rumenih kartonov.”
Si pa tudi ti tisti, ki sedaj govori s trenerjem in ga, denimo, prosi za dodaten prost dopoldan. Glede na to, da rad spiš, to pomeni, da zgodnjih jutranjih treningov več ne bo?
“Ja, načeloma se moram zdaj ob vsem pogovarjati s trenerjem. Karkoli si ekipa želi, moram jaz predati in se poskusiti pogajati. To ni enostavno, vemo, da je trener zelo zahteven in da nerad daje proste dni, ampak zagotovo bom po kakšnih lepih zmagah in težkih trenutkih poskušal izborit kak dan več. Če bi bilo po moje, se zjutraj sploh ne bi treniralo (smeh). Hecam se, vem, kaj je potrebno za vrhunski rezultat, tako da mi tudi to ni težko, čeprav se ne rad vstajam zjutraj. Zagotovo se te delovne navade ne bodo spreminjale. Kot sem rekel, moram biti vzor, moram biti prvi na treningu in dati največ kar lahko, tako da potem drugi vidijo, kako je treba in se zgledujejo po meni.”
Igraš v eni izmed najmočnejših odbojkarskih lig na svetu. Osvojil si že dve zlati žogi in si eden izmed najbolj prepoznavnih igralcev v ligi. Sedaj še kapetan. Se ti kdaj zdi, da sanjaš? Te je potrebno uščipniti?
“Ja, ko sem bil mlajši, sem si vedno želel igrati v Italiji. Te sanje so se uresničile. Že v prvem letu sem navduševal s predstavami, največ doseženih točk v celi ligi, največ doseženih točk z napadom, neki mejniki, zdaj še kapetanski trak. Res se mi dogajajo stvari, ki sem si jih vedno želel, nisem si predstavljal, da bodo kdaj res oziroma sem sanjal o njih, pa nikoli ni nujno, da se ti sanje uresničijo. Čeprav, če dovolj delaš in če dovolj verjameš v to, verjamem, da prideš na pravo mesto. Jaz mislim, da sem na pravem mestu. Sem zelo zadovoljen, včasih se dejansko ne zavedam, kaj se dogaja okoli mene.”
Ob dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve, 31. 10. in 1. 11. 2023, bo podjetje Marprom iz Skupine JHMB opravljalo avtobusni prevoz na linijah št. 3 in 12 po nedeljskem oziroma prazničnem voznem redu.
Pri tem bo po sklepu MO Maribor prevoz z avtobusi na omenjenih linijah proti mariborskim pokopališčem oba praznična dneva brezplačen. Pri pokopališču Pobrežje bo tudi letos zaprta Cesta XIV. divizije, zato bosta liniji 3 in 12 speljani po Ulici Veljka Vlahoviča, Čufarjevi cesti in Osojnikovi ulici, kjer bo urejeno vstopno/izstopno postajališče.
“Obiskovalcem pokopališč svetujemo, da za prihod do njih in povratek proti domu ob praznikih uporabijo brezplačen avtobusni prevoz na linijah št. 3 in 12. V primeru gneče bo Marprom na teh linijah 31. 10. in 1. 11. ob rednih avtobusih zagotovil še vključitev dodatnih vozil,” so zapisali na Marpromu.
Blagajne in informacije na glavni avtobusni postaji bodo omenjena dneva delovale od 8. do 20. ure.
Na današnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor so mestni svetniki potrdili predlog Igorja Jurišiča, da Mestni svet MO Maribor postane skupščina Javnega holdinga Maribor.
To pomeni, da je mestni svet s tem izglasoval, da župan Saša Arsenovič nima več ustanoviteljske pravice v JHMB, ampak so to prevzeli mestni svetniki.
Že na začetku seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor je mestni svetnik Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope, predlagal, da se 18. točko o poslovanju Javnega holdinga Maribor (JHMB) prestavi med prve točke obravnave zaradi same pomembnosti, prav tako pa tudi da takoj za to točko mestni svet odloča o spremembi odloka o ustanovitvi JHMB, kar se je sicer obravnavalo že na dveh sejah. Mestni svetniki so kljub prepričevanju mariborskega župana Saša Arsenoviča, da bi dnevni red ostal nespremenjen, sklenili, da poslovanje JHMB in spremembo odloka o ustanovitvi JHMB, kar pomeni, da bi mestni svet postal skupščina JHMB in imel več besed, obravnavajo prej.
Poslovanje JHMB je predstavil Andrej Rihter, direktor JHMB, temu pa so mestni svetniki nato postavili več vprašanj. Lidijo Divjak Mirnik, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, je zanimalo, komu se je s sponzorstvi in donacijami razdelilo nekaj več kot 330 tisoč evrov. Prav tako tudi, kaj pomeni prihranek holdinga milijon in pol. “Moram priznati, da tega prihranka na svoji položnici nisem občutila, pa nič za to, mogoče se motim, a zanima me, kdaj bomo dobili enotno položnico vseh javnih podjetij, ker to je bil ne nazadnje ves smisel,” je pripomnila Divjak Mirnikova. Ni bilo tudi jasno, kaj je v analitiki stroškov postavka Izobraževanje, seminarji in šolnine, za kar je namenjenih nekaj manj kot 16 tisoč evrov. Zanima jo, koga se je šolalo in zakaj. Sploh zaradi tega, ker se v mestu nekaj časa ni našlo denarja za štipendije za nadarjene. Več kot 140 tisoč evrov je šlo za odvetniške storitve, je ugotovila in vprašala, za katero odvetniško družbo gre. 128 tisoč evrov pa je namenjenih za druge intelektualne storitve. Divjak Mirnikova je želela izvedeti, kaj to pomeni. Zbodli so jo tudi stroški reklame in propagande. Pri novi sistemizaciji delovnih mest pa jo je zanimalo, ali se je komu plača znižala ali zvišala. Med vsem drugim pa še, ali se bo Mariborski vodovod res selil.
Za naš medij je še izpostavila, kaj jo moti pri poslovanju holdinga.
Prav tako meni, da bi mestni svet moral biti skupščina, povedala nam je, zakaj.
Karin Jurše, Gibanje Svoboda, je dejala, da jo je glede na prejeta vprašanja in gradivo, ki so ga na odboru dobili od Rihterja, “zadeva začela precej skrbeti”. Če je holding strateško finančni holding, naj se obravnavajo strateške odločitve celotne skupine, je omenila na začetku. “Pri finančnih zadevah ni težave, saj z veseljem dajemo premostitvene kredite znotraj samega holdinga, od Ofema do Marproma,” je pripomnila in dodala: “Hkrati pa mariborsko občino prosijo, kot smo lahko videli v rebalansu za milijonski kredit, medtem ko svojim firmam lahko dajejo.” Izpostavila pa je, da jo zanima, “kako je s povečanjem produktivnosti, kot je bilo obljubljeno”, ob tem pa še zmanjšanje zneskov na položnicah občanom. Čudi jo tudi, da naj bi JHMB izstavljal račune svojim podjetjem za opravljene storitve. Kar se tiče selitve Mariborskega vodovoda, pa je poudarila: “Mi smo celo dobili informacijo, da naj bi bil znan kupec, in sicer da gre za nekega gospoda Aleksandra Jančarja oziroma za njegovo podjetje, tako da zgleda po Mariboru kroži že dovolj intenzivno potrjenih informacij, da ta prodaja že nastaja.” Izpostavila je. “Suma sumarum je zadnji čas, da skupščina JHMB postane mestni svet, pa ne samo za to podjetje, torej ne samo za holding, ampak v nadaljevanju za vsa ostala podjetja, v katerih je župan do sedaj izvajal funkcijo skupščine, brez da bi tule zbrani imeli kakršno koli informacijo o tem.”
Franc Kangler, Slovenska demokratska stranka, je dejal, da so v Slovenski demokratski stranki zaskrbljeni, kaj se dogaja. “Če mene vprašate tukaj, ta holding ni prinesel nič dobrega, kot da je servis županu, ena bančna služba, ki daje poroštvo, premostitvene kredite, pomaga drugim podjetjem. Zakaj pa mora pomagati drugim podjetjem? Zato, ker jih je nekdo tako izčrpal, tako stisnil v kot, da dihajo na škrge,” je dejal Kangler in dodal, da se strinja tako s Karin Jurše kot z Lidijo Divjak Mirnik. Sprašuje se tudi, zakaj sploh holding potrebuje zunanje svetovalce. Izpostavil je, da si Maribor ne more privoščiti višjih zneskov na položnicah in da naj Rihter preveri, kako je po Sloveniji, ko pravi, da so se zneski dvignili po vsej državi, npr. po nekaj drugih mestih, ne pa samo v Ljubljani, ki je prestolnica. Kangler meni tudi, da Šport Maribor sploh ne sodi v JHMB.
Da je problem ravno pri transparentnosti, je za naš medij poudaril Kangler, “da holding ustvarja dobiček na račun delavcev Nigrada, Snage in Vodovoda. Delavce tiščijo v kot, sebi pa so v enem letu povišali povprečno bruto plačo za 700 evrov. To ni dopustno. Položnice niso nižje, storitve niso cenejše”. Dejal je še, da so daleč stran od čudovite ekipe, kot jo imenuje župan, “kadar ti občane bremeniš za denar in ne ustvarjaš nekega dobička z javno ponudbo”. Ter da holding bolj upravlja finančni del kot pa operativni del.
Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope, je izpostavil svetovalne pogodbe pri JHMB. Tako je dejal, da naj bi direktor nekega javnega podjetja imel po začetku leta svetovalno pogodbo v višini tisoč evrov. Jurišič je nato Rihterju dejal, naj predstavi pet nasvetov, ki jih je dobil od tega direktorja in s katerimi bi lahko upravičil ta denar, za kakšne investicije se je šlo in kaj so imeli občani in občanke od tega. Komentiral je tudi sponzorstva JHMB, češ da je prav zaradi tega predlagal točko o tem, da mestni svet postane skupščina JHMB: “Namreč mi se na mestnem svetu pogovarjamo, ali bomo sploh imeli 20 tisoč evrov za štipendije ali ne, holding, ki pa ustvarja dobiček, pa ta dobiček, ne da bi ga dal mestnemu svetu in da je potem mestni svet tisti, ki se ukvarja s podpiranjem kulture v imenu MO Maribor, ampak sam po neki presoji ta denar razdeli.” Zanima ga tudi, kakšno razporeditev dobička je nadzorni svet predlagal županu in ali je ta dobiček bil prenesen, koliko skupno se je na holdingu nateklo iz tega dobička na račun Mestne občine Maribor. Direktorju JHMB Andreju Rihterju pa je še zastavil vprašanje, ali namerava odstopiti.
Da bo tudi po tem, ko bo potrjeno, da je Mestni svet skupščina JHMB, vloga te skupščine precej omejena, je razložil Jurišič za naš medij in povedal, da bo še vedno večino dela opravil nadzorni svet. “Gre pa za to, da želimo transparentnost poslovanja, delovanja holdinga, ne nazadnje skupščina ima eno od svojih pravic, dolžnosti, da odloča o razporejanju dobička,” je dejal in dodal, da medtem ko JHMB deli eno tretjino dobička, na drugi strani mestni svet išče, kje bo našel denar za štipendije. Zato je poudaril, da ni namen holdinga podpiranje športa in kulture Maribora, ampak je to izvorna naloga Mestne občine Maribor.
Alenka Iskra, Socialni demokrati, je dejala, da so se sicer pred leti odločili za javni holding. “To, da mestni svet ni bil deležen nobene informacije več kot pa katerikoli občan, se mi ne zdi pravilno,” je pripomnila, saj meni, da so dobili premalo informacij. Pri bilancah meni, da številke ne povedo vsega, zanimajo pa jo prihranki oziroma kakšno metodo so pri tem upoštevali, “ne plače, ki morajo biti jasne, skratka kako se izračuna še tisti kalkulativni prihranek, ki je v veliki meri dokaj visok”. Želi tudi, da bi se več pogovarjali o kakovosti storitev. Pravi, da so pomembni zneski na položnicah, a zanima jo pri tem, kako bo naprej, da ne bo Maribor vodilni pri občinah v Sloveniji zaradi podražitev.
Sama razprava o poslovanju JHMB ter spremembi odloka o ustanovitvi JHMB tako, da mestni svet postane skupščina, je bila dolga in burna.
Več sledi …
Bliža se dan spomina na preminule svojce in prijatelje, ko številni ljudje obiščejo grobove svojih bližnjih, prižigajo sveče in prinašajo cvetje. Za obisk pokopališč na Pobrežju in Dobravi so iz Pogrebnega podjetna Maribor posredovali nekaj pomembnih informacij.
Med prazniki velja daljši odpiralni čas pokopališč na obeh mariborskih pokopališčih, Pobrežje in Dobrava; glavni vhodi obeh pokopališč bodo v ponedeljek, 30. 10., odprti do 22. ure, v noči
torek/sreda, 31. 10./1. 11., pa vso noč oz. 24 ur.
Povečana bo prisotnost redarjev in policije. Kot vsa leta, tudi letos sodelujejo s profesionalno varnostno službo. Varnostniki na pokopališčih Pobrežje in Dobrava že izvajajo večje število dnevnih obhodov pred in na pokopališčih. Skladno s svojimi pooblastili izvajajo nadzor ter s svojo prisotnostjo zmanjšujejo možnost kraj in drugih kaznivih dejanj.
Tudi pred letošnjim 1. novembrom bodo na grobna mesta pritrdili obvestila najemnikom. Takšnega načina obveščanja se poslužujejo, ko se jim vrača pošta z oznako, da so najemniki neznani, preseljeni ali umrli. Ljudje, ki bodo takšna obvestila dobili, se naj oglasijo v pokopališki pisarni, kjer bodo preverili podatke o naslovu, najemniku … in sporočili nove podatke.
V Pogrebnem podjetju Maribor so organizirali posebno dežurno službo. Na oba praznična dneva, 31. 10. in 1. 11., bo informacije o pokojnih in grobnih mestih mogoče dobiti preko infomata in dežurnega telefona na št. 040 378 376.
Obiskovalce pokopališč pozivajo k zmernosti pri prižiganju sveč, saj te tvorijo enormne količine odpadne plastike in predstavljajo veliko obremenitev za okolje. Poleg sveč je v času okrog dneva spomina na mrtve povečana tudi količina ostalih odpadkov. Še posebej uvelega cvetja, cvetličnih lončkov, zavijalnega papirja, okrasnih folij, plastenk za umivanje nagrobnikov ipd. Vsaka skupina teh odpadkov ima svoje mesto v posameznem zabojniku za ločeno zbiranje.
Kot običajno, med prazniki na pokopališčih in cestah v bližini pričakujejo več prometa, zato velja v bližini pokopališč spremenjen prometni režim. V okolici pokopališča Pobrežje bo 31. 10. in 1. 11. 2023 veljal začasno spremenjen.
Za ves promet bo zaprt del Ceste XIV. divizije med Osojnikovo in Šolsko ulico – od 31. 10. od 1. ure do 1. 11. do 23. ure.
Na delu Ceste XIV. divizije med Osojnikovo in Ulico bratov Greifov bo začasno uveden enosmerni prometni režim, in sicer v smeri od Osojnikove proti Ulici bratov Greifov – od 31. 10. od 1. ure do 1. 11. do 23. ure.
– parkiriščih ob Osojnikovi ulici, Prečni ulici (pri OŠ Borcev za severno mejo), Kosovelovi ulici (pri MČ Pobrežje) in parkiriščih ob hitri cesti;
– na površinah nad pokritim vkopom hitre ceste;
– na delu ulice Borcev za severno mejo in zahodnem vozišču Ceste XIV. divizije med Osojnikovo in Ulico bratov Greifov;
– parkirišču neposredno pred vhodom na pokopališče Dobrava.
Ob tem obiskovalce pokopališč prosijo, da ne ustavljate in parkirate vozil na nedovoljenih mestih (avtobusna postajališča, zelenice, pločniki, kolesarske steze, uvozi na dvorišča …) ter upoštevate navodila Policije in Medobčinskega redarstva.
Upoštevajmo red in pravila na pokopališčih in tako izkažimo pieteto do umrlih in spoštovanje do drugih obiskovalcev. Naj bo praznik spomina na pokojne do okolja kar se da prijazen. Prižgimo svečo manj in izberimo okolju čim prijaznejši spomin nanje, še sporočajo.
V petek in soboto, 10. in 11. novembra 2023, organizira Zavod za turizem Maribor Martinovanje v Mariboru, eno najbolj prepoznavnih in priljubljenih prireditev v štajerski prestolnici. Dogajanje bo potekalo na skupno petih lokacijah v mestnem jedru z osrednjima prizoriščema Koroška cesta (v petek in soboto) in Trg Leona Štuklja (v soboto). Na dvodnevni prireditvi bo sodelovalo več kot 70 lokalnih ponudnikov vina in kulinarike, že prej pa bo martinova gastronomija na voljo v številnih mariborskih in okoliških restavracijah. Za obiskovalce mestnega središča bo v petek in soboto mestni avtobusni promet brezplačen.
Martinovanje v Mariboru je najodmevnejše javno martinovanje v Sloveniji, ko se na več prizoriščih v mestnem jedru zvrsti tudi do 20.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
Letošnji program bo dvodnevni: martinova vinsko-kulinarična ponudba na stojnicah in glasbena spremljava bosta na Koroški cesti že dan pred tradicionalnim, letos že 38. krstom mošta in veliko zabavo na Trgu Leona Štuklja. V martinovem programu so še vinsko-kulinarična in darilna tržnica na Grajskem trgu, martinove dobrote in kuhanje v živo na Osrednji mariborski tržnici in tematske vinske degustacije v Hiši Stare trte.
Za večjo varnost udeležencev v prometu in v izogib prometni gneči v središču mesta bosta Mestna občina Maribor in podjetje Marprom iz skupine JHMB 10. in 11. novembra omogočila brezplačno vožnjo z mestnimi avtobusi na vseh rednih linijah, in sicer od 9. ure v smeri mestnega jedra in od 16. ure iz smeri mestnega jedra.
V času martinovega spodbuja Zavod za turizem Maribor kakovostno in avtentično ponudbo tudi pri gastronomskih ponudnikih, ki niso del martinovega programa v mestnem jedru. Med 1. in 12. novembrom vabijo vrhunske restavracije, gostilne s tradicijo, turistične kmetije in vinske kleti v destinaciji Maribor na t. i. Martinov wine & dine – gastronomska doživetja po enotnih cenah in terminih.
Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor: “Tradicionalno je martinovanje praznik vinogradnikov in vinarjev, v Mariboru pa ga tudi razvijamo v urbano praznovanje naše odlične gastronomije. Glavno pozornost v projektu namenjamo širokemu vključevanju in promociji lokalnih ponudnikov, izboljšanju uporabniške izkušnje na prizoriščih in ozaveščanju o kulturi pitja vina. Mednarodni potencial naše avtentične in kakovostne ponudbe potrjuje letošnji naziv Maribora kot najboljše evropske kulinarične destinacije, zato je naša ambicija prepoznavnost mariborskega martinovanja v širšem evropskem prostoru.”
Josip Iličić je danes dobil poseben obisk. V Mariboru so ga obiskali navijači Atalante, so sporočili na družbenih omrežjih NK Maribora.
Josip Iličića so pred dopoldanskih treningom v NK Mariboru presenetili italijanski navijači. Ko se je nekdanji slovenski reprezentant pripravljal na trening, je slišal, da zunaj nekdo vzklika njegovo ime. Izkazalo se je, da so pred stadion Ljudski vrt prišli navijači Atalante, njegovega nekdanjega kluba, kjer je Iličić nizal uspehe.
Italijanski navijači so na poti v Gradec, kjer bo Atalanta v okviru konferenčne lige nocoj igrala s Sturmom, spotoma pa so se ustavili v Mariboru. Njihov edini namen je bil obisk nekdanjega nogometaša kluba iz Bergama, ki je bil na vrhuncu kariere eden od idolov navijačev. Italijanski podporniki so bili navdušeni, ko jih je Iličić prišel pozdravit, si vzel nekaj časa za pogovor in fotografiranje.
Razlog za spremembo in dopolnitev odloka je vzpostavitev pravne podlage, po kateri bodo uporabniki gostinskih vrtov različno obravnavani v letni in zimski sezoni. Pomeni, da bodo uporabniki plačevali uporabnino za gostinski vrt v letni sezoni enako kot do sedaj, v višini vrednosti točke (0,32 EUR), v zimski sezoni pa v višini polovice vrednosti točke (0,16 EUR) glede na dejansko velikost gostinskega vrta.
Kot še navajajo v gradivu, so razlogi za to odločitev takšni, da so zimska obdobja v zadnjih letih milejša, vremensko ugodnejša in ob upoštevanju, da je v zimskem času možno gostinske vrtove zaščititi pred vremenskimi vplivi s transparentnimi ograjami in jih ogrevati s postavitvijo plinskih in električnih grelcev so ti lahko uporabni tudi v zimskem obdobju.
Po sedaj veljavnem odloku uporabniki v zimski sezoni plačujejo uporabnino za največ 5 m2 gostinskega vrta, ne glede na to, kako velik je dejansko njihov gostinski vrt, ali pa manj, če je njihov gostinski vrt manjši od 5 m2. V praksi to pomeni, da uporabnik v zimski sezoni, tudi v kolikor je njegov zimski vrt npr. velikosti 70 m2 ali več, plača uporabnino zgolj za 5 m2 gostinskega vrta.
“Za odpravo prej navedene dosedanje ureditve ter vsled načela učinkovitega, gospodarnega in uspešnega poslovanja, predlagamo sprejem predmetnega odloka,” navajajo v gradivu, pod katerega je podpisan župan Saša Arsenovič, ter še zapišejo: “V posledici navedenega se s predmetno novelo odloka tudi odpravi določilo, da v času veljavnosti pogodbe velikosti gostinskega vrta ni dovoljeno spreminjati. Na novo se določa, da je spremembamo2na v izjemnih primerih ob soglasju posebne komisije.”
Čeprav je župan Saša Arsenovič točko o spremembi odloka o rabi javnih površin, po kateri bi gostinci nadomestilo za vrtove po novem plačevali na osnovi velikosti vrta in ne več letne ali zimske sezone, sam umaknil z dnevnega reda septembrske seje, bodo gostinci za uporabo vrtov v zimski sezoni v prihodnje očitno vendarle plačevali več kot doslej, no vsaj če bodo to na naslednji redni seji mestni svetniki to potrdili. 9. redna seja mestnega sveta MO Maribor, bo sicer naslednji četrtek, 26. oktobra ob 16. uri. Na njej pa bodo razpravljali tudi o rebalansu proračuna.
A v društvu Gostinci Poštne ulice se ne strinjajo niti z novim predlogom, kot so pojasnili: “Na seji mestnega sveta je ponovno v obravnavi predlog podražitve gostinskih vrtov v zimskem času v obliki spremembe Odloka o rabi javnih površin. Nekoliko spremenjen od prvega predloga, a vseeno je temeljni cilj podražitev. Prosimo, da spremembe Odloka ne sprejmete, saj je obstoječi Odlok pravičen in za gostince stimulativen.”
Kot poudarijo gostinci so cene najema gostinskih vrtov po njihovem mnenju že tako previsoke, saj se v poletnem obdobju že približujejo najemninam lokalov: “Upoštevat je namreč potrebno, da že poleti le redko dosegamo polno zasedenost gostinskih vrtov, večinoma ob vikendih zvečer, kar je le dva dni od sedmih. Tukaj prištejmo še vremenske razmere – ravno letos poleti smo bili priča dolgotrajnemu deževju in znižanju temperatur, ko so bili naši lokali in vrtovi prazni.”
V predlaganem odloku sicer predlagatelj dopušča možnost, da posebna komisija odloča o povečanju vrta, npr. v primeru zgodnje pomladi, vendar se gostinci sprašujejo, ali povečevanje birokracije, oddajanje novih vlog in zasedanje posebnih komisij stimulativno vpliva na poslovanje? “Učinek spremembe odloka na prihodke MOM po našem mnenju ne bi bil prav velik, saj bomo gostinci v zimskem obdobju zagotovo bistveno zmanjšali kvadrature vrtov, projekcija prihodkov pa je takšna, kot da bomo ohranili enako velikost,” zapišejo.
“Za začetek bi radi poudarili, da nas pred medijskim poročanjem nihče z MOM ni povabil na predstavitev predloga ali izmenjavo mnenj. Žalosti nas, da se v Mariboru odločitve sprejemajo tako ad-hoc in praviloma mimo javne diskusije. Pričakujemo, da se bodo spremembe, ki vplivajo tudi na naše poslovne načrte, pred sprejemanjem z nami tudi uskladile,” pa so zapisali v prejšnjem apelu in dodajajo: “Odlok iz leta 2013 se nam zdi pravičen, saj večino zimskega obdobja gostinci ne moremo uporabljat vrta kot primarnega prostora za goste, temveč služi le kratkotrajnim posedanjem gostov (npr. med pavzo za cigaret, saj kajenje v zaprtih prostorih ni dovoljeno), ki praviloma že sedijo v notranjosti lokalov. V primeru, da kak dan posije sonce in se malenkost ogreje, imamo možnost povečat vrt na nekoliko večjo kvadraturo, vendar gre bolj za izjeme, sploh pri gostincih, katerih vrtovi so slabše osončeni v zimskem času. Kdor pozna mesto, mu je jasno, da pozimi gostinski vrtovi, razen redkih izjem ob sončnih dnevih, niso polni, kaj šele enako vredni, kot so poleti. Manj je turistov, manj prireditev, manj obiska.”
Z utemeljitvijo predlagatelja, da lahko vrtove ogradijo in ogrevajo s plinskimi in električnimi grelci, se ne strinjajo: “Ravno ogrevanje zunanjih površin je energetsko zelo potratno in redki gostinci, ki se za to odločijo, že plačujejo dodatne stroške vedno dražjih energentov, da bi le ugodili svojim gostom. Pri tem pa lahko z gotovostjo trdimo, da se za to odločamo, da preživimo. Prav tako nas preseneča, da MOM s predlogom gostincem vzpodbuja potratno ogrevanje zunanjih površin, saj to ni v skladu z zelenim prehodom, kateremu se je Maribor zavezal in bi predlagane rešitve morale peljati v smeri drugačnih ukrepov. Gostinci smo tudi generator utripa mesta. Z urejanjem lokalov, organizacijami prireditev, ponudbo, prijaznostjo, večkrat v vlogi vodičev in informatorjev, nenamenoma tudi infrastrukturo javno dostopnih WCjev bogatimo mesto in prosimo, da nas dodatno finančno ne obremenjujete. Hvala in lep pozdrav!”
Pod sporočilo so podpisani: Gostinci Poštne ulice (Kozlovna, Patrick’s pub, Baščaršija, CLC, LaPizza, Isabella, Piaf, Fudo)
Letos se je zgradila vmesna postaja krožne kabinske žičnice, dela so že nekaj časa končana, gondola pa še vedno ne obratuje. Na Marprom smo naslovili vprašanja zakaj je temu tako?
Služba za odnose z mediji na Javnem holdingu Maribor, za Lokalec.si odgovarja: “Po uspešno zaključeni izgradnji vmesne postaje krožne kabinske žičnice (KKŽ) podjetje Marprom iz Skupine JHMB še vedno čaka na izdajo potrebnih dovoljenj. Pri tem točnega datuma ponovnega začetka obratovanja KKŽ trenutno še ne more napovedati, saj postopki izdaje teh dovoljenj niso v domeni Marproma.”
Naslovili smo tudi vprašanja, kakšna dovoljenja čakajo, ter kakšne so njihove napovedi za zagon, pa na to niso odgovorili, poslali so nam povezavo za sporočilo za medije, ki je bilo objavljeno na njihovi spletni strani že pred časom, in kjer navajajo, da bo pohorska vzpenjača začela obratovati takoj po pridobitvi omenjenih dovoljenj, kar bi se po pričakovanjih lahko zgodilo v drugi polovici oktobra ali proti koncu oktobra.
Glede na to, da smo vstopili v zadnji teden oktobra, so kot kaže njihove napovedi preveč optimistične, na naša vprašanja kako trenutno kaže s pridobitvijo dovoljen, pa niso odgovorili.
Podjetje Marprom iz Skupine JHMB kot upravljavec, mora sicer pridobiti uporabno dovoljenje in nato dovoljenje za obratovanje. Ministrstvo za naravne vire in prostor mora Marpromu izdati uporabno dovoljene, Ministrstvo za infrastrukturo pa dovoljenje za obratovanje.
Člani sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so se seznanili z oceno poslovanja zavoda v prvih devetih mesecih letošnjega leta, ki kaže presežek prihodkov nad odhodki v višini 3,3 milijona evrov. Za konec leta je v. d. direktorja Vojko Flis napovedal uravnotežen poslovni izid.
Flis, ki je vodenje druge največje slovenske bolnišnice ponovno prevzel na začetku tega meseca in je tokrat prvič sodeloval na seji sveta zavoda v tej vlogi, je pri napovedovanju končnega rezultata letošnjega poslovanja previden predvsem zaradi negotove višine stroškov energije in hrane v novembru in decembru.
Kot pozitivno pa je izpostavil to, da so do konca leta dobili potrjene dodatne programe za skrajševanje čakalnih vrst, tako da lahko zaenkrat z njimi nadaljujejo. Kako bo naprej, pa še ne vedo.
V razpravi s člani sveta zavoda je Flis potrdil, da stroški dela rastejo. “Dodatnih pogodb je veliko, popoldne se dela več kot dopoldne,” je dejal. Članica sveta zavoda Mojca Gornjak je izpostavila, da je UKC Maribor od junija dodatno zaposlil 80 ljudi, zato je svet zavoda do naslednje seje zahteval podrobnejša pojasnila o tem.
Dodatna pojasnila je zahteval tudi glede čakalnih dob, saj se te na nekaterih oddelkih še vedno podaljšujejo. Gornjak je kot primer navedla podatek, da na prvi revmatološki pregled čaka 600 oseb več kot lani.
Po Flisovih besedah sicer čakalne dobe niso urejene, kar je problem na državni ravni. Kot je dejal, se pacienti prijavljajo na različne ustanove in ko kje pridejo na vrsto, niso izbrisani, na seznamih pa so tudi mrtve osebe. Član sveta zavoda Franc Hočevar je prav tako opozoril, da podatki o čakalnih dobah niso enoznačni, saj bolj kot se na določenem mestu skrajšujejo čakalne dobe, večji je tja priliv novih bolnikov.
V UKC Maribor je na začetku tega meseca čakalo na prvo zdravstveno storitev nekaj manj kot 64.000 oseb, od tega 12.200 s stopnjo nujnosti zelo hitro.
Notranja revizija o zalogah na posameznih oddelkih, ki jo je na eni od prejšnjih sej naročil svet zavoda, ni pokazala večjih nepravilnosti. Kljub temu je notranji revizor Oliver Kocbek podal več predlogov možnih izboljšav, med drugim povečanje števila konsignacijskih skladišč. Svet zavoda je zahteval še odzivno poročilo v. d. direktorja, na naslednji seji želijo po besedah predsednika sveta zavoda Marjana Mačkoška tudi poročilo o izvajanju investicij v UKC Maribor.
Medtem ko so zaradi porasta okužb sečil in dihal že zasedene vse postelje ljubljanske infekcijske klinike, v UKC Maribor takšnih težav zaenkrat nimajo. “Na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja se število bolnikov povečuje, še vedno pa obvladujemo situacijo. Tudi nimamo veliko bolnikov z dokazanim covidom-19. V povprečju jih je okoli 30 tedensko, imamo tudi približno tri zaposlene pozitivne. Te številke se v zadnjih tednih ne zvišujejo, kako bo v prihodnje, pa bomo videli,” je za STA povedala strokovna direktorica Nataša Marčun Varda.
vir: sta
Mariborski mestni svetniki bodo danes obravnavali predlog sprememb letošnjega občinskega proračuna, ki se po besedah vodje urada za finance in proračun Mateje Cekić zmanjšuje le za okoli 144.000 evrov. Večino izpadov predvidenih prihodkov so nadomestili s prerazporeditvami med postavkami obstoječega proračuna.
Veljavni proračun je zastavljen v višini rekordnih 194,629 milijona evrov, v predlogu sprememb pa znaša 194,485 milijona evrov.
Na prihodkovni strani so med drugim morali črtati načrtovani prihodek od koncesije za vodno pravico, od koder so pričakovali milijon evrov. Za pol milijona evrov je zaradi kasnejših in manjših podražitev od sprva predvidenih manj prihodkov v občinsko blagajno od parkirnin, obenem je treba med drugim zagotoviti dodatna dva milijona evrov za izvajanje osnovne dejavnosti vrtcev.
Posledično so zmanjšali sredstva za investicijsko vzdrževanje šol, vrtcev in športnih objektov, del predvidenih sredstev za obnovo Lenta se prenaša v naslednje leto.
Na današnji seji bodo mestni svetniki med drugim obravnavali še poslovanje Javnega holdinga Maribor, ki so ga preložili s prejšnje seje, ter odlok o nadaljnjem upravljanju mariborskega zavetišča za zapuščene živali.
VIR: STA
Prihajajoča Noč čarovnic obeta magično doživetje v Krajevni skupnosti Bresternica-Gaj.
Noč čarovnic je znana po čarobnih trenutkih in strašljivih presenečenjih, in letos bo Krajevna skupnost Bresternica-Gaj naredila vse, da ta priljubljeni praznik postane še bolj magičen in zabaven. Pripravili so izjemno pestro dogajanje, ki se bo odvijalo ta petek, 27. oktobra, ob 17. uri, v Domu krajanov Bresternica-Gaj.
Čarovniška predstava
Ena izmed glavnih atrakcij dogajanja bo čarovniška predstava, ki bo zagotovo navdušila tako otroke kot odrasle. Vsi obiskovalci se bodo lahko prepustili čarobnemu vzdušju in uživali v skrivnostnem svetu čarovnikov. Za tiste, ki imajo radi ustvarjalnost, bodo na voljo tudi ustvarjalne delavnice in rajanje.
Vstop na dogodek je brezplačen. Najmlajši obiskovalci bodo zagotovo še posebej navdušeni nad čarobnimi napitki, strašljivimi palačinkami in strupenimi muffini, ki bodo na voljo. Prigrizki, pripravljeni posebej za Noč čarovnic, bodo nedvomno popestrili dogajanje. In seveda, ne pozabite na okusne kostanje, ki bodo na voljo. Kostanji so tradicionalna poslastica, ki pričara pristen praznični okus in vonj.
Krajevna skupnost Bresternica-Gaj vas vljudno vabi, da se pridružite njihovemu čarovniškemu dogodku. Ta dogodek bo odlična priložnost, da se preoblečete v najbolj strašljive ali čarobne like, se družite s skupnostjo in doživite prav posebno Noč čarovnic v dobri družbi.
Ne zamudite te edinstvene priložnosti za praznovanje Noči čarovnic in uživanje v čarobnih trenutkih v Krajevni skupnosti Bresternica-Gaj. Oblecite svoj najbolj čaroben kostum in se pripravite na nepozaben večer.
Tokrat smo v oddaji REPORT spregovorili o Fizoterapevtih brez meja, ki delujejo s podporo Alma Mater Europaea, izvedeli smo kaj bodo pripravili za Noč čarovnic v Pivoli, ter spoznali jesenski program ZPM Maribor, tudi v času jesenskih počitnic.
Gosti oddaje so bili:
Podrobnosti na povezavi:
Nadzorni svet Mariborske livarne Maribor (MLM) je na seji obravnaval program prestrukturiranja, ki ga je pripravila uprava. Po neuradnih informacijah STA so sejo zaradi spremenjenih okoliščin prekinili in jo bodo nadaljevali v petek. Uradnih informacij ni, neuradno pa naj bi uprava MLM pripravljala novo poročilo o prestrukturiranju.
MLM, ki zaposluje okoli 350 ljudi, se je sicer zaradi izgub znašel v likvidnostnih težavah, grozi mu stečaj. Vlada je mariborskemu podjetju že dvakrat dodelila državno pomoč, evropski pravni okvir pa onemogoča dodelitev nove državne pomoči za prestrukturiranje družbi v težavah pred obdobjem desetih let od zadnje dodelitve oz. zaključenega programa prestrukturiranja.
Za MLM naj bi se sicer zanimalo več kupcev, a je prodaja za zdaj malo verjetna
Slovenski državni holding (SDH), ki je edini lastnik in največji upnik MLM, je letos prejel interes več investitorjev za nakup družbe, vsi pa so želeli podjetje prevzeti brezplačno ob večmilijonski nepovratni državni pomoči.
Nazadnje je sredi septembra od namere za prevzem odstopil nemški Mutares, SDH pa je konec septembra dobil novo ponudbo, in sicer od kitajskega investitorja, ki pa naj bi tudi želel državno pomoč. Šlo naj bi za kitajskega livarja, ki je tako kot MLM dobavitelj avtomobilski industriji. Pogajanja z njim naj bi po dostopnih informacijah še potekala.
Časnik Delo medtem omenja tudi interes enega od indijskih investitorjev, za del dejavnosti MLM pa naj bi interes izrazil slovenski podjetnik.
Gospodarski minister Matjaž Han je danes ob robu seje upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije omenil celo dva potencialna slovenska investitorja, s katerima se je pogovarjal o MLM. “Ima pa SDH škarje in platno v rokah. Treba je tudi vedeti, da ima MLM že nekaj let težave. Na našem ministrstvu smo naredili vse, da bi podjetju lahko dali še kakšna dodatna sredstva, ampak nam Evropska komisija tega ne dovoli,” je dejal. Napovedal je tudi, da bo v prihodnjih dneh obiskal MLM.
vir: sta
Tudi letos bodo v občini Vuzenica sodelovali v ekološko humanitarni akciji Manj svečk za manj grobov.
“Svečke na grobu so močan simbol spomina na naše najdražje in z akcijo ne želimo rušiti tradicije. Tega spomina pa ne smemo okrniti s pretiravanjem. Svoje pokojne nosimo v mislih in srcih vsak dan, s sodelovanjem v akciji Manj svečk za manj grobov pa naredimo še nekaj dobrega za tiste, ki nas najbolj potrebujejo,” so zapisali na občini.
Mladi člani RK iz OŠ Vuzenica bodo na stojnici na pokopališču Muta – Vuzenica, v nedeljo, 29.10. in v torek, 31.10.2023, od 10. do 12. ure, v zameno za prostovoljni dar ponujali ekološke zastavice, ki se namesto sveč lahko dajo na grob.
Vsa zbrana sredstva bodo namenjena nakupu didaktičnih pripomočkov za otroke v vrtcu Vuzenica, ki je bil v avgustovskem neurju tudi poplavljen, so še napisali na Facebook strani občine Vuzenica.
Salon štajerskih mladih vin Pubec – najodmevnejši vinski dogodek tik za mariborskim martinovanjem bo letos v štajerski prestolnici potekal že osmič, v glavnem mestu Slovenije pa petič. Sodelovanje, ki je temelj projekta, pa klene štajerske vinarje povezuje v celoto že 9 let in tako ostaja ena izmed redkih tovrstnih zgodb, kjer želijo vinarji z ramo ob rami s promocijo mladih vin povečati njihovo ter Štajerske kot, vinorodnega okoliša, tako doma kot v tujini. Uradni začetek prodaje štajerskega mladega vina Pubec je 27. november 2023.
Glavni cilji projekta tudi po devetih letih ostajajo povezovanje, promocija in povečanje prodaje. Blagovna znamka Pubec – Štajersko mlado vino je bila osnovana s ciljem predstavitve odličnih štajerskih vinarjev na slovenskem trgu skozi produkt mladega vina. S povezovanjem le-teh v enovito, prepoznavno zgodbo omogoča vinarjem tudi dvig konkurenčnosti na domačem trgu in v tujini. Skupni nastopi na trgih in predstavitvah so ključ promocije, obenem pa projekt prinaša tudi dvig odličnosti same destinacije oziroma regije.
Tovrsten skupni nastop v segmentu mladih vin prinaša tudi trajni učinek, s celoletnimi marketinškimi in komunikacijskimi aktivnostmi pa se dvigujeta konkurenčnost in prepoznavnost štajerskih vin. Projekt »Pubec« tako ni omejen le na promocijo mladih vin, ampak predstavlja tudi vzvod in orodje za večjo prepoznavnost vseh štajerskih vin in vinarjev na domačem trgu in v tujini. Vinarji, povezani v projekt, beležijo večjo prodajo mladega vina, kupci pa mlado vino Pubec, tudi zaradi odmevnosti, pogosteje naročijo v gostinskih lokalih, kupijo v trgovinah ter umestijo med poslovna darila. Dogodek je v osmih letih projekta postal pomemben del družbenega dogajanja in povezuje Festival Stare trte ter martinovanje v strnjeno dogajanje, posvečeno Stari trti, vinu in kulinariki.
Pomemben vidik sodelovanja pa je tudi javno-zasebno partnerstvo z Zavodom za turizem Maribor. V javnem zavodu tovrstne pobude podpirajo in se s svojim delovanjem tudi sami trudijo
dvigniti nivo vinskih prireditev, ki stremijo k edukaciji uporabnika ter mu v stičiščih, kot je Hiša Stare trte, poskušajo predstaviti in odkriti pomembnost vinarstva na Štajerskem. Od 27. novembra bo 18 mladih štajerskih vin Pubec tudi v prodaji.
Leonida Gregorič, vodja laboratorijev pri KGZS Maribor, ki vsa leta bdi nad kakovostjo štajerskih mladih vin Pubec, je poudarila: “Leto 2023 je znova nekaj posebnega. Cvetenje je bilo kasnejše, kot v prejšnjem letu zato so tudi letošnje trgatve potekale nekoliko kasneje. Vreme nam je skozi celo poletje nagajalo z ekstremi, od toče točo in močnega dežja, do suše. Na zavodu, kjer spremljamo dozorevanje grozdja, ugotavljamo, da na določenih legah, določene sorte dosegajo dobro kakovost. A so vseeno izzivi pridelovalcev, kletarjev in enologov letos precejšnji. Znanje bo tisto, ki bo odločilno pri doseganju kakovosti, kot smo jo pričakovali.”
8. SALON ŠTAJERSKIH MLADIH VIN V MARIBOR
Z osmim salonom obeležuje projekt Pubec devet let uspešnega povezovanja štajerskih vinarjev. Deveto leto Pubeca pa obiskovalcem predstavlja tudi novo lokacijo. Letos bodo vinarji svoja vina predstavili na novi, butični lokaciji v Minoritski cerkvi. Vinarji, kulinarika in dobra glasba na pokušnjo vin, ki nosijo letnico 2023, vabijo v petek, 3. novembra, med 17. in 22. uro.
Borut Cvetko je o letošnji sezoni in dogodku dejal, da ga “veseli, da tudi letos pri Pubecu ponovno sodeluje kar 18 štajerskih vinarjev, kar pomeni, da so projekt prepoznali kot pravo priložnost, za najboljšo promocijo štajerskega vina. Ta so letos prav tako dobra, ne glede na izzive, ki smo jih imeli s slabim vremenom. Štajerska steklenica Pubec je tista dišeča, sveža in pa seveda mlada, takšno, kot si štajersko mlado vino predstavljamo. Mariborski dogodek Pubec je ponovno dobrodelen in bomo od vsake vstopnice, 1 € namenili za dobrodelne namene društvu za otroke z motnjami v razvoju, Namesto pike vejica”.
5. SALON ŠTAJERSKIH MLADIH VIN V LJUBLJANI
Pubeci pa bodo letos, petič, ponovno osvajali tudi Ljubljano in se s tem predstavili tudi publiki v osrednji Sloveniji. Domicil Pubeca ostaja Festivalna dvorana, kamor vas vabijo v sredo, 8. novembra med 17. in 22. uro. Čudovit ambient Plečnikove Festivalne dvorane, 18 vinarjev, oba dogodka pa bo pospremila odlična štajerska kulinarika, pripravljena na inovativen način izpod spretnih prstov kuharskih mojstrov mariborske restavracije Bro Sis in seveda glasba štajerskega Chizz banda.
NA ZDRAVJE DOBRODELNOSTI
Organizatorji sporočajo, da bodo od vsake prodane vstopnice za mariborski dogodek donirali 1 EUR društvu Namesto pike vejica. Dobrodelno gesto letos ponavljajo in vabijo tudi vas, da na 1919 pošljete SMS s ključno besedo VEJICA5.
“Z željo po digitalizaciji proscev in učinkovitem čiščenju Avtobusne postaje Maribor podjetje Marprom iz Skupine JHMB vanj vključuje tudi sodobno tehnologijo. Med pripomočki za vsakodnevno čiščenje pokritega hodnika glavne AP je tako od danes testno tudi električni čistilni robot Vigo SC80,” poroča Marprom.
Gre za tehnološko dovršenega robota, ki sam pometa, sesa in briše omenjeno pohodno površino, Marprom pa ga bo uporabljal naslednjih 20 dni. Če boste v tem času med hojo po AP prekrižali pot čistilnemu robotu, bo ta ustavil ter vas z lučko in zvokom opozoril na svojo prisotnost.
“Brezplačno testiranje je Marpromu omogočila družba Barjans; če se bo novost izkazala za učinkovito, bomo razmislili tudi o stalni uporabi takšne naprave. Cilj je povečati čistočo pokritega hodnika, hkrati pa zagotoviti čistilnemu osebju dovolj časa za druga opravila, ki jih je treba opraviti ročno,” še zapišejo.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je na Ministrstvo za digitalno preobrazbo in ministrico dr. Emilijo Stojmenovo Duh naslovila poziv, da v sklopu dodeljevanja računalnikov ranljivim skupinam, te zagotovi tudi socialno ogroženim študentom Univerze v Mariboru.
Veliko študentov si zaradi slabega finančnega položaja ne more privoščiti lastnega računalnika, kar jim predstavlja vedno večje težave pri opravljanju študijskih obveznosti.
David Bohar, predsednik ŠOUM: »Ministrstvo za digitalno preobrazbo je kupilo 13.000 računalnikov, ki bodo namenjenim različnim skupinam. Ob tem, da bodo računalniki namenjeni vrtcem in šolam ter posameznikom, ki jih potrebujejo za izobraževanje, pozivamo ministrico, da se med te skupine vključi tudi študente Univerze v Mariboru.«
Na podlagi raziskave Evroštudent VII., približno petina študentov ocenjuje, da so njihove družine slabše finančno priskrbljene kot družine drugih študentov. Med njimi so tudi takšne, ki si zaradi izredno slabe finančne situacije ne morejo privoščiti nakupa lastnega računalnika, ki je v večini študijskih programov nujno potreben za nemoteno opravljanje študijskih obveznosti. Ti študenti so po epidemiji s Covid-19 ter povečanim obsegom študija na daljavo še dodatno zapostavljeni. V Sloveniji je (zelo) resne finančne težave občutilo 23,6 % študentov.
Na novinarski konferenci so predstavili gradiva, ki bodo obravnavana na 9. redni seji Mestnega sveta MO Maribor, ki bo potekala 26. oktobra 2023.
Aleksander Saša Arsenovič, župan MO Maribor, je najprej povedal, da gradnja centra Rotovž dobro napreduje, prav tako tečejo gradnje na Pohorju, upa, da se bo bo v kratkem odvil zagon gondole.
Pomočnica direktorja Mestne uprave Mateja Cekić je pojasnila, da bodo jutri obravnavali rebalans proračuna: “Iz polletnega poročila je izhajalo, da moramo na določenih postavkah zagotoviti dodatna sredstva. Ta sredstva zagotavljamo s prerazporeditvami iz drugih postavk. V globalu proračuna bistveno ne spreminjamo. Sedaj imamo veljavni proračun 194,692 milijonov evrov, spreminja se na 194,485 milijonov, se pravi za 144 tisoč se zmanjšuje.” Z rebalansom sicer dodajajo sredstva za subvencijo za gondolo in avtobusni promet.
Podrobnostim na prihodkovni in odhodkovni strani in zakaj je potrebna prerazporeditev sredstev lahko prisluhnete v videoposnetku spodaj. Gradivo je sicer dostopno TUKAJ.
Irena Španinger, direktorica Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, je pojasnila, da posodabljajo dokumentarni sistem: “V kolikor si želimo posodobitev, smo morali posodobiti strežnik in IT infrastrukturo, ker je to višje vrednosti od 10.000 mora biti zavedeno v načrtu razpolaganja s stvarnim premoženjem.”
Igor Klančnik iz Urada za šport, pa je povedal, da so se na podlagi analize javnega razpisa letnega programa športa za leti 2022 in 2023 odločili in ugotovili, da so potrebne določene spremembe internega odloka o sofinanciranju letnega programa športa v MO Maribor. Gre za tri manjše spremembe.
Na dnevnem redu so tudi: Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o rabi javnih površin – skrajšani postopek, Predhodno pisno soglasje mestnega sveta k osnutku besedila pravnega posla
za prodajo nepremičnin, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izbiri in sofinanciranju dejavnosti izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Maribor s predlogom – skrajšani postopek, Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za omogočanje začasne rabe na delu zemljiške parcele 1302/12 k.o. Tabor v Mestni občini Maribor, Rebalans Poslovno finančnega načrta 2023 s Spremembami in dopolnitvami, Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem JMSS Maribor in Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovni objekt z mikrobiološkim laboratorijem ob Ptujski cesti v Mestni občini Maribor – druga obravnava.
Izjemne ekipe in nove ideje na Startup vikendu v Mariboru presegle pričakovanja organizatorjev .
Jesenski Startup vikend Maribor, na katerem je razvijalo svoje podjetniške ideje več kot 40 udeležencev, je presegel vsa pričakovanja, tako po zrelosti idej, kot tudi zagnanosti podjetnikov, ki so v samo 3 dneh naredili izjemen napredek in tako stopili korak naprej k realizaciji in vstopu produktov na trg. Ekipe so ob podpori strokovnjakov Tovarne podjemov in izkušenih podjetniških mentorjev, ki prihajajo iz uspešnih startup podjetij, preverjali predpostavke o smiselnosti realizacije ideje ter iskali učinkovite poslovne modele. Kot finale dogajanja, je petčlanska komisija izbrala šest podjetniških idej, ki bodo deležne obsežne podpore podjetniških mentorjev in strokovnjakov različnih področij. V mesecu maju bodo nato izbrane ekipe imele priložnost ideje predstaviti več kot 200 uglednim investitorjem in predstavnikom uveljavljenih podjetij, na mednarodni podjetniški konferenci PODIM.
Med 20. in 22. oktobrom je na mariborski Tovarni podjemov potekal tridnevni dogodek Startup vikend Maribor. Ta vikend je bil posvečen intenzivnemu in zabavnemu podjetniškemu ustvarjanju, kjer so se ekipe, sestavljene iz posameznikov z različnimi strokovnimi znanji, pomerile v ustvarjanju prototipov in poslovnih modelov v izjemno omejenem času. Pri tem zahtevnem podvigu so jih vodili in usmerjali izkušeni podjetniški mentorji, ki so že dosegli izjemne uspehe v svetu startupov in strokovnjaki različnih področij. Med njimi so bili Niko Klanšek, Lucia Lučka Klanšek, Ana Milovan, Blendor Sefaj, Amedea Derenda Mujezinović, Janko Jerman in drugi.
Ekipe so napredek, ki so ga dosegle v zgolj treh dneh, predstavile v 5 minutnih “pitchih”. Izkušena komisija je nato izbrala 6 idej, za katere verjamejo, da imajo največji potencial za globalno rast in preboj.
Predstavile so se naslednje inovativne ekipe: StatWiz, Nonstop, DriveDesk, Mobility Roadmap, TabTeacher, Gripko, POP-UP HOME, LUO, Zavemo, Farm Connect, Granevo, BonApp, OptiVlak, CoverAndChill, Vertigo stand, HELP Snack, Logopetalnica-igralnica in BoldDecision.
TOP ideje Startup Vikenda, ki bodo kmalu zasijale na trgu
Petčlanska komisija, ki so jo sestavljali Mark Kalin, ABC Accelerator, Nataša Rus, Tovarna podjemov, Blendor Sefaj, Clover Labs, Urban Lapajne, Tovarna podjemov in Dušan Pogačar, Tovarna podjemov, je imela zelo težko nalogo. Urban Lapajne je ob zaključku dogodka povedal, da so bili priča toliko izjemnim projektom, da bi lahko brez težav izbrali kar deset zmagovalcev.
Top 6 novativnih idej, ki bodo pod mentorstvom Tovarne Podjemov iskale globalni preboj
Zavemo
Zavemo je blagovna znamka, ki se prilagaja uporabnikovim navadam in jih hkrati naredi okolju prijazne. Zavemo ponuja kakovostna in malo rabljena oblačila priznanih blagovnih znamk po ugodnih cenah – do 80% ceneje od maloprodajnih cen. Kupci tako lahko uživajo v modi brez slabe vesti, saj blagovna znamka ne podpira izkoriščanja delavcev ter prekomerne uporabe naravnih virov. Celotna storitev je primerljiva z nakupom blagovnih znamk višjega cenovnega razreda, kar omogoča kupcem, da ohranijo svoje nakupne navade. Zavemo je torej namenjen vsem, ki si želijo biti modno osveščeni in izbirati trajnostno.
Granevo
Granevo je platforma za vodenje poprodajnih procesov prodaje in servisiranja kmetijske mehanizacije (strojev). Vključuje orodja z interaktivnimi navodili, uporabo AI za optimizacijo procesa servisa in preprečevanje vzrokov okvar ter služi kot orodje s centralno bazo znanj, za podporo servisnem procesu.
HELP Snack
HELP Snack je revolucionarna rešitev za vsakodnevno energijo. Njihovi prigrizki so narejeni iz osnov čičerike in oreščkov ter zagotavljajo optimalno podporo skozi dan. Ponujajo pestro izbiro okusov in funkcionalnosti. HELP Snack je tudi povezan s pametno uro, ki posameznika obvesti, kdaj je najboljši trenutek za uživanje energijskega prigrizka. S tem omogočajo, da uporabniki ostanejo energični in osredotočeni skozi ves dan. S HELP Snack, energija in produktivnost nista nikoli več težava.
Mobility Roadmap
Mobility Roadmap je personaliziran spletni svetovalec po mednarodni mobilnosti. Posameznik na spletni platformi vnese podatke o njegovi mobilnosti, platforma pa na razumljiv in jedrnat način poda potrebne informacije. Program v ozadju avtomatsko sledi spremembam pravnih aktov, ki lahko vplivajo na položaj posameznika, zato so podatki vedno aktualni in točni. Ekipa trenutno raziskujejo tudi možnost integracije umetne inteligence. Ta bi lahko uporabnikom svetovala na podlagi postavljenih vprašanj, dobrodošla pa bi bila tudi za iskanje vzorcev, razlago teksta in razvrščanje podatkov v zaledju.
StatWiz
Statwiz je napredna spletna platforma, zasnovana za študente, ki potrebujejo pomoč pri statističnih analizah v okviru svojih študijskih projektov. Njihova rešitev bo s pomočjo jezikovnih in drugih AI modelov ‘prebrala’ študentov problem oz. hipotezo in na njegovi podatkovni bazi avtomatsko izvedla analizo ter kreirala poročilo. Platformo bi lahko študentje uporabili tudi kot učni pripomoček in pripravo na izpit, saj bi omogočala tudi generiranje vmesnih postopkov in razlage.
Nonstop
Ekipa Nonstop se ukvarja s predelavo stranskih produktov živilske industrije. Agroživilska industrija je še vedno prostor, kjer se ogromno visoko kakovostnih surovin (celo polizdelkov) zavrže. Prav zato, so se odločili za takšne primere poiskati in razviti tehnologijo, ki omogoča da jih lahko ponovno izkoristijo in uporabijo. S tem bodo pomagali k zmanjšanju neizkoriščenih in zavrženih surovin. Trenutno se ukvarjajo z razvojem izdelkov v sodelovanju z različnimi slovenskimi živilskimi podjetji. Njihov koncept je razdeljen na več področij od predelave surovin, razvoja izdelkov in pomoč podjetjem pri implementaciji njihovih surovin.
Udeleženci so bili po treh dneh intenzivnega dela vidno utrujeni, a zadovoljni z napredkom, ki so ga naredili. Povedali so, da je bil 3-dnevni dogodek nabit s pozitivno energijo, odlično organizacijo in mentorji, ki so pomagali premostiti ovire pri razvoju ideje.
Lara Kodrin iz ekipe Mobility Roadmap, ki se je uvrstila med top ekipe je navdušena nad Startup vikendom dejala: “Naša izkušnja na Startup Vikendu je bila izjemna – pridobili smo dragoceno znanje, vzpostavili pomembne kontakte in prejeli obilico uporabnih nasvetov. Mentorji so bili izredno predani, pozorno so nas poslušali, razumeli naše izzive ter nudili koristne nasvete, ki so izboljšali naše rešitve. To je bila res neprecenljiva izkušnja.”
Tudi mentorji in komisija so bili navdušeni nad inovativnostjo predstavljenih idej. “Vzdušje na Startup vikendu je bilo super. Ekipe so bile zelo zanimive, čutilo se je veliko pozitivne energije, ideje, ki so se rodile so bile preprosto enkratne. Osebno sem na dogodku resnično užival”, je povedal podjetnik in startup mentor Niko Klanšek.
Član komisije Mark Kalin, direktor ABC Acceleratorja je o samem dogodku povedal: “Vzdušje je bilo fantastično. Na Startup vikendu smo bili priča zelo energičnim skupinam mladih podjetnikov, ki so razvijali zelo raznolike in hkrati zelo dobro dovršene ideje. Nekaj ekip je resnično izstopalo in v bližnji prihodnosti zagotovo nameravam vzpostaviti stik, saj vidim velik potencial za morebitne investicije.”
Šest najboljših ekip bo v prihodnosti deležno intenzivne podpore s strani mariborskega podjetniškega inkubatorja Tovarna podjemov, ki že več kot 20 let uspešno vzpodbuja startupe na njihovi poti. Ta podpora vključuje intenzivno pomoč za hitrejšo rast, dostop do izkušenih mentorjev, ki prihajajo iz različnih področij in bodo lahko pomembno pomagali pri razvoju startupa, brezplačno delovno mesto v okviru co-working prostorov Tovarne podjemov ter vstopnice za konferenco Podim. Ta jim odpra pot do mednarodnih investitorjev in partnerjev.
Tovarna podjemov s predanostjo do dobrih rezultatov in mednarodnih povezav
Mariborska Tovarna podjemov je z razlogom eden vodilnih spodbujevalcev tako slovenskega kot tudi regionalnega startup ekosistema. Letno v fazi razvoja inovativne ideje podprejo 15 podjetniških skupin, v fazi inkubacije pa vsaj 10 tistih inovativnih startupov, ki so že vstopili na trg in so tam tudi uspešno aktivni. Vsako leto nudijo oporo tudi 3 do 5 hitro rastočim scaleup podjetjem.
Tovarna podjemov je tudi močno vpeta in cenjena organizacija v mednarodnem okolju. Največjo prepoznavnost v tujini dosegajo z organizacijo mednarodne konference Podim, ki bo naslednje leto potekala med 13. in 15. majem v Mariboru. 1.000 udeležencev, to je startupov, investitorjev, predstavnikov uglednih podjetij iz celega sveta, bo preplavilo ulice Maribora, ki bo tako ponovno 3-dni startup mesto polno priložnosti za sklenitev posla. Podim vrsto let podpirajo številni ugledni mednarodni partnerji (Credo Capital, DevRev, Fil Rouge Capital, South Central Ventures, Infineon, Carinthian Venture Fond, Infobip, Silicon Alps Cluster Httpool in mnogi drugi) in nacionalni partnerji (Zavarovalnica Sava, Nova KBM, South Central Ventures, Silicon Gardens, TikoPro, Equito in mnogi drugi).
Nova KBM je močno zavezana družbeni odgovornosti in trajnostnemu delovanju, kar je pomemben del naše strateške usmeritve. Pristop k upravljanju teh področij v banki skozi leta postaja vse bolj celovit.
Danes se v Novi KBM lahko predstavijo ne le kot zavezani k izvajanju okoljske in družbene odgovornosti na področju svojega delovanja, ampak tudi kot t.i. zeleni voditelj, za kar so prejeli tudi certifikat Green Star za področje trajnostnega poslovanja in podnebnega ukrepanja.
Zavedajo se, da je prehod v nizkoogljično družbo pomemben za vse nas, zaradi tega v Novi KBM razvijajo trajnostno financiranje in s tem povezane produkte in storitve. Cilj naložb s trajnostnim učinkom je razbremeniti vpliv na okolje, zato se pri poslovanju osredotočajo na podporo podjetjem, ki si dejavno prizadevajo bodisi omejiti svoj negativni vpliv na okolje bodisi zagotoviti koristi tako za okolje kot družbo.
“Ponosni smo, da smo partner podjetja s 70-letno tradicijo, ki uspešno stopa po poti zelene preobrazbe. V visokotehnološkem proizvodnem podjetju Talum s projektom Zelena transformacija drogov in rondelic v investicijski vrednosti 38 milijonov evrov nadaljujejo intenzivno prestrukturiranje proizvodnih programov v smeri zelenega prehoda, saj usmeritev v ogljično nevtralnost podjetja s povečevanjem krožnega gospodarjenja vodi k večji uporabi reciklažnega aluminija v izdelkih, ki jih proizvajajo,” sporočajo iz Nove KBM.
Nova KBM bo sofinancirala vzpostavitev nove pametne tovarne rondelic in tako soomogočila rast obstoječega proizvodnega programa ter razvoj novih proizvodov. Z zagonom nove tovarne rondelic bo podjetje Talum odprlo 100 delovnih mest in še okrepilo svoj položaj največjega proizvajalca rondelic na svetu.
Financiranje zelene preobrazbe okolju prijaznejših investicij Nove KBM je del prizadevanj banke, ki vključuje zavezo k odgovornemu ravnanju do okolja in družbe ter spodbuja pozitivne spremembe v bolj trajnostno gospodarstvo. V okviru te strategije strankam ponujajo ugodnejši dostop do sredstev za investicije, ki podpirajo okoljsko odgovornejše dejavnosti. V Novi KBM, ki je del Skupine OTP, se bomo tudi v prihodnje intenzivno posvečali podpori podjetjem, ki so na poti zelene preobrazbe in razvoja področja družbene odgovornosti.
Pogodbo sta podpisala Matej Falatov, član uprave Nove KBM, in Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma.
V Kamniški grabi, ki spada v mariborsko Krajevno skupnost Kamnica, so včeraj uradno zaključili izgradnjo komunalne kanalizacije, pri tem pa so preplastili tudi cesto. Krajani so zadovoljni, a opozarjajo, da so še drugi projekti, ki so “na čakanju” in da bodo vztrajali, da se jih naredi, saj nočejo biti pozabljeni od centra.
Izgradnja je potekala v sklopu projekta “Odvajanje in čiščenje voda v porečju Drave – Mestna občina Maribor”. Naredilo se je dobrih 1.350 metrov prenovljene ceste in za približno 60 priključkov komunalne kanalizacije.
Krajani KS Kamnica, predvsem tisti, ki stanujejo na odseku izgradnje komunalne kanalizacije in obnove ceste so zadovoljni, da so cesto uredili tako, da je boljša kot pred neurjem, ki je pustošilo po grabi, prav tako za ureditev komunalne kanalizacije. Hkrati pa opozarjajo še na vrsto projektov, ki jih je treba v KS Kamnica še narediti, dokončati.
Tako pravi tudi Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica: “Čisto zadovoljni ne bomo nikoli. Projektov je odprtih še in še. Zagotovo pa smo danes zadovoljni, da se odpira tudi uradno ta cesta skozi Kamniško grabo, da je urejena kanalizacija, da so urejeni hišni priklopi in podporni zidovi, za katere je narava spomladi pokazala, da so nujno potrebni.” Dodal je še, da se je že prej kazalo, da je investicija v obnovo nujno potrebna, “a naša beseda ni bila dovolj, je morala narava pokazati zobe, da so nas potem poslušali”.
Ni še daleč nazaj čas, ko so v Kamnici glasno razmišljali, da bi se odcepili od Mestne občine Maribor, saj so po besedah Hauptmana ravnali prav, da so pokazali na to, kar bi se še moralo narediti. Zdaj je dodal še to: “Definitivno je naš odziv takrat pomagal pri odnosu Mestne občine Maribor. Če bi rekli, da so 100-odstotno zadovoljni, nismo! Pravkar se sprejema proračun, smo kar na nožu, bi rekel, ampak ja, se da boljše sodelovati z njimi, kot se je prej.”
Župan MO Maribor Saša Arsenovič je ob zaključku izgradnje komunalne kanalizacije in prenove ceste dejal, “da smo se tu najbolj bali, da bomo zamudili sofinanciranje iz kohezijskih sredstev, to se pravi dogovor za razvoj regij, pa nam je to uspelo”. V celotni investiciji so bili štirje projekti, v dolžini približno 24 km. Dejal je, da je Kamniška graba dokončana, prav tako tudi Limbuš in Laznica, Pekre, Studenci. Da pa traja v Malečniku malo bolj dolgo, je še dodal. In pristavil, da bo tam tudi dokončano v roku.
Podžupan MO Maribor Samo Peter Medved je dejal, da so se v območju Kamniške grabe trudili, da bodo zagotovili tudi novo vozišče, po njegovoih besedah je bil to eden od primarnih ciljev, pa tudi javno razsvetljavo. Pa da je bilo ob vsem tem treba zagotoviti podporne ukrepe v sami strugi potoka in cestne priključke. In da je bilo za vse to treba urediti dodatna sredstva.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
V novi oddaji na BK TV “Z županom” vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas bo zanimalo kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat smo v goste povabili Marka Rakovnika, župana občine Lovrenc na Pohorju. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.
Proizvodni sistem Energetike Maribor iz Skupine JHMB je od danes bogatejši za visokotemperaturno toplotno črpalko Pristan.
Ta zagotavlja dodatni vir energije, s tem pa tudi pomemben korak na začrtani poti v diverzifikacijo proizvodnih virov. Ob tem mejniku proizvodnje energije v sistemu daljinskega ogrevanja v Mestni občini Maribor (MOM) je Mariborčane na odprtju najnovejše pridobitve pozdravil tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer. S simboličnim pritiskom na gumb so minister, župan MOM Aleksander Saša Arsenovič, direktor Javnega holdinga Maribor mag. Andrej Rihter in direktor Energetike Maribor Jože Hebar uradno pognali delovanje visokotemperaturne toplotne črpalke (VTČ) Pristan.
Ta zagotavlja 2 MW nazivne toplotne moči in za svoje delovanje izkorišča toploto reke Drave. Vrednost naložbe v VTČ, ki je nameščena v kletnih prostorih kopališča Pristan, kjer Energetika Maribor že ima svoje strojne naprave, je 2,2 milijona evrov. Nova pridobitev bo po ocenah prispevala k znižanju emisij CO₂ za 1.900 ton letno in hkrati povečala proizvodnjo iz obnovljivih virov energije za približno 12.000 MWh letno. VTČ v Pristanu, ki bo za delovanje letno porabila okrog 3.300 MW/h električne energije, s slednjo delno oskrbuje tudi sončna elektrarna na strehi objekta.
Hkrati je bil v okviru prenove Lenta zgrajen tudi povezovalni varnostni vročevod v dolžini približno 650 metrov; služil bo kot funkcionalna povezava obstoječega vročevodnega omrežja s predvidenimi širitvami omrežja na levem bregu Drave.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob tem dejal, da sta »VTČ v Pristanu in povezovalni varnostni vročevod Lent izjemno pomembni investiciji, ki kažeta zavzetost Mestne občine Maribor in Energetike Maribor v prizadevanjih za zagotovitev podnebno nevtralne družbe. Obe investiciji odpirata vrata novim energetskim priložnostim in vodita v prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije in povečanje učinkovite rabe energije.«
Tudi direktor Energetike Maribor Jože Hebar je usmeril pogled v prihodnost: “Naj bo ta dva milijona evrov vreden projekt, financiran z lastnimi sredstvi podjetja, eden v vrsti novih projektov, ki mu bo-do kmalu sledili še drugi. Vključno z izzivom energijske izrabe za nekoga odpadkov, za nas pa po-membne vhodne surovine, ki bi zagotovila sprejemljivo ceno toplote in ravnanja s preostalimi od-padki za nas in prihodnje generacije.”
Razložil je še, kako deluje visokotemperaturna toplotna črpalka.
Energetika Maribor je s to naložbo močno zakorakala v zeleno prihodnost in tako nadaljuje izpolnje-vanje svojega akcijskega načrta oskrbe mesta s toploto ter prehoda na obnovljive vire energije. Pred tem je korak v zeleno prihodnost naredila že s postavitvijo sončnih sprejemnikov na strehah poslovnih objektov in parkirnih nadstreških na sedežu podjetja.
Poleg tega za prehod od uvozno odvisnega zemeljskega plina na lastne vire načrtuje še vrsto projektov; prva je izgradnja kotla na lesno biomaso moči 5 MW na lokaciji podjetja, ki bo od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo v letu 2024 zanjo prejelo nepovratna sredstva v višini 1,345 milijona evrov.
Prav tako so predvidene dodatne proizvodne naprave na obnovljive vire energije na levem bregu Drave in nadaljnje širitve zmogljivosti sončnih elektrarn. Za največjo naložbo v prihodnjih letih pa se prav gotovo izkazuje postavitev naprave za energijsko izrabo mešanih komunalnih odpadkov, ki bi v sistemu daljinskega ogrevanja v MOM omogočala proizvodnjo 60 % vse potrebne toplote.
Proizvodnja toplote iz takšnega objekta bi pomenila bistveno povečan delež obnovljivih virov energije, saj lahko na podlagi izvedene primerjalne študije praks EU računamo na približno 50 % delež obnovljivih virov energije v tako pripravljenem energentu. Omenjena naložba bi pomenila pomembno povečanje samozadostnosti tako pri ravnanju z odpadki kakor pri zagotavljanju domačega energijskega vira, posledično pa tudi bistveno nižje stroške ogrevanja za prebivalce Maribora. Pri načrtovanju omenjenih proizvodnih virov Energetika Maribor sledi najvišjim okoljskim standardom za zaščito okolja in zdravja ljudi.
Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je ob zagonu VTČ izpostavil pomen diverzifikacije proizvodnih virov in dejal: “Ustrezne razvojne usmeritve in zakonska določila na nivoju mesta, države in Evropske unije nam dajejo zagon za nova vlaganja v zeleno prihodnost našega mesta.”
Ključne usmeritve mesta, Energetike Maribor in sistema daljinskega ogrevanja v MOM ter s tem oskrbe s toploto 13.840 gospodinjstev in 375 ostalih odjemalcev so učinkovitost sistema in zanesljiva, cenovna sprejemljivost ter okoljsko odgovorna oskrba s toploto.
