V novi oddaji na BK TV “Z županom” vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas bo zanimalo kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat smo v goste povabili Marka Rakovnika, župana občine Lovrenc na Pohorju. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.
Novice iz občine Author: Uredništvo
Proizvodni sistem Energetike Maribor iz Skupine JHMB je od danes bogatejši za visokotemperaturno toplotno črpalko Pristan.
Ta zagotavlja dodatni vir energije, s tem pa tudi pomemben korak na začrtani poti v diverzifikacijo proizvodnih virov. Ob tem mejniku proizvodnje energije v sistemu daljinskega ogrevanja v Mestni občini Maribor (MOM) je Mariborčane na odprtju najnovejše pridobitve pozdravil tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer. S simboličnim pritiskom na gumb so minister, župan MOM Aleksander Saša Arsenovič, direktor Javnega holdinga Maribor mag. Andrej Rihter in direktor Energetike Maribor Jože Hebar uradno pognali delovanje visokotemperaturne toplotne črpalke (VTČ) Pristan.
Ta zagotavlja 2 MW nazivne toplotne moči in za svoje delovanje izkorišča toploto reke Drave. Vrednost naložbe v VTČ, ki je nameščena v kletnih prostorih kopališča Pristan, kjer Energetika Maribor že ima svoje strojne naprave, je 2,2 milijona evrov. Nova pridobitev bo po ocenah prispevala k znižanju emisij CO₂ za 1.900 ton letno in hkrati povečala proizvodnjo iz obnovljivih virov energije za približno 12.000 MWh letno. VTČ v Pristanu, ki bo za delovanje letno porabila okrog 3.300 MW/h električne energije, s slednjo delno oskrbuje tudi sončna elektrarna na strehi objekta.
Hkrati je bil v okviru prenove Lenta zgrajen tudi povezovalni varnostni vročevod v dolžini približno 650 metrov; služil bo kot funkcionalna povezava obstoječega vročevodnega omrežja s predvidenimi širitvami omrežja na levem bregu Drave.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob tem dejal, da sta »VTČ v Pristanu in povezovalni varnostni vročevod Lent izjemno pomembni investiciji, ki kažeta zavzetost Mestne občine Maribor in Energetike Maribor v prizadevanjih za zagotovitev podnebno nevtralne družbe. Obe investiciji odpirata vrata novim energetskim priložnostim in vodita v prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije in povečanje učinkovite rabe energije.«
Tudi direktor Energetike Maribor Jože Hebar je usmeril pogled v prihodnost: “Naj bo ta dva milijona evrov vreden projekt, financiran z lastnimi sredstvi podjetja, eden v vrsti novih projektov, ki mu bo-do kmalu sledili še drugi. Vključno z izzivom energijske izrabe za nekoga odpadkov, za nas pa po-membne vhodne surovine, ki bi zagotovila sprejemljivo ceno toplote in ravnanja s preostalimi od-padki za nas in prihodnje generacije.”
Razložil je še, kako deluje visokotemperaturna toplotna črpalka.
Energetika Maribor je s to naložbo močno zakorakala v zeleno prihodnost in tako nadaljuje izpolnje-vanje svojega akcijskega načrta oskrbe mesta s toploto ter prehoda na obnovljive vire energije. Pred tem je korak v zeleno prihodnost naredila že s postavitvijo sončnih sprejemnikov na strehah poslovnih objektov in parkirnih nadstreških na sedežu podjetja.
Poleg tega za prehod od uvozno odvisnega zemeljskega plina na lastne vire načrtuje še vrsto projektov; prva je izgradnja kotla na lesno biomaso moči 5 MW na lokaciji podjetja, ki bo od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo v letu 2024 zanjo prejelo nepovratna sredstva v višini 1,345 milijona evrov.
Prav tako so predvidene dodatne proizvodne naprave na obnovljive vire energije na levem bregu Drave in nadaljnje širitve zmogljivosti sončnih elektrarn. Za največjo naložbo v prihodnjih letih pa se prav gotovo izkazuje postavitev naprave za energijsko izrabo mešanih komunalnih odpadkov, ki bi v sistemu daljinskega ogrevanja v MOM omogočala proizvodnjo 60 % vse potrebne toplote.
Proizvodnja toplote iz takšnega objekta bi pomenila bistveno povečan delež obnovljivih virov energije, saj lahko na podlagi izvedene primerjalne študije praks EU računamo na približno 50 % delež obnovljivih virov energije v tako pripravljenem energentu. Omenjena naložba bi pomenila pomembno povečanje samozadostnosti tako pri ravnanju z odpadki kakor pri zagotavljanju domačega energijskega vira, posledično pa tudi bistveno nižje stroške ogrevanja za prebivalce Maribora. Pri načrtovanju omenjenih proizvodnih virov Energetika Maribor sledi najvišjim okoljskim standardom za zaščito okolja in zdravja ljudi.
Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je ob zagonu VTČ izpostavil pomen diverzifikacije proizvodnih virov in dejal: “Ustrezne razvojne usmeritve in zakonska določila na nivoju mesta, države in Evropske unije nam dajejo zagon za nova vlaganja v zeleno prihodnost našega mesta.”
Ključne usmeritve mesta, Energetike Maribor in sistema daljinskega ogrevanja v MOM ter s tem oskrbe s toploto 13.840 gospodinjstev in 375 ostalih odjemalcev so učinkovitost sistema in zanesljiva, cenovna sprejemljivost ter okoljsko odgovorna oskrba s toploto.
V mesecu novembru bo v Mariboru potekal že 8. Karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja 2023, pod že znanim sloganom »Vesolje priložnosti«, ki ga organizirata Območno obrtno- podjetniška zbornica Maribor in Štajerska gospodarska zbornica v partnerskem sodelovanju z Mestno občino Maribor, Zavodom RS za zaposlovanje – Območno službo Maribor, Univerzo v Mariboru, Fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, ustanova in Mladinskim kulturnim centrom Maribor.
V letošnjem letu bo Karierni sejem potekal za osnovnošolce in srednješolce dva dni skupaj, na novi lokaciji, v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja, Koroška cesta 130, 2000 Maribor, v sredo, 15. 11. 2023, med 8. in 17. uro in četrtek, 16. 11. 2023, med 8. in 16 uro.
Karierni sejem je namenjen učencem višjih razredov oz. letnikov, staršem, svetovalnim in drugim strokovnim delavcem s področja karierne orientacije mladih. “Z izvedbo Kariernega sejma želimo mladim na enem mestu predstaviti možnosti, ki jih imajo ob nadaljevanju svoje izobraževalne ali poklicne poti ter prispevati k preprečevanju neskladja med ponudbo in povpraševanjem na lokalnem trgu dela, kot tudi pomagati pri izvajanju programov karierne orientacije v osnovnih in srednjih šolah. Posebno pozornost zato namenjamo poklicem, ki so na trgu dela vse bolj iskani in novim poklicem prihodnosti.”
“Želimo si, da bi lahko v povezovanju z izobraževalnimi zavodi, obrtniki, podjetniki, drugimi gospodarskimi subjekti ter ostalimi javnimi in zasebnimi organizacijami predstavili priložnosti za karierni razvoj mladih v lokalnem okolju,” so sporočili iz MO Maribor.
Obiskovalci kariernega sejma bodo lahko:
• spoznali posamezne poklice;
• spoznali izobraževalne ustanove in programe, ki jih te izvajajo;
• se udeležili dogodkov (delavnic in predavanj), ki so koristni za načrtovanje izobraževalne in karierne poti;
• se seznanili s potencialnimi delodajalci, z možnostmi za zaposlitev ali za opravljanje
prakse;
• dobili informacije o razmerah na trgu dela, iskanih poklicih in poklicih prihodnosti;
• stopili v stik s kariernimi svetovalci/kami in organizacijami, ki nudijo podporo mladim pri načrtovanju kariere in kariernih odločitvah
• spoznali organizacije, ki izobražujejo, usposabljajo ali zaposlujejo mlade invalide;
• spoznali mladinske delavce, se seznanili z mladinskim delom in s programi, ki jih izvajajo mladinski centri in druge organizacije, ki delujejo na področju mladine.
“Vljudno vabimo vse organizacije v Mestni občini Maribor in širši regiji, ki izobražujejo, usposabljajo ali zaposlujejo mlade, da na letošnjem Kariernem sejmu predstavijo svoje dejavnosti ter tako prispevajo k promociji kariernih priložnosti za mlade,” so pozvali.
Povezava do PRIJAVNICE ZA RAZSTAVLJAVCE je na voljo TUKAJ.
Več informacij o sejmu najdete na spletni strani: www.sejem-karierni.si.
Vključevanje dveh generacij v skupne dejavnosti, kot so skupna branja, ustvarjalne delavnice, športne igre ali preprosto druženje ob pogovoru, je zelo koristno za vse.
Starostniki in otroci lahko drug od drugega veliko naučijo. Starejši imajo bogate izkušnje in znanje, ki ga lahko delijo z mlajšimi, medtem ko mladi prinašajo svežino in radovednost, ki lahko starejšim popestrijo življenje.
Starejši lahko igrajo vlogo mentorjev in vodnikov za mlajše generacije. Otroci se lahko naučijo življenjskih veščin, vrednot ter prejmejo podporo in modrost od starejših.
Pomena se zavedajo tudi v nekaterih domovih. V Domu Danice Vogrinec Maribor so pripravili druženje otrok vrtca Pobrežje, enote OŠ borcev za severno mejo z njihovimi stanovalci.
Varstveno delovni center POLŽ Maribor, javni socialno varstveni zavod z enotami v Mariboru, Lenartu, Slovenski Bistrici, Rušah, Hočah in Šentilju, ima 30 let. Njegovi uporabniki so odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju. Za okrogli jubilej so pripravili veliko proslavo, na kateri so nastopali prav uporabniki.
Za svoje uporabnike izvajajo storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, storitev socialnega vključevanja invalidov in storitev institucionalnega varstva, v okviru katere uporabniki bivajo v duhu domačnosti in kakovostnega preživljanja prostega časa.
Poslanstvo VDC POLŽ Maribor je uporabnikom omogočati kakovostno socialno vključevanje, delovno aktivno življenje, osebni razvoj, razvijanje samostojnosti in socialne mreže.
Na praznovanju v dvorani Zavoda Antona Martina Slomška so pripravili veliko slavje, na katerem je bil tudi državni sekretar Ministrstva za digitalno prihodnost Luka Omladič. Ta je ob koncu izpostavil, da je VDC POLŽ Maribor največji tovrstni zavod v Sloveniji.
Direktorica je še poudarila, da se bodo še naprej razvijali na področju socialnega vključevanja.
Prikupno in z veliko vnemo so uporabniki in zaposleni VDC POLŽ Maribor pripravili zanimivo, dinamično praznovanje 30-letnice te ustanove, ki skrbi za socialno vključevanje, delovno aktivno življenje, razvijanje samostojnosti in socialne mreže uporabnikov.
Na samem slavju, ki so ga ga za vse prisotne pripravili zaposleni in uporabniki, pa je sledilo še presenečenje, nad katerim so bili uporabniki izjemno navdušeni, je treba priznati. Na koncu vsega jih je namreč obiskal še Miran Rudan.
Društvo za pomoč in samopomoč Kralji ulice je pripravilo v Vetrinjskem dvoru v Mariboru razstavo “200 korakov do oblakov”, na kateri so pokazali vseh 200 številk uličnega časopisa Kralji ulice, ob tem pa še razne slike, članke, napisane na roko in drugo.
Časopis Kralji ulice izhaja od leta 2005. Na njegovih naslovnicah pa je do zdaj bilo 200 obrazov. Mnogi med njimi so izkusili, kaj pomeni biti brez doma. Postali so kralji in kraljice ulice, vsak po svoje so se morali znajti, da so preživeli. Na naslovnicah so ljudje, ki so še živi in tudi tisti, ki so zaradi slabih življenjskih možnosti in razmer prezgodaj umrli.
Društvo za pomč in samopomoč Kralji ulice jim je priskočilo na pomoč, pa ne samo tem, ki so na naslovnici, ampak še več sto drugim. Postali so člani in članice društva Kralji ulice. Na ulicah prodajajo časopis v zameno za prostovoljni prispevek. Kar nekaj med njimi je začelo tudi pisati in risati, to pa objavljajo prav v tem časopisu. Pišejo o sebi, o svoji zgodbi, o svojih pripetljajih, je povedala za naš medij Jana Bedrač, vodja podružnice Kralji ulice Maribor.
Kdo so pravzaprav tisti, ki so tako ali drugače postali brez doma? Jana Bedrač pravi, da ne gre samo za tiste ljudi, ki živijo na ulici brez lastne strehe nad glavo, ampak gre za širšo množico ljudi, od otrok, ki so v rejništvu, do starejših, ki nimajo več svojega doma, ampak so v domus starostnikov. Gre za t.i. nevidno brezdomstvo.
V časopisu še zdaleč niso samo zgodbe brezdomcev, ampak gre za preplet različnih, tudi strokovnih vsebin.
Časopis prodajajo na ulici,kjer je več ljudi. Stane dva evra, prodajalci dobijo polovico, druga polovica gre za tisk. Marsikateremu članu in članice je prodaja časopisa edini vir dohodka, tako poskrbijo zase, prevzemajo odgovornost in se dvigujejo z dna, kamor so padli zaradi različnih okoliščin. Tudi tako gredo skupaj z društvom proti želenemu cilju, da bi vsak človek imel dosegljivo možnost varne in dostojne nastanitve. Sam časopis v vseh letih od prve številke opominja na to, da je pot do nastanitve lahko dolgotrajna, boleča, z velikimi izzivi, hkrati pa tudi z veselimi dogodki, ki dvigujejo optimizem.
Sama razstava pa pomeni veliko priznanje vsem tistim brezdomnim ljudem, ki zbirajo moč, da si pomagajo in sprejmejo pomoč, pa tudi priznanje vsem ljudem, ki na cesti vidijo brezdomnega človeka in se ne ozrejo stran. Drobna pomoč kot nakup časopisa in nekaj spodbudnih besed je včasih dovolj, da brezdomnemu damo kanček tistega, kar ga bo dvignilo in mu pomagalo, da si bo lahko s pomočjo društva in ljudi našel dom in izboljšal življenje.
Na samem odprtju razstave je bil tudi Gogi, eden od mariborskih prodajalcev časopisa Kralji ulice, ki smo ga v preteklih dneh predstavili posebej. Njegova zgodba je polna padcev in na srečo tudi vzponov.
V postopku oddaje javnega naročila za ureditev negovalne bolnišnice Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je bil vložen nov zahtevek za revizijo. Potem ko je bil v tretje izbran za izvedbo del ponudnik Makro 5 Gradnje, se je zdaj pritožil Pomgrad.
Kot so za STA povedali na ministrstvu za zdravje, je naročnik prejel zahtevek za revizijo v sredo, tik pred iztekom roka za to. Zahtevek je vložil neizbrani ponudnik Pomgrad s partnerji VG5 in GIC gradnje.
Državna revizijska komisija mora zdaj presoditi še o tem zahtevku, potem ko je na začetku tega meseca ugodila pritožbi Makro 5 Gradnje in naložila UKC Maribor, da opravi novo izbiro.
Negovalna bolnišnica načrtovana na Slivniškem Pohorju
Negovalno bolnišnico namerava UKC Maribor urediti v prostorih na Slivniškem Pohorju, kjer je bil do nedavnega oddelek za pljučne bolezni.
A postopek iskanja gradbinca, ki bi opravil ta dela, traja že več mesecev. Javno naročilo za gradbeno obrtniška dela in opremo kuhinje so najprej oddali Makru 5 Gradnje, ki je bil najugodnejši izmed treh prijavljenih ponudnikov. Posel je bil pripravljen opraviti za 10,7 milijona evrov. A, kot je poročal portal Necenzurirano, naj bi po posredovanju takratnega vodje državnega urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleša Šabedra odločitev po desetih dneh razveljavili in nato izbrali najdražjega ponudnika, konzorcij Pomgrad, VG5 in GIC Gradnje, ki je ponudil posel za 12,3 milijona evrov.
Na to odločitev se je pritožil Makro 5 Gradnje in državna revizijska komisija je njegovi pritožbi ugodila. UKC Maribor je nato znova izbral Makro 5 Gradnje in vršilec dolžnosti direktorja UKC Maribor Vojko Flis je upal, da bo ta odločitev ta teden postala pravnomočna. “Čim bomo poznali izvajalca, se bodo dela lahko začela,” je dejal na novinarski konferenci v ponedeljek.
Začetek urejanja negovalne bolnišnice je zdaj odvisen od poteka in izida revizijskega postopka.
Je pa projekt negovalne bolnišnice že izgubil predvideno evropsko sofinanciranje v višini 6,8 milijona evrov, saj ne bo zaključen v predvidenem roku konec tega leta.
VIR: STA
Tudi letos se bo v občini Vuzenica odvila nora Halloween zabava.
Zabavali vas bodo: Tanja Žagar, DJ Ukac, Jay Bolk in Mario Pešić
Vabljeni v petek, 27. oktobra 2023, ob 16. uri, v športni park ter telovadnico osnovne šole.
Poglejte, kako noro je bilo lani: FOTO in VIDEO: V Vuzenici pripravili odlično noč čarovnic za otroke in družine
Občina Ruše se pripravlja na izbor nove Vinske kraljice in Vinskega kralja, ki bosta predstavljala občino in vinsko tradicijo v Rušah.
“Vabimo vas, da se prijavite in postanete del te prestižne in častne vloge, ki bo krasila naše vinsko okolje. To je priložnost, da poglobite poznavanje vinskega sveta ter se naučite o vinskih tradicijah doma in po svetu,” so zapisali na straneh občine.
K sodelovanju na natečaju za izbor Vinske kraljice in Vinskega kralja Ruš so vabljena dekleta in fantje med 18-im in 25-im letom starosti, samskega stanu, s stalnim prebivališčem v Občini Ruše. Potrebno je imeti znanje o vinih in o slovenskem vinogradništvu.
Kandidatke in kandidati, ki bodo pravočasno oddali prijavo in ustrezali pogojem natečaja, bodo v začetku letošnjega novembra povabljeni na predstavitev komisiji za izbor Vinske kraljice in Vinskega kralja Ruš. Najprimernejše dekle in fant, izbrana s strani komisije, bosta okronana za Vinsko kraljico in Vinskega kralja Občine Ruše 2023/2024.
Prijava kandidatov mora vsebovati: ime in priimek, stalni naslov, datum in kraj rojstva, kontaktne podatke (številka mobilnega telefona, elektronski naslov), podatke o izobrazbi, kratek življenjepis in fotografijo. Prijava naj vsebuje tudi predstavitev motiva oz. interesa kandidata na natečaj za izbor Vinske kraljice in Vinskega kralja Občine Ruše (zakaj želiš postati Vinska kraljica oz. Vinski kralj Občine Ruše, po čem se razlikuješ od drugih, zakaj izbrati ravno tebe).
Organizator bo zbiral prijave do vključno 23. oktobra 2023 na poštnem naslovu: Športni park Ruše, Šolska ulica 17 , 2342 Ruše (Vinska kraljica ali Vinski kralj Občine Ruše). Pri prijavi po klasični pošti je merodajen poštni žig z datumom oddaje pošiljke, kandidati pa se lahko do navedenega datuma prijavijo tudi na elektronski naslov: info@sportruse.si.
20. oktobra beležimo dan prve pisne omembe Maribora, zato so meščankam in meščanom ob prazniku MO Maribor poklonili številne aktivnosti, ki so jih poimenovali: »Dan Maribora 2023 – Povezujemo meščanke in meščane ter spoznavamo naše mesto«.
“Z željo, da bi spoznali našo mestno zgodovino, skozi obisk predmestja in mestnih gričev, že tretje leto zapored skupaj s kulturnimi zavodi in javnimi podjetji organiziramo številne brezplačne aktivnosti za občanke, občane mesta in obiskovalce, so sporočili iz Mestne občine Maribor,” so sporočili iz MO Maribor.
Med 18. do 22. uro so se lahko tako občani družili ob glasbi in gastronomski ponudbi. Prvi obiskovalci so na izhodiščnih točkah prejeli brezplačne naglavne lučke (ob 18. uri), od koder so se lahko odpravili a koncert na končno lokacijo. Vstop na vsa prizorišča je bil brezplačen.
Ustavili smo se na Meranovem, kjer so zbrane zabavali Poskočni muzikanti.
Nekaj utrinkov:
Med prostimi delovnimi mesti, ki jih je razpisalo podjetje Marprom iz Skupine JHMB, je trenutno tudi čistilec.
Na tem delovnem mestu, kjer je predvidena zaposlitev za nedoločen čas, naloge vključujejo predvsem dnevno čiščenje prostorov in površin Avtobusne postaje Maribor.
V videu si oglejte 8. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je potekala 19. 10. 2023.
Mestni svet mestne občine Maribor je v letu 2023 podelil priznanje Častni občan mesta Maribor gospodu dr. Francu ČUŠU, nagrado Zlati grb gospodu Stanetu KOCUTARJU, nagrado Srebrni grb gospe Dunji BEZJAK. Listino mesta Maribor prejmejo Mladinski kulturni center Maribor, Hortikulturno društvo Maribor in Društvo UP-ornik.
Minuli večer je v Minoritski cerkvi potekala slovesnost v počastitev praznika Mestne občine Maribor, na kateri so bila podeljena priznanja in nagrade Mestne občine Maribor za leto 2023. Nagrade in priznanja se tako kot vsako leto podelijo na predlog Komisije in priznanja, ki ga potrdi Mestni svet Maribor.
Priznanje Častni občan mesta Maribor je prejel gospod dr. Franc Čuš v znak zahvale in spoštovanja za veliko pomoč pri oživitvi mariborskega gospodarstva ter kreiranju podpornega okolja za razvoj podjetništva, zlati grb mesta Maribor je prejel gospod Stane Kocutar za pomemben in neprecenljiv prispevek k razvoju, promociji in ugledu mesta Maribor doma in v tujini ter za dodano vrednost kulturi na številnih različnih področjih, srebrni grb mesta Maribor je prejela Dunja Bezjak za več kot dvajsetletno nesebično delo na prepoznavnih in uspešnih projektih povezovanja in promocije slovenske ter hrvaške kulture s poudarkom na Mariboru.
Listino mesta Maribor so prejeli Mladinski kulturni center Maribor za aktivno delovanje na področju mladinskega sektorja in kulture ter povezovanje skupnosti z medkulturnim dialogom, Hortikulturno društvo Maribor za dolgotrajno izvajanje tradicije aktivnosti na področju olepševanja okolja, ohranjanja narave in varstva okolja ter Društvo UP-ornik za požrtvovalno in neomajno prostovoljno zavzemanje za pomoč najbolj ranljivim skupinam ter za širjenje humanitarnega duha in solidarnosti.
Slavnostni govornik župan Saša Arsenovič je ob podelitvi izpostavil, da so priznanja in nagrade »le simboli hvaležnosti, ki jo v mestu čutimo do vsakega izmed vas, dragi nagrajenci. Zahvaljujem se vam kako ste in še oblikujete podobo našega mesta. Prepričan sem, da je Maribor mesto, ki ima kaj pokazati. Pomembno je, da se zavedamo naše preteklosti, iz nje črpamo ponos, identiteto in predvsem pogum, da se dvignemo nad izzive in si prizadevamo za svetlejšo prihodnost.«
Podelitev je potekala ob kulturnem programu, nastopu dijakinj in dijakov Druge gimnazije Maribor.
Nekaj foto utrinkov:
V Študentskih domovih Univerze v Mariboru so so tudi letos v okviru meseca požarne varnosti izvedli gasilsko vajo.
V gasilski vaji so sodelovali poklicni gasilci s dvema voziloma in eno avtolestvijo. Sicer pa je vaja namenjena tudi piljenju in izpopolnjevanju znanja zaposlenih in 2800 uporabnikom študentskih domov, saj na ta način pridobijo tudi praktično znanje kako ravnati v primeru požara.
Poglejmo kako je bilo.
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, ki je lani praznoval 70-letnico, v novem letu delovanja daje poudarek krepitvi družin. Med drugim izvaja šolo za starše, šolo za razvezane starše in partnersko terapijo. Zanimanja za sodelovanje v teh programih je veliko, vseh še niso mogli vključiti, ampak vodijo čakalne sezname.
Kot ugotavljajo v svetovalnem centru, imajo dobra družinska komunikacija in podporni družinski odnosi ključno vlogo pri razvoju, socializaciji, dobrem počutju in zdravju otrok in mladostnikov. “Izsledki mednarodne raziskave HBSC 2022 kažejo, da ima dobro počutje mladostnikov v domačem okolju in šoli dolgoročni pozitiven vpliv na duševno zdravje, zmanjšanje nasilja, spolno zdravje in odklanjanje substanc. Promocija zdravega družinskega življenja in podporno šolsko okolje vplivata na zdravje tudi v kasnejši odrasli dobi,” je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Tadeja Batagelj.
Šola za starše je program, ki ga izvajajo že vrsto let. Zajema deset srečanj za starše predšolskih in šolskih otrok, na katerih se ukvarjajo z vzgojnimi potrebami odraščajočih, preprečevanjem in omejevanjem težav ter vzgojo za odgovorno in samostojno življenje.
Lani so začeli s šolo za razvezane starše. “Eden posebej pomembnih izzivov za starše med in po razvezi je, kako uskladiti prekinitev partnerskega odnosa in ohranjanje starševskega odnosa s to isto osebo. Ločitev staršev je izredno težko obdobje za otroke in mladostnike, še posebej če starša ob tem ne znata ali zmoreta prepoznavati otrokovih čustev in potreb,” je povedala izvajalka tega programa Majda Marinšek.
Najnovejši program je imago partnerska terapija, ki uči pare boljšega sporazumevanja in s tem lažjega reševanja stisk in težav v partnerskem odnosu. Letos so začeli tudi s terapijami za družine, v katerih starši uporabljajo neustrezne, tudi nasilne vzgojne pristope. Potekajo tako z otroki kot s starši, s katerimi dela več terapevtov.
V okviru že ustaljenega programa Neverjetna leta, ki je namenjen staršem vzgojno zahtevnih otrok, bodo v letošnjem šolskem letu začeli izvajati program za učitelje, vzgojitelje in šolske delavce na temo vodenja razreda. Po besedah sodelavke svetovalnega centra Alenke Zupančič Danko je namenjen krepitvi pozitivnih vedenj in socialnih veščin pri otrocih ter preprečevanju in zgodnji obravnavi vedenjskih težav otrok, v njem pa med drugim obravnavajo tudi odnos učitelja s starši.
Skozi leto bo svetovalni center izvajal izobraževanja za svetovalne delavce na temo pomoči družini z učinkovitimi intervencijami, letošnji dan centra pa bodo obeležili v petek s predavanjem Marije Anderluh iz službe za otroško psihiatrijo UKC Ljubljana o dokazano učinkovitih programih zgodnjih intervencij.
Direktorica Batagelj je poudarila, da so njihovi programi preverjeni, podprti z dokazi ter za končnega uporabnika večinoma brezplačni. “Starši, ki se znajdejo v stiski, pogosto nimajo možnosti, da bi si plačali takšno pomoč,” je dejala.
Vseh potreb ne morejo zadovoljiti, čeprav si pomagajo s skupinskimi oblikami dela, kjer je to mogoče. “Še vedno se čaka mesece na prvo obravnavo pri nas,” je dejala in ponovno zaprosila Mestno občino Maribor za možnost dodatne zaposlitve.
V lanskem letu so zabeležili več kot 2500 uporabnikov iz Maribora in 23 okoliških občin. Poleg tega so izvedli več kot sto predavanj in delavnic na šolah in v prostorih svetovalnega centra. “Skušamo se približati vsem družinam. Tako smo letos gostili klub mariborskih rejniških družin, prvič smo tudi pripravili predavanje Moj otrok bo šolar v albanskem jeziku,” je povedala direktorica.
vir. sta
Podjetje Šport Maribor je objavilo javno zbiranje ponudb za najem košarkarskega igrišča Iva Daneua v Mladinski ulici, kjer se v zimskem času načrtuje postavitev drsališča.
Družba Šport Maribor iz Skupine Javnega holdinga Maribor je objavila javno zbiranje ponudb za najem nepremičnine – košarkarskega igrišča Iva Daneua – z namenom postavitve drsališča v zimskem času. Športna površina na naslovu Mladinska ulica 29 v Mariboru, ki je predmet oddaje, je velika 300 kvadratnih metrov.
Izbran bo tisti, ki bo ponudil najvišjo najemnino za obdobje treh mesecev
Predviden je najem za 3 mesece, ko bo na tej površini urejeno montažno drsališče. Za oddajo nepremičnine se je Šport Maribor odločil, da na njej zagotovi živahno dogajanje tudi v času izven sezone košarke na prostem, sporočajo iz podjetja.
Med kandidati za najem bo izbran tisti, ki bo ponudil najvišjo najemnino za obdobje treh mesecev. Najemnik bo moral zagotoviti postavitev drsališča in po koncu zimske sezone oziroma najpozneje do 15. 3. 2024 tudi njegovo odstranitev.
Rok za oddajo ponudb je 7. 11. 2023 do 24. ure. Pred tem je mogoč ogled nepremičnine kadarkoli, saj se nahaja na prostem. Podrobnejše informacije so dostopne v dokumentu na tej povezavi.
“Danes ob 16.30 uri vabljeni na večjo gasilsko vajo ob mesecu požarne varnosti,” so sporočili iz Gasilske zveze Maribor.
Le-ta je poteka na območju zavarovalnice Sava, na Ulici Eve Lovše v Mariboru.
“Sodelovala je celotna Javna gasilska služba Maribor – Gasilska Brigada Maribor, PGD Studenci, PGD Maribor – mesto, PGD Kamnica, PGD Zrkovci, PGD Malečnik, PGD Pobrežje, PGD Brezje, PGD Dogoše, PGD Pekre, PGD Radvanje PGD Razvanje, skupaj 87 gasilcev. Vključili pa smo zraven še reševalce in policiste,” za naš portal pove poveljnik GB Maribor, Primož Osojnik.
Julija je v Mariboru v okviru Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM) zaživel sistem uporabe električnih skirojev Bolt z namenom lažjega dostopa do športnih prizorišč v mestu. Testno obdobje je trajalo do jeseni. Uporabnikom je bilo na voljo 120 skirojev na različnih lokacijah v mestu. Mestna občina (MO) Maribor skupaj s podjetjem Bolt pripravila analizo o uporabi sistema ter anketo o zadovoljstvu uporabnikov.
Največje število izposojenih skirojev je bilo zabeleženih ob petkih in sobotah, najmanj ob torkih. V povprečju so si uporabniki skiro izposodili za 15 minut in prevozili razdaljo v povprečju dva kilometra. Največ izposoj je bilo zabeleženih na postajah Štuk in Glavni trg, najmanj pa na Trgu svobode in ob Skate parku. MO Maribor se je za sodelovanje s ponudnikom Bolt odločila na podlagi dobre prakse mikromobilnosti in izkušenj mest, kjer sistem že dobro deluje.
Niso zabeležili hujših prekrškov
“Sodelovanje tudi v našem mestu ocenjujemo kot zelo uspešno, predvsem v času OFEM-a, kjer je ponudnik zagotavljal dodatne prevozne kapacitete za udeležence ter dokazal, da je možno v mestu zagotavljati urejen in varen sistem izposoje e-skirojev,” sporočajo iz MO Maribor.
Menijo, da je potrebno izpostaviti, da v času izposoj niso zabeležili hujših prekrškov, kar pripisujejo dejstvu, da je hitrost vožnje pri Bolt skirojih omejena na 20 km/h, v conah za pešce pa na hitrost pešca ter da je bil vsak uporabnik še pred vožnjo seznanjen s prometnimi pravili in smernicami v času vožnje, ki so jih nato tudi upoštevali. Tudi težav z zagotavljanjem reda ob parkiranju e-skirojev v mestu ni bilo zaznati, kar prav tako pripisujejo ustrezni informiranosti uporabnikov preko aplikacije Bolt.
Skiroji se poslavljajo
Izvedena anketa je pokazala, da so uporabniki s sistemom izposoje električnih skirojev zadovoljni in da ima mreža izposoje tudi potencial širitve. Testno obdobje, ki sta ga dogovorila MO Maribor in podjetje Bolt, se je izteklo in e-skiroji se z mariborskih ulic poslavljajo. V MO Maribor boco proučili letošnje izkušnje in jih uporabili pri snovanju izboljšav življenja v mestu.
“Danes ob 16.30 uri vabljeni na večjo gasilsko vajo ob mesecu požarne varnosti,” so sporočili iz Gasilske zveze Maribor.
Le-ta bo potekala na območju zavarovalnice Sava, na Ulici Eve Lovše.
Na vaji bodo prisotna vsa prostovoljna gasilska društva iz JGS Maribor ter Gasilska brigada Maribor, so še sporočili.
Mestna občina Maribor je imela na delovnem mestu mestni manager do lani marca zaposlenega Srečka Đurova, ta je takrat delovno mesto zapustil, ker je prevzel vodenje mestne uprave, v tem času je bil s tega mesta sicer že razrešen. A vsem tem obdobju, torej od marca 2022, na MO Maribor niso imeli osebe na tem delovnem mestu.
Na Mestni občini Maribor so nam pojasnili, da delovno mesto ni bilo zapolnjeno vse do 1. julija letos, ko je na to delovno mesto bila zaposlena Neva Pipan.
In kakšne so delovne naloge na tem delovnem mestu? Tako odgovarjajo na MO Maribor:
Opis nalog v aktu o sistemizaciji delovnih mest za delovno mesto »sekretar- mestni menedžer« je:
– upravljanje mestnega središča s ciljem trajnostnega razvoja mestnega središča za kakovostno bivanje prebivalcev in obiskovalcev,
– vodenje projektnih skupin za najzahtevnejše in ključne projekte,
– samostojno oblikovanje ključnih sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših gradiv,
– zagotavljanje oziroma neposredna pomoč pri zagotavljanju razvoja mestne uprave,
– opravljanje drugih najzahtevnejših nalog.
Osnovni plačni razred delovnega mesta je 46, kar znaša bruto 2.688,10 evra, so nam še pojasnili. Neva Pipan, ki to delovno mesto zaseda, je sicer v 51. plačnem razredu. Kar znaša 3.270,49 evra bruto (osnovna plača).
Ilka Štuhec je danes v Mariboru 30 dni pred smukaško uverturo predstavila načrte v sezoni 2023/24 svetovnega pokala v alpskem smučanju. Pogled v sezono je pozitivno obarvan. Navdušenje v njenem štabu gradijo na podlagi odličnih dveh mesecev priprav v Južni Ameriki. Štuhčeva je bila zanesljiva tudi pri hitrostih 130 oziroma 140 km na uro.
V pretekli sezoni je Štuhečeva doživela preporod z novim proizvajalcem smuči. Na smukih je bila štirikrat na odru za zmagovalke, dvakrat na najvišji stopnički. V smukaškem seštevku je sezono končala kot druga, kar je bila njena druga najboljša sezona po sezoni 2016/17, v kateri je osvojila smukaški globus.
Novembra se bo hitrostna sezona začela z dolgo pričakovanimi smuki na italijansko-švicarski meji v Zermatt-Cervinii. Po klavrnem propadu lanske zamisli zaradi pretoplega vremena, naj bi tokrat le izpeljali prvo čezmejno tekmovanje v zgodovini svetovnega pokala.
Ilka zelo zadovoljna tudi s pripravljenostjo v superveleslalomu
Smučarke na tem novem prizorišču svetovnega pokala čakata dve tekmi, 18. in 19. novembra.
Če ne bo odpovedi, bodo smučarke nastopile na 12 smukih, 11 superveleslalomih. Predvsem v smukih bo svojo priložnost iskala in lovila najboljša slovenska tekmovalka v kraljevski disciplini alpskega smučanja. Nastopila bo tudi v superveleslalomih. Kaj pa tehnične discipline?
Štuhčeva bo v sezono krenila kot dvakratna smukaška svetovna prvakinja z 21 uvrstitvami na zmagovalni oder, od tega je bila enajstkrat na najvišji stopnički. Pri tem se ne želi ustaviti.
S strateškim pogledom se je znova izkazala vodja njene ekipe, njena mama Darja Črnko, ki je sprejela odločitev, da bodo poleti dva meseca priprav preživeli na južni polobli. S tem je Ilka Štuhec dobila najboljše možne pogoje za vadbo na zimskem snegu in v zimskih razmerah, za razliko od vremena v Evropi, kjer se ekipe soočajo s pomanjkanjem snega.
Štuhčeva je pet tednov vadila v Ushuaii v Argentini, nato pa še prvič tri tedne v Corralcu v Čilu.
“Priprave so bile zelo, zelo dolge. Prvič, ko mi je mami predstavila plan in rekla, da gremo za dva meseca v Južno Ameriko, je bilo malo obotavljanja. Pot tja je zelo dolga, ko pa si enkrat tam, stvari stečejo. Čas je res hitro minil in moram reči, da sem zelo zadovoljna s treningi, ki smo jih opravili,” je dejala Ilka Štuhec.
“Nisem si mislila, da me po vseh teh letih na vseh možnih smučiščih lahko nekaj tako preseneti, kot me je zadnja dva tedna priprav smučišče v Corralcu, kjer smo res imeli neverjetne pogoje. Včasih je ‘malo fejst’ pihalo … V bistvu res ne morem verjeti, še zdaj ne, ta prostranstva, te možnosti, mir, sneg, nobene gneče, res smo lahko počeli točno to, kar smo hoteli. In to mi je v bistvu res dalo dobre občutke. Zelo sem vesela, da je sezona blizu.”
“V Ushuaii nismo dobili treningov, kot bi si želeli, v Corralcu pa. Totalno navdušenje, nobenih skal, mrež, mir, Ilka je trenirala sama. Dobili smo tudi priložnost za to, da smo jo znova navajali na hitrost. Največji problem pred vsako sezono je ta hitrostna ovira, na koncu je bila dobra tudi, ko je bila zelo hitra, na treningih je dosegala tudi hitrosti 130 oziroma 140 km na uro,” je dejala Črnko.
Štuhčeva se zelo veseli uvodnih dveh smukov v Zermattu. Na lestvici od 1 do 10, se Zermatta veseli “12”.
Pred uvodnim smukom se bodo na zadnji del priprav odpravili 29. oktobra. Sedem dni bodo v Zermattu, vendar ne na terenu, na katerem bodo tekmovali.
V tokratni oddaji Report smo govorili o 150-letnici Osnovne šole Fram, o Salonu VinDel in 6. Festivalu vin Osrednjih Slovenskih goric.
Naši gostje so bili:
– Vesna Lešnik, ravnateljica OŠ Fram,
– Smiljanka Šimundža, prof. razrednega pouka na OŠ Fram,
– Dejan Baier, dir. Zavoda SloVino in
– Martina Breznik Krajnc, Društvo za ohranjanje kulture Vincar.
Včeraj smo razkrili namero o prodaji prostorov Mariborskega vodovoda, kupec bi naj bil že znan – celjski poslovnež. Hkrati pa naj bi se Javni holding Maribor selil iz trenutnih prostorov v najem v nekdanjo stavbo Raiffeisen banke, k Nigradu pa naj bi se selil Mariborski vodovod.
O tem smo povprašali mariborskem mestne svetnike. Zanimalo nas je če menijo, da gre za gospodarno ravnanje in če se jim zdi smiselno, da se prostore prodaja ter gre v najem. Ter kakšne dolgoročne posledice to pušča po njihovo?
GS:” Vsaka poteza vezana na premoženje je vredna skrbnega razmisleka in razprave tudi v Mestnem svetu”
Odziv Karin Jurše iz svetinške skupine Gibanja Svoboda je sledeč: “V svetniški skupini Gibanje Svoboda nimamo informacij o poslovnih namenih Javnega holdinga Maribor. Kljub našim izrecnim večkratnim pozivom za pridobitev dokumentacije o delovanju holdinga, smo jih del prejeli šele po 5 mesecih. Kot svetniška skupina smo presenečeni, da z delovanjem javnega holdinga niso bili seznanjeni niti svetniki v prejšnjem sklicu. Zavedamo se, da ima delovanje in poslovanje holdinga in vanj povezanih družb velik vpliv na “denarnice” Mariborčank in Mariborčanov. Vsaka poteza vezana na premoženje in investicije holdinga je zatorej vredna skrbnega razmisleka in razprave tudi v Mestnem svetu. V svetniški skupini Gibanje Svoboda bomo se naprej podpirali vse aktivnosti, ki vodijo k večji transparentnosti upravljanja javnih podjetij in holdinga.”
LPR: “Nimamo nobenih podatkov, kar je v bistvu nezaslišano”
Stališče Liste za pravičen razvoj Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti pa je takšno: “Odločitev, o kateri mi nič ne vemo. Od mestnega sveta kakorkoli obrneš, za prodajo kakršnegakoli premoženja, potrebuje župan soglasje – skratka gre za soglasje mestnega sveta. Seveda gre spet za enostransko potezo, ki je mimo vseh, če rečem, tudi zakonsko določenih postopkov. Kar se pa tiče odločitve, pa bi seveda to v prvi vrsti težko komentirali, ker niti ne vemo, kakšna pa je najemnina v prostorih Raiffeisen banke. Torej mi svetniki ničesar ne vemo. Nimamo nobenih podatkov, kar je v bistvu nezaslišano. Kako se v tem mestu to znova počne in kako se dela.”
NSi: “Pričakujemo obravnavo o JHMB na naslednji seji mestnega sveta”
Zdravko Luketič iz NSi o tej temi pravi tako: “svetniška skupina Nove Slovenije z navedbami v vašem članku o prodaji prostorov Vodovoda Maribor ni seznanjena, zato vaših navedb zaradi umanjkanja verodostojnih informacij v tem trenutku ne moremo komentirati. Pričakujemo obravnavo o JHMB na naslednji seji mestnega sveta, ko bodo podane obrazložitve in dostopna vsa gradiva in analize. Za tekoče poslovne odločitve je odgovorno vodstvo Vodovoda in vodstvo JHMB, ki pozna poslovne cilje in pričakovane učinke, ki jim z odločitvami sledijo. Za nadzor gospodarnosti neposrednih odločitev so prvi odgovorni nadzorniki, ki za svoj nadzor in delo jamčijo s svojim osebnim premoženjem in so tisti naslov, ki vam v tem trenutku lahko odgovorijo na vaša vprašanja. Sicer pa, kolikor mi je znano, JHMB nima lastnih prostorov in tudi sedaj že plačuje najemnino. Osebno menim, da bi bila najboljša korporativna organiziranost JHMB, če bi bil organiziran kot pogodbeni koncern. Ker sem deloval v mestnem svetu več mandatov je v preteklosti že bila praksa, da je informacijo o vsakokratnem letnem poslovno poročilu javnih komunalnih podjetij obravnaval mestni svet. Tako je bil omogočen tudi neformalni javni nadzor zainteresirane javnosti, ker so gradiva MS MOM javna.”
SMS – Zeleni Evrope: “Za takšne ukrepe odločajo zgolj podjetja z negativnim poslovanjem, ki tako rešujejo svoj obstoj.”
Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope pa komentira: “Menimo, da odločitev za najem, ki je strošek podjetja, na drugi strani pa prodaja poslovnih prostorov pri podjetju Mariborski vodovod, ki ima uspešno poslovanje in več lastnikov ni smiselna odločitev. Odločitev JHMB za najem drugih poslovnih prostorov pa bi bila smiselna zgolj v primeru nižje najemnine od te, ki jo plačuje podjetju Nigrad. To lahko ima posledice, ki se dolgoročno odrazijo na zmanjšanju vrednosti podjetja kljub kratkoročnemu pozitivnemu denarnemu toku, ki ga podjetje, ki normalno posluje ne potrebuje za svoje tekoče poslovanje. Razen, če so v ozadju kakšni drugi nameni. Tega ne bi mogli oceniti kot gospodarno ravnanje, saj se za takšne ukrepe odločajo zgolj podjetja z negativnim poslovanjem, ki tako rešujejo svoj obstoj.”
SD: “Pri upravljanju javnega premoženja poudarjamo pomen popolne transparentnosti v poslovanju ter proaktivne komunikacije”
Socialni demokrati Maribor sporočajo: “O zadevi, ki jo omenjate, do sedaj nismo bili obveščeni in smo o njej prvič seznanjeni preko vaše strani. Zato si želimo izjavo predstavnika lastnika, g. Saša Arsenoviča, ki odloča o postavitvi nadzornega sveta in posledično o vodenju družbe JHMB. V primeru, da so navedbe, ki ste jih posredovali, resnične, pričakujemo od poslovodstva in predstavnika ustanovitelja, da komentirajo in pojasnijo vse korake. Pri upravljanju javnega premoženja Socialni demokrati Maribor poudarjamo pomen popolne transparentnosti v poslovanju ter proaktivne komunikacije. Če držijo navedbe, ki ste jih predstavili, se nam zdi, da trenutno to ni zadostno upoštevano. V primeru, da so navedbe utemeljene, se zastavlja vprašanje, zakaj se informacije niso delile z javnostjo in zakaj so bile izbrane skrivalnice? Glede prodajnega postopka javnega premoženja s strani JHMB v sodelovanju z javnim podjetjem, v kolikor vaše navedbe držijo, mora biti v skladu z zakonodajo. A izpostavljamo vprašanje, ali bi bilo morda bolj primerno izvesti javni razpis ali javno dražbo, katera bi morebiti prinesla javni blagajni višje zneske? V primeru, da so navedbe utemeljene, se pojavlja vprašanje, ali bi manjko takšne poteze lahko neposredno prizadela premoženje Mestne občine Maribor? In seveda vprašanje, zakaj bi to nekdo želel tako izvesti?”
Lista Arsenovič za Maribor: “Oddajanje, prodajanje, najemanje nepremičnin … so vsakodnevni primeri v poslovnem okolju
Aljaž Bratina iz Liste Arsenovič za Maribor pa je odgovoril sledeče: “Z vsebino, ki jo izpostavljate nisem seznanjen. Na splošno pa – oddajanje, prodajanje, najemanje nepremičnin…so vsakodnevni primeri v poslovnem okolju in velikokrat lahko zagotavljajo boljšo fleksibilnost za posamezni poslovni subjekt. Načeloma se lahko sredstva vezana v poslovnih nepremičninah porabijo za razvoj dejavnosti in povečanje dodane vrednosti. ”
Ostale svetniške skupine na naša vprašanja niso odgovorile.
Ob 0.22 je v Mariboru na Tržaški cesti v garažni hiši v podzemni etaži gorelo osem osebnih vozil.
Gasilci JZ GB Maribor, PGD Radvanje, Razvanje, Pekre in Maribor – mesto so požar lokalizirali in pogasili.
V požaru je zgorelo osem osebnih vozil, PVC obloge, filc, reklamni panoji na strehi dolžine 100 metrov ter širine 30 metrov in električna napeljava na strehi.
Več sledi.
Turistično društvo Vurberk tradicionalno pripravlja tekmovanje za najbolj urejeno okolico hiš oziroma domov. Ta vikend so najboljše uvrščenim podelili zlate kosmatince, ostalim pa priznanja oziroma pohvale.
Več neurij, ujm, toč, poletnega deževja je sicer mnogim udeležencem delalo preglavice in skrbi tudi pri urejanju okolice. Prav zaradi tega so se na Turističnem društvu Vurberku odločili, da ne bodo podelili čisto vseh kategorij kosmatincev, saj se zavedajo, da so se mnogi trudili, ujme pa uničevale njihov trud. Tako so naredili bolj poenoteno razdelitev priznanj in pohval.
Poostren nadzor policistov za večjo varnost pešcev.
Te dni pod okriljem Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa poteka nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev v cestnem prometu. Pešci so nedvomno med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v cestnem prometu. Večletne analize kažejo, da so pešci najbolj ogroženi v zgodnjih spomladanskih, jesenskih in zimskih dneh, predvsem ob jutranjih in večernih urah, ko je vidljivost slabša.
Poostren nadzor voznikov motornih vozil, ki ogrožajo varnost pešcev
Za območje Policijske uprave Maribor statistični podatki kažejo, da so pešci najpogosteje žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, predvsem zaradi ogrožanj pešcev na prehodih za pešce. Zanemariti pa ne smemo tudi nesreč, ki se zgodijo zaradi neustreznega ravnanja pešcev.
V okviru omenjene akcije bodo na območju Policijske uprave Maribor 18. oktobra 2023 med 6. in 13. uro poostreno nadzirali voznike motornih vozil, ki ogrožajo varnost pešcev, zlasti na prehodih za pešce, kakor tudi ugotavljali nepravilnosti pešcev v prometu in nepravilnosti glede označevanja pešcev v času zmanjšane vidljivosti. Prav tako bodo v tem času izvajali nadzor nad vozniki lahkih motornih vozil (e-skiroji), so sporočili iz PU Maribor.
Vsem udeležencem cestnega prometa svetujejo, da upoštevajo cestno prometne predpise. Pešcem pa, da uporabljajo prometne površine namenjene hoji pešcev, da prečkajo vozišče na prehodu za pešce, da na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču nosijo svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani ali nosijo odsevnik.
“Voznike motornih vozil pa opozarjamo, da so na cestah tudi pešci in da naj jim odstopijo prednost, hitrost vožnje naj prilagodijo razmeram in dosledno upoštevajo omejitve, na območjih kjer se običajno zadržujejo pešci (pred šolami, v naseljih), naj vozijo še posebej previdno,” sporočajo iz PU Maribor.
Voznikom lahkih motornih vozil pa sporočajo, da so kot udeleženci v cestnem prometu, do dopolnjenega 18. leta, dolžni med vožnjo uporabljali ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado, da uporabljajo ustrezne prometne površine, da prilagodijo hitrost svoje vožnje in da upoštevajo cestno prometne predpise, ki jih zavezujejo kot udeležence v cestnem prometu.
V Mariboru je nocoj v Viteški dvorani Mariborskega gradu potekal pogovor z Janezom Janšo, predsednikom SDS, in Alejandrom Peño Escluso, venezuelskim avtorjem knjig o volilnih prevarah v Latinski Ameriki. Pogovor je vodil Ivan Štuhec, uvodne besede pa je imel Franc Kangler.
Alejandro Peña Esclusa je inženir, pisatelj, analitik in politični svetovalec. Pa tudi začetnik protestov v Venezueli proti režimu chavistov. Bil je tudi zaprt v zaporu El Helicoide. Ukvarja se s forumom Sao Paulo, napisal je več knjig, med drugim tudi “Volilne prevare foruma Sao Paolo”, ki je prevedena v slovenščino, “Kulturna vojna”, ki je prav tako prevedena v slovenščino. Prav o teh temah je tekel pogovor v Mariboru.
Uvodne besede, s katerimi je pozdravil vse navzoče, še posebej pa sogovornika v pogovoru Janeza Janšo in Alejandra Peño Escluso, je imel Franc Kangler. Pozdravil je tudi množico prisotnih obiskovalcev, teh je bilo res veliko, toliko, da so morali prinesti še dodatne sedeže, da bi se lahko vsi usedli in prisluhnili pogovoru.
“Pomembno je, da se mora o tem govoriti več kot pa običajno. Ker elektronska glasovanja so vedno lahko rizična, če niso zagotovljeni kontrolni elementi. Marsikdo vdira v sisteme svetovno znanih podjetij, tudi v Naso,” je za naš medij, portal lokalec.si, povedal Kangler pred začetkom pogovornega večera in dodal: “Podobno lahko kdo vpliva tudi na elektronsko glasovanje. Zato jaz osebno zagovarjam, da je potrebno klasično glasovanje. Pač potrebuje več časa za prešteti glasove.”
Avtor več knjig Alejandro Peñaa Esclusa je prav tako za naš medij povedal: “Knjiga Volilne prevare Sao Paolo je knjiga, ki razloži, kako je bilo razvito moderno elektronsko glasovanje v moji državi Venezueli v letu 2004. Vlada je slonela na elektronskem glasovanju in elektronskem štetju glasov, režim chavistov je dobil preveč glasov zaradi goljufij. Ta model pa so nato prenesli še na druge latinskoameriške države, npr. v Bolivijo. Podprli pa so tudi nekaj drugih držav pri takem glasovanju. Knjiga, o kateri govorim, predstavlja zgodovino dogajanja, pa tudi, kako se obvarujemo pred tem.”
Predsednik SDS Janez Janša je v uvodnem nagovoru množice prisotnih izpostavil: “Tema je za marsikoga malo presenečenje, ker se nam zdi, da z volitvami in tehnologijo volitev zdaj po vseh teh desetletjih življenja v parlamentarni demokraciji najbrž ni kakšnih večjih problemov, a boste danes vendarle izvedeli, da tudi taki problemi obstajajo.” Osnovni namen nocoj je bil po Janševih besedah predstavitev knjige o volilnih prevarah v Venezueli in Latinski Ameriki, a Janša je še poudaril: “Če boste to knjigo prebrali, boste videli, da so notri opisani nekateri vzorci, ki jih lahko srečamo tudi marsikje drugod, tudi v Evropi in na žalost deloma tudi pri nas.” Na kratko je opisal tudi življenje avtorja knjige in Forum Sao Paolo, ki se je po njegovih besedah zatekel v kulturni marksizem. Izpostavil je, da Alejandro Peña Esclusa piše iz lastnih izkušenj, zato so po njegovih besedah te knjige sicer tanke, a konkretne.
V prvem delu pogovora se je Ivan Štuhec pogovarjal z avtorjem knjig, v drugem delu pa z Janšo.
Na 8. redni seji občine Ruše so med drugim obravnavali spremembo odloka o proračunu Občine Ruše ze letošnje leto. Po besedah svetnikov je realizacija proračuna precej slaba, nekatere motijo tudi razlike na postavkah, bojijo se, da bo na koncu leta izgovorov preveč. Gibanje Svoboda je predlagalo amandma, saj so bila sredstva, namenjena za investicije javnih poti, zmanjšana, med tem, ko je sredstev na postavki Stroški informiranja več.
“Ključno je, da se nam je v letu zgodilo marsikaj, kaj se tiče naravnih nesreč. Da smo morali zaradi tega odpreti nove postavke, ki jih imamo v rebalansu, da so se sredstva precej prerazporedila, da je zaradi tega drugačna dinamika prihodkov in odhodkov ter kakšne so prioritete,” je v uvodu povedala županja občine Ruš, Urška Repolusk.
Več denarja za stroške informiranja, manj za investicije v javne poti
Gibanje Svoboda je k omenjenemu odloku predlagalo amandma, ki je predvideval črtanje sredstev na postavki Stroški informiranja iz zagotovljenih 50.000 evrov v proračunu za leto 2023 v višini 70.000 evrov v rebalansu in prenos razlike 20.000 evrov na postavko Investicije javne poti, kjer so na občini zmanjšali predvidena proračunska sredstva iz 120.000 evrov za leto 2023 na zgolj 23.600 evrov. “Predlagamo, da se sredstva na tej postavki dvignejo za omenjenih 20.000 evrov,” so še zapisali v amandmaju.
Postavka po besedah županje že višja od 50.000 evrov
Županja je povedala, da je postavka za informiranje že višja od 50.000 evrov: “Tako da iz te postavke v bistvu ne moremo jemati teh 20.000 evrov,” je dejala Repoluskova in dodala, da se Gibanje Svoboda ni opredelila, za kateri podprogram investicije javnih poti bi ta sredstva namenila. “Ta amandma je neusklajen in ga prosim uskladite do konca razprave ali pa ga umaknete,” je še dejala.
“Županja je znatna sredstva namenila za zvišanje lastne promocije”
Darko Knez, Gibanje Svoboda, se je odzval: “Gre za denar na podprogramu na postavki 4315/420401 Novogradnje.” Pojasnil je, da amandma predlagajo, saj menijo, da so investicije za javne poti nujno potrebne. “Županja je znatna sredstva namenila za zvišanje lastne promocije. To je nesprejemljivo, saj investicije v poti dvigujejo kvaliteto življenja.”
“To je absurdno. Kdo potrebuje promocijo občine, ki ima tako slabo stanje javnih poti. Predlagam, da se sredstva za promocijo zmanjšajo in prerazporedijo, kot smo predlagali,” poudari Knez.
Med drugim je dejal: “Za slikanje, za postavljanje pred občani, rezanje trakov, karkoli, denar se najde, za vse ostalo pa ga ni, žal.” Repoluskova mu je odvrnila, da meni, da je presegel nivo.
“Nesprejemljivo je, da bi se 70.000 evrov porabilo za stroške informiranja”
Lovro Bačun, 2×2 Neodvisna lista, je povedal: “Menim, da se na teh postavkah ne bi smeli braniti denarja, ampak pljuniti v roke in začeti z delom ter maksimalno realizirati proračun.” Amandma je podprl: “V preteklih letih je bilo informiranje v občini Ruše dobro za manj denarja. Ne govorim v zadnjih 2, 3 letih, ampak še nekoliko nazaj.”
Amandma je med drugim podprla tudi Bojana Muršič, SD, ki je dejala, da so za informiranje v drugem branju namenili 50.000 evrov, zato se ji zdi prav, da se bi sredstva, ki so bila na razpolago tako tudi trošila: “Nesprejemljivo je, da bi se 70.000 evrov porabilo za stroške informiranja, med tem, ko je v eni izmed mestnih občin poraba stroškov informiranja, ki zajemajo tudi snemanje in izdajo občinskega glasila, v višini 105 tisoč.”
Predlog amandmaja za porazporeditev 20.000 evrov je podprlo 17 svetnikov.
“Pri desetih milijonihje to drobiž”
Ladislav Pepelnik, Neodvisna lista #SKUPAJ, je komentiral: “Če je teh 20.000 evrov problem, da sprejmemo rebalans proračuna, potem jaz ne vidim problema. Z lahkoto ga podprem. A moramo se zavedati, da imamo od zadaj pri 10 milijonih proračuna še kup drugih stvari, ki jih je potrebno speljati.”
Slaba realizacija: Realizacija investicije v gasilstvo zgolj 28 odstotna
Barbara Jert, ZA – Združena akcija je dejala, da se je sicer za 5.000 evrov zvišala investicija v gasilstvo: “Vendar me žalosti, da je realizacija 28 procentov. Smo meseca oktobra in menim, da bi ta realizacija morala biti veliko višja. Menim tudi, da gasilci ta denar čakajo, ker gre pač za investicijo, ki jo verjetno morejo pokriti oni, tako da ne vidim razloga, da je takšna realizacija.” Repoluskova je komentirala, da so gasilci seznanjeni s situacijo in da so v dogovoru glede izplačila zneska.
“Rušanom smo rekli, če boste plačevali višje položnice, bo od tega nekaj denarja vloženega”
Tomi Prosnik, ZA – Združena akcija, je ob tem dejal: “Vse, kar vidim iz tega proračuna je, da je zelo slaba realizacija. Ni slaba na tekoči porabi, je pa izredno slaba na investicijah. Če se spomnimo, ko smo sprejemali ta proračun, je bilo rečeno, kako je investicijsko naravnan, kako so naše prioritete investicije, predvsem dva projekta sta se omenjala, energetska sanacija in kanalizacija.” Opomnil je, da se mu zdi, da to ni v dobro kraja in da bo na koncu ponovno ogromno razlogov, zakaj ne bo realizacije.
“Zadnjič je bila dana pobuda, da bi imeli usklajevalni sestanek, tako bi tričetrt teh težav lahko rešili prej. Rekli smo, da bi imeli sestanek preden gre gradivo na odbor. O tem se pogovarjamo že desetič. Ne vem, v čem je smisel,” je dejal Jernej Ajd, 2×2 Neodvisna lista. Dodal je tudi, da je zaposlenih na občini veliko, glede na velikost občine in dodal, da bi se dal tukaj marsikaj privarčevati. Poudaril, da nima v mislih odpuščanj. Povprašal je, kje se je porabilo toliko denarja, da ga morajo z rebalansom dodajati.
Sprejet tudi županjin amandma
Županja je sicer predlagala amandma, da se v načrtu razvojnih programov projekt OB108-23-0004 Izvedba sistema centralnega prezračevanja z rekuperacijo OŠ
Ruše preimenuje v projet OB108-23-0004 Nadgradnja tehničnih sistemov v Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Septembra je do nas prišla neuradna informacija, da naj bi se obetala selitev sedežev nekaterih javnih podjetjih, ki so združena v Javni holding Maribor.
Obrnili smo se na Javni holding Maribor in jih povprašali, ali informacije držijo in ali se morda obeta tudi selitev prostorov holdinga. Prav tako so nas zanimali razlogi za morebitno selitev. Kot nam je namreč uspelo neuradno izvedeti, naj bi se prostori holdinga selili v nekdanje prostore Raiffeisen banke, po naših informacijah naj bi šlo celo za najem. Mariborski vodovod in Nigrad pa naj bi bila združena v prostorih Nigrada oz. sedanjega holdinga.
Kupec prostorov Mariborskega vodovoda naj bi bil že znan, šlo naj bi za znanega celjskega poslovneža.
Vir nam je še povedal, da naj bi se prostore Mariborskega vodovoda prodalo. Iz zanesljivih virov, ki potrjujejo točnost informacij, smo izvedeli tudi, da naj bi prioritetno pripravljali poročila Nigrada in Mariborskega vodovoda, saj brez teh selitev ni mogoča. Vsekakor se poraja vprašanje, kako se lahko prostore javnega podjetja kar proda izbranemu kupcu. Gre za sporno morebiti koruptivno dejanje dogovorjenega posla? Kjer je dim, je gotovo tudi ogenj.
Prodaja prostorov in na drugi strani v najem. Kakšne posledice so na koncu tega? Denar od kupnine za reševanje propadlih investicij, poslovno pa za dolgi rok takšne odločitve gotovo niso optimalne. Tako direktor holdinga kot župan verjetno čez 30 let ne bosta več na pozicijah, s tem se bo tako soočal nekdo drug. Denar pa bo porabljen zdaj.
Na JHMB v odgovorih zavajali
Na JHMB so nam dejali, da večina družb iz Skupine Javnega holdinga Maribor, ki jo ob JHMB sestavljajo Energetika Maribor, Mariborski vodovod, Marprom, Mestne nepremičnine, Nigrad, Pogrebno podjetje Maribor, Snaga, Šport Maribor in ZUM, trenutno ne razmišlja o preselitvi sedeža.
“Posamezna podjetja iz skupine sicer proučujejo različne možnosti prostorskih ureditev, ki bi zagotovile optimizacijo delovnih procesov, a za zdaj ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev, zato konkretno še ne moremo govoriti o tem,” so pojasnili v odgovorih. Ko smo jih še enkrat konkretno vprašali, pa so zapisali le: “Kot smo zapisali že v predhodnem odgovoru, ta hip ne moremo podrobneje govoriti o tem, saj za zdaj ni bila sprejeta še nobena dokončna odločitev.”
Čeprav naj bi po naših informacijah zadeva o preselitvi bila že tik pred izvedbo, so na Javnem holdingu Maribor v odgovorih poskušali zavesti oz. pomesti selitve kar hitro pod preprogo. Zakaj skrivanje informacij? Gotovo ne brez razloga.
V novi oddaji na BK TV “Z županom” vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas bo zanimalo kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat smo v goste povabili Franja Goloba, župana občine Vuzenica. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.
