Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

V Mariboru se bo v drugi polovici tedna odvil Festival Stare trte, ki ga že vrsto let prirejajo v čast najstarejši trti na svetu. Na vinskih večerih se bodo predstavili mladi slovenski in štajerski vinarji, na Glavnem trgu bo tržnica slovenskih dobrot in na Dravi splavarski krst. Vrhunec festivala bo v nedeljo s svečano trgatvijo Stare trte.

“Spet je leto naokoli in pred nami je 23. Festival Stare trte s 37. svečano trgatvijo Stare trte in 39. splavarskim krstom. Čez dva dni začnemo z dogajanjem, ki bo trajalo štiri dni, v katerih se bo zvrstilo 13 dogodkov,” je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc.

Letos so poleg lokalnih povabili k sodelovanju tudi ponudnike izven Maribora. “Želimo, da Festival Stare trte postane res urbana, mestna prireditev, ki je namenjena tako promociji Stare trte in mesta kot gastronomije,” je še povedal Struc.

Osrednji festivalski prizorišči bosta znova Hiša Stare trte in Glavni trg. V prenovljenem delu Lenta, kjer se nahaja Stara trta, bodo vinsko-glasbeni večeri, prvi v četrtek s predstavitvijo mladih vinarjev. “Verjamemo, da bo naša generacija prelomna pri postavljanju mariborskega vinorodnega okoliša na svetovni zemljevid,” je dejala Lina Kopše iz Hiše vina Doppler.

Na vinskem večeru v petek se bosta nagrajenim štajerskim vinarjem pridružila belokranjska in dolenjska vinska klet. V soboto pa bo vinsko-kulinarični večer z menijem Mize za štiri, je pojasnila vodja prireditve Doroteja Mauko iz zavoda za turizem.

Tržnica slovenskih dobrot

Na Glavnem trgu bo v petek in soboto Tržnica slovenskih dobrot, kjer se bodo predstavljali ponudniki blagovnih znamk Naše najboljše, Okusiti Laško, Idrija izbrano in Okusi Rogle. Letošnja novost je malica na prostem v izvedbi dijakov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, ki bodo med drugim pripravili pohorsko omleto.

Na Lentu bo v soboto splavarski krst, ki ga prireja Turistično društvo Maribor. V nedeljo pa bo svečana trgatev Stare trte, na kateri bo prvi grozd odrezal koreograf in umetniški direktor Baleta SNG Maribor Edward Clug, obenem pa bodo okronali novo mariborsko vinsko kraljico.

Po besedah skrbnika Stare trte Staneta Kocutarja je bilo letošnje leto za rast trte vremensko zelo zahtevno, obenem pa je v teku obnova Lenta, kjer raste. V prvi polovici leta je bilo zaradi gradbišča veliko prahu, zato so trto v času padavin dodatno škropili z deževnico, da bi jo očistili. Količina pridelka je sicer podobna kot lani, njegova kakovost oz. vsebnost sladkorja pa celo nekoliko boljša, je povedal.

Gradbena dela na Lentu, ki so trenutno v zaključni fazi, niso vplivala na turistični obisk Stare trte in njej posvečenega muzeja. Po besedah Struca se obisk zaradi tega ni zmanjšal. “Magnet je očitno dovolj močan, da privablja turiste,” je dejal.

Z letošnjo sezono so turistični delavci v Mariboru in okolici nasploh zelo zadovoljni. “Tudi minule poplave niso pokvarile te slike. Smo še vedno trdno na poti k pol milijona nočitvam, kar se v mestu še ni zgodilo. Poudaril pa bi, da ni toliko pomembno podiranje rekordov v številu nočitev, bolj je pomembno, da ohranimo sobivanje domačinov s turisti in razmišljamo tudi o tem, kakšne vsebine ponujamo obiskovalcu in s kakšnim občutkom ta zapusti naše mesto,” je še povedal direktor zavoda za turizem.

Festival Stare trte predstavlja poklon trti, ki je s starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove.
VIR: STA

V našem mediju smo v preteklih tednih pozorno spremljali dogajanje v kabinetu župana MO Maribor, Saše Arsenoviča, na plano so namreč prišle informacije, da se zaposleni neprimerno obnašajo do več uslužbencev. Zahtevali smo dokumentacijo a so nam dostop zavrnili. Kot kaže, se na Mestni občini Maribor na vse načine trudijo skriti informacije o prijavah nadlegovanja in neprimernem obnašanju določenih javnih uslužbencev, neuradno pa predvsem veliko očitkov leti v smeri podžupana Samo Petra Medveda.

Prav tako je pojasnila zahtevalo več mariborskih mestnih svetnikov. Mestni svetnik Igor Jurišič nam je pojasnil, da je podal predlog Stranke mladih – Zeleni Evrope za uvrstitev dodatne točke na 8. redno seji mariborskih svetnikov z namenom, da se razjasnijo vse okoliščine domnevnega kršenja pravic zaposlenim na Mestni občini Maribor. A njegov predlog so na MO Maribor zavrnili.

So ali niso pristojni? 

Ocenili so namreč, da v konkretni zadevi ne gre za vsebino, za obravnavo katere bi imel pristojnost mestni svet. Prav tako so na Mestni občini Maribor svetnikom hiteli pojasnjevati, da tudi delni dostop do dokumentacije ni mogoč. Enako pojasnilo so namenili tudi nam, na omenjeno odločitev smo se pritožili in čakamo odločitev informacijske pooblaščenke.

Sicer pa je za ta četrtek, 28. septembra 2023, sklicana izredna seja ob 16. uri, kjer bodo obravnavali točke, ki so jih predlagali svetniki. Odločili so se, da točke o dokumentacije domnevnih kršitev pravic zaposlenih na seji občinskega sveta ne bodo obravnavali. Pod to vabilo in pojasnilo je bil podpisan celo Samo Peter Medved, po pooblastilu župana. Kar se lahko zdi samo po sebi sporno, glede na to, da je ravno podžupan Samo Peter Medved eden tistih, ki bi naj bil večkrat omenjen v dokumentih, ki govorijo o neprimernem obnašanju. A točke niso umestili na sejo, češ, da je takšno mnenje Ministrstva za javno upravo. Hkrati pa so svetnikom očitali tudi, da niso pravilno priložili gradiva. 

Obrnili smo se na ministrstvo kjer so nam pojasnili, da menijo, da “pobuda članov občinskega sveta, da se na seji mestnega sveta obravnava kadrovska točka, ni skladna z zakonskimi pristojnostmi mestnega sveta. To smo pojasnili občinski upravi na njihovo prošnjo.” Dodatno smo ministrstvo povprašali, če ne velja, da če ne velja, da v koliko zahtevo za umestitev točke poda najmanj ¼ svetnic in svetnikov, kot to določa poslovnik, točka mora biti umeščena ter čigava je pristojnost da eno izmed predlaganih točk svetnikov umesti, druge pa samovoljno ne?

Obtožbe po mnenju župana niso bile dovolj tehtne za nadaljnjo obravnavo, a očitno za javnost vseeno skrite

Ob tem spomnimo, da je mariborski župan Saša Arsenovič že ocenil, da očitki in pritožbe na račun njegovih najtesnejših sodelavcev Sama Petra Medveda in Jelke Vrečko niso bili dovolj tehtni za nadaljnje obravnavanje. Jelka Vrečko je medtem že dala odpoved kot vodja njegovega kabineta. Pojavljajo se tudi konkretne špekulacije, da naj bi bil podžupan Medved zahteval, naj se zanj obremenilna vsebina odstrani iz spisa. Za Lokalec.si so na občini to zanikali: “V omenjenih primerih, ki so trenutno deležni medijske pozornosti in se nanašajo na podžupana in vodjo kabineta, pa naj poudarimo, da podžupan in vodja kabineta očitke zanikata. Podžupan nikoli ni zahteval izločitve pisma občutkov zaposlene.” 

Na to, da točke o neprimernem obnašanju ne bo na seji, so se tudi že odzvali svetniki. Lidija Divjak Mirnik iz LPR je podžupanu v odzivu zapisala, da “glede na dejstvo, da je točka 3. »Obravnava zadeve, povezane s kršenjem pravic zaposlenim na Mestni občini Maribor«, ki je predlagana z zahtevo za sklic izredne seje, neposredno povezana z vami, menim, da bi se morali iz odločanja izločiti. S tem, ko po našem mnenju neutemeljeno zavračate umestitev 3. točke na izredne sejo in kršite Poslovnik MOM, še dodatno ustvarjate vtis, da jo zavračate izključno zaradi lastnega interesa, da mestnim svetnikom onemogočite odkritje ali ste v predmetni zadevi zahtevali uničenje dokumentov kot so pisali mediji. Zato vas naprošam, da se sami izločite iz odločanja o sklicu in vsebini izredne seje. Župana pa pozivam, da raje spoštuje Poslovnik MOM.”

Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope, pa je podžupanu pojasnil: Glede na to, da gre za ugotovitveni sklep, ki nima finančnih posledic, te niso zavedene. Nadalje opozarjam, da župan nima diskrecijske pravice izločati točk v kolikor gre za sklic seje na zahtevo ¼ svetnic in svetnikov in dodatno poudarjam, da je župan na sejo uvrstil točko: »Predlog za potrditev mandata nadomestnima članoma Mestnega sveta Mestne občine Maribor«, h kateri tudi ni priložil gradiva, predlaganega sklepa in finančnih posledic, kar spet kaže na prakso samovoljnega delovanja vodstva MOM in da pravila veljajo samo za nekatere in ne vse. Seveda ta točka zame ni sporna in nimam nobenih težav s potrditvijo novih svetnikov, a poudarjam, da po merilih, ki jih navaja podžupan Medved takšna točka ne bi smela biti na dnevnem redu.”

Bodo svetniki na seji zahtevali, da se jih spoštuje?

Jurišič izpostavi še en vidik, in sicer, da v kolikor bi župan menil, da zahteva za sklic izredne seje ni skladna s poslovnikom, bi moral predlagatelje pozvati k vložitvi zahteve, ki bi bila s poslovnikom skladna, nikakor pa poslovnik županu ne omogoča, da samovoljno umika točke, ker je pač mnenja, da tega mestni svet ne more obravnavati: “S sklicem 4. izredne seje tako ni sledil določilom 31. člena poslovnika in seje ni sklical skladno z zahtevo najmanj ¼ svetnic in svetnikov, kot to določa poslovnik.”

Sodeč po zapisanem se na seji obeta izmikanje, zakaj informacij ne bodo razkrili, ne pa dejansko razkritje vsebine. Tako bo še naprej zanimivo spremljati, če bodo pri pridobivanju informacij imeli kaj več sreče mestni svetniki oz. če bodo na seji zahtevali pojasnila in bodo pri tem vztrajni ali ne.

Energetika Maribor vabi na Dan odprtih vrat. KDAJ: sobota, 30. september med 10. in 13. uro. KJE: lokacija Energetike Maribor, Jadranska cesta 28, Maribor.

Izkoristite priložnost in prijetno druženje

Energetika Maribor iz Skupine JHMB ponuja svojim uporabnikom in širši javnosti priložnost ogleda delovnih prostorov podjetja, proizvodnje toplote, seznanitve s projekti podjetja in poklici, potrebnimi za izvajanje vseh nalog ter še mnogo več. Na dogodku bo poskrbljeno, da bo druženje na lokaciji podjetja prijetno in nepozabno.

Pozitivni učinki energetske učinkovitosti

Na dogodku bo organizirano tudi predavanje o energetski učinkovitosti, ki je ključnega pomena za zmanjšanje naših ekoloških odtisov, izboljšanje kakovosti življenja in ustvarjanja trajne prihodnosti. Energetska učinkovitost ima pomembne pozitivne učinke na okolje, gospodarstvo in posameznike. Zato je spodbujanje in izvajanje ukrepov na področju energetske učinkovitosti ključna naloga tako na individualni ravni kot na ravni podjetij in družbe kot celote. Strokovnjaki bodo na predavanju spregovorili o posameznih vidikih in prednostih energetske učinkovitosti (manjša poraba energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, prihranki za gospodinjstva in podjetja ipd).

Zaščitimo čebele za naš boljši jutri

Dogodek bodo popestrili čebelarji in predstavili pomen čebelarstva za ekološko ravnotežje, prehransko varnost, gospodarstvo in naše zavedanje o okoljskih izzivih. Zaščita čebel in ohranjanje habitatov je namreč ključnega pomena za ohranjanje našega planeta in našega življenja. Tega se zavedamo tudi v Energetiki Maribor za kar smo na območju podjetja v sodelovanju z gospodom Vladom Vogrincem iz Čebelarske zveze Slovenije postavili tri panje in tako izkoristili neposredno okolico številnih medonosnih rastlin. Število panjev želimo v prihodnje še povečati. Ponosni smo tudi na aktivne čebelarje v svoji delovni sredini.

Gašenje je ključno za varnost in varstvo okolja

Na našem dogodku se boste lahko seznanili s prikazom gašenja, ki ga bodo izvedli gasilci Gasilske brigade Maribor in se preizkusili v gašenju tudi sami. Moramo se zavedati, da je gašenje osnovna veščina, ki lahko rešuje življenja in premoženje v primeru požarov. Pravilno gašenje požara je bistveno, saj lahko nepravilni postopki poslabšajo situacijo in povečajo tveganje za poškodbe.

Ste zagovornik varovanja okolja? E-račun je odlična rešitev

Na Dnevu odprtih vrat bodo lahko uporabniki storitev Energetike Maribor postali del velike spremembe in se odločili za prehod na prejemanje e-računov. Elektronski računi so prijaznejši do okolja, saj z njimi zmanjšujemo porabo papirja, udobni za uporabnike in učinkoviti za podjetja; prinašajo še druge prednosti, kot je pregleden arhiv nad plačili in enostavnejše plačevanje. Vsak posameznik, ki bo na dogodku sprejel odločitev za prehod na prejemanje e-računov bo tudi nagrajena s praktičnim darilom.

“Pričakujemo vas in si želimo, da bo dogodek pripomogel h krepitvi medsebojne povezanosti in sodelovanja. Prosimo vas, da nam svojo prisotnost in prisotnost morebitnih spremljevalalcev, sporočite najkasneje do 26. septembra na e-naslov dan@energetika-mb.si ali na FB profilu podjetja Energetika Maribor I JHMB. Tako bomo lahko pravočasno poskrbeli za ustrezno organizacijo dogodka,” še sporočajo iz Energetike Maribor.

Na naslednji seji bodo mariborski mestni svetniki obravnavali tudi točko “Gradivo Predlog za potrditev mandata nadomestnima članoma Mestnega sveta Mestne občine Maribor, Juretu Legvartu in Srečku Vilarju, prejmete naknadno.”

Tako bosta kot kaže mestna svetnika postala Jure Legvart in Srečko Vilar. Jure Legvart je sicer kandidiral za mestni svet na listi Arsenovič za Maribor, nadomestil pa bo Evo Lozina, ki je podala odstopno izjavo kot mestna svetnica.

Poraja se vprašanje, zakaj se je odločila za to potezo, ko pa se nenehno pojavlja na družabnih dogodkih v družbi župana. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah, bo Lozina postala nova vodja kabineta župana, potem ko je konec avgusta odpoved dala Jelka Vrečko. Eva Lozina je sicer v svetu družbenih omrežjih znana kot “Nepopolna mama”.

Lozina se je nasmejana pojavila v družbi Arsenoviča minuli vikend na dogodku Zlati krog s Primožem Rogličem. Fotografija župana, Neve Pipan, Primoža Rogliča in Eve Lozina je na ogled spodaj, dostopna je na Facebook profilu Saše Arsenoviča.

Srečko Vilar pa bo sedel v mestni svet, po tem ko je s tega mesta odstopil Edo Pavao Belak iz Gibanja Svoboda.

Če se želite preizkusiti v vožnji gokarta oz. kartinga je najboljša ideja, da obiščete streho Europarka. Tam se kali tudi dvakratni svetovni prvak. Seveda pa ne manjka drugih dirkačev, željnih hitrosti in tekmovalnega naboja. Več pa v prispevku spodaj.

Družba Marles hiše Maribor je kljub zahtevnim okoliščinam v mednarodnem okolju leto 2022 zaključila pozitivno in za skoraj polovico povečala prodajo. Podjetje s 140 zaposlenimi je lani beležilo skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, leto pa so zaključili z 78.000 evri čistega dobička. To je sicer občutno manj od skoraj pol milijona evrov leto prej.

Kot je razvidno iz letnega poročila o poslovanju v letu 2022, je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo in gradnjo montažnih hiš, prodajo na domačem trgu lani povečalo za 28 odstotkov na 15 milijonov evrov, še bolj pa je porasla prodaja na tujih trgih, kjer so jo s skoraj 17 milijoni okrepili za kar 112 odstotkov.

Največji delež prodaje so v podjetju ustvarili z individualnimi stanovanjskimi objekti, hkrati pa so na tujih trgih uspešno razvijali prodajo modularnih objektov. Njihovi največji tuji trgi po vrednosti prodaje so Avstrija, Švica, Hrvaška in Italija, v manjšem delu tudi Nemčija.

Zaradi visoke rasti prodaje in obsega proizvodnje so tudi dodatno zaposlovali ter tako krepili ekipe v proizvodnji, na gradbiščih in v administraciji, kar jim je omogočilo prodajo rekordnega števila objektov.

V podjetju, ki ima sedež v Limbušu, proizvodni obrat pa v Lovrencu na Pohorju, visok obseg poslovanja pričakujejo tudi v naslednjih letih, zato so že začeli nov investicijski cikel v višini več kot 2,7 milijona evrov. Z investicijami posodabljajo proizvodno opremo, stroje in proizvodne prostore ter povečujejo proizvodne zmogljivosti.

Aktivni so tudi pri nadaljnji krepitvi prodaje na tujih trgih ter pri razvoju vrhunskih inovativnih rešitev za udobno in moderno bivanje. V sklopu tega so v začetku lanskega leta dokončali projekt Dom24, ki velja za njihov največji raziskovalno-razvojni projekt in postavlja najvišje standarde kakovosti bivanja in energijske varčnosti ter je kot tak referenčni objekt sodobne montažne gradnje v Evropi.

So se pa tudi v Marlesu lani soočali s številnimi izzivi, ki so bili posledica pretresov na trgu zaradi vojne v Ukrajini. Ti so nanje vplivali s povišanimi cenami materialov, energentov in storitev, ki pa so jih dobro obvladali, čeprav so imeli opazen vpliv na dobiček, ki je zaostal za načrtovanim.

Sicer pa je podjetje letos dobilo tudi novo vodstvo, potem ko ga je po dolgih letih zapustil Bogdan Božac, ki je medtem postal namestnik direktorice v neodvisnem raziskovalnem inštitutu InnoRenew. Božca in Mateja Vukmaniča sta maja zamenjala Tadej Gosak in Marcel Šober. Prvi je bil do prihoda slovaških investitorjev direktor Palome, drugi pa prihaja iz slovenske Magne.

vir: sta

Včeraj, 23. septembra, se je v Selnici ob Dravi odvijal 25. praznik jabolk.

V Hramu kulture Arnolda Tovornika so včeraj, kljub slabemu vremenu, Selničani že tradicionalno praznovali praznik jabolk. Letošnjo otvoritveno prireditev so pripravili učenci iz OŠ in vrtca Selnica ob Dravi.

Program je bil zelo pester, pripravili so celo gledališko igro, v kateri so razložili, zakaj se v Selnici praznuje praznik jabolk in krona kraljico jabolk. Na prireditvi so razglasili tudi nagrajence likovnega in literarnega natečaja, ki je letos potekal pod vodstvom UNESCA, tema pa so seveda bila jabolka.

Na letošnjem prazniku jabolk so kronali tudi 13. kraljico jabolk za naslednje dve leti. Kraljica je postala Alja Hadner. Alja obiskuje III. gimnazijo Maribor, je gasilka in opravila je nižjo glasbeno šolo iz prečne flavte. Pravi, da so jo danes prevzeli občutki sreče in se že veseli,
da bo lahko predstavljala Selnico in tradicijo sadjarstva.

V avli Hrama kulture so se predstavila različna društva na svojih stojnicah in tam se je tudi nadaljevalo druženje obiskovalcev. Še naprej so lahko uživali ob glasbenih točkah ter se posladkali z jabolčnim zavitkom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

Foto utrinki:

Zaradi cestnih del bo od 25. do 29. 9. 2023 polovično zaprta Lackova cesta v smeri Radvanja. Tako bo mestna avtobusna linija 4 Limbuš–NC Supernova v omenjenem času potekala po spremenjeni trasi.

V smeri proti Maribor AP bo avtobus v krožišču v Pekrah zavil na Cesto Graške gore, nato nadaljeval z vožnjo po Limbuški cesti do postajališča Limbuška – rondo, kjer bo obrnil in po ustaljeni trasi peljal naprej. V smeri proti NC Supernova bo trasa linije 4 ostala nespremenjena.

V času zapore bodo izpadla tri postajališča v smeri Limbuša: Limbuš – Marof, Limbuš –pošta in Pekre – gasilski dom. Nadomestno postajališče bo urejeno na Cesti Graške gore takoj za krožiščem Lackova cesta/Bezjakova ulica. “Prosimo za razumevanje in strpnost v času obvoza,” so sporočili iz Marproma.

V društvu UP-ornik pripravljajo Dobrodelni koncert Ritem ljubezni 30. septembra na Štuku.

Z nakupom vstopnic boste ponudili roko upanja ljudem na robu naše družbe. Kdo so nastopajoči in komu je izkupiček namenil, nam je povedal vodja UP-ornika Boris Krabonja.

Pravzaprav pa obljubljajo, da bodo pripravili še kakšno presenečenje, tako da bo Dobrodelni party še bolj zanimiv za vse generacije obiskovalcev, ki so pripravljeni kupiti vstopnico in obiskati Dobrodelni party ter tako po eni strani poskrbeti za svojo zabavo, po drugi strani, kar pa je še pomembnejše, pomagati ljudem, ki so v finančni stiski potisnjeni na rob družbe in ki upajo, da bo tudi za njih posijal žarek upanja na boljše čase.

Rok Možič, prvi igralec evropskega prvenstva, je z nami spregovoril o uspehu na evropskem prvenstvu v odbojki in o tem, kako se je znašla njegova podoba na ovitkih zobne ščetke.

Te dni, ko je še med enim in drugim tekmovanjem doma, je namreč podpisal pogodbo o sodelovanju s podjetjem VBO, kjer so razvili inovativne zobne ščetke.

Izjemno je ponosen na doseženo bronasto medaljo, ki jo je skupaj z ekipo prinesel domov z evropskega prvenstva. Glede na borbe, tekme, trud in prizadevanja je ta bronasta medalja njemu kar zlata. Sam je kljub mladosti vse bolj zrel tekmovalec, ki razmišlja ne samo o dosedanjih uspehih, ampak gleda tudi naprej. Z mislimi je tako že tudi pri boju za uvrstitev na olimijskih igrah.

Več nam je tudi povedal, zakaj se sklenil sodelovanje s podjetjem VBO, digitalno zobozdravstvu, saj mu ne gre samo za to, da bo na ovitku inovativne zobne ščetke, ki so jo razvili v tem podjetju. S svojim delom, pojavo želi biti tudi vzornik. Da pa je že vzornik, pravijo v tem podjetju. Ne nazadnje ne samo v športu, ampak je lahko zgled tudi za vse mlade.

Ne nazadnje je lahko s svojim delovanjem vzornik tako v športu, kjer zaradi truda, vztrajnosti, talenta dosega vrhunske rezultate, ampak tudi sicer zaradi vsega tega in še vsega drugega tudi na drugih področjih. Zato so se odločili sodelovati prav z njim.

Zavod Antona Martina Slomška Maribor v nedeljo, 24. septembra, pripravlja Slomškovo nedeljo.

Dogodek zajema tako prireditev kot tudi slovesno mašo, s katero se bodo spomnili na delo cenjenega Antona Martina Slomška. Več o dogajanju je povedal Ivan Janez Štuhec, rektor vikariata.

Obsežna obnova mariborskega Lenta se zaključuje, vendar ne bo izvedena v celotni načrtovani obliki. Nekaterim delom prenove so se bili na občini prisiljeni odpovedati, med drugim novi ureditvi rta pri Sodnem stolpu, okolice Vodnega stolpa in terasastih tribun ob reki. Kljub temu župan Saša Arsenovič napoveduje preporod tega dela mesta o Dravi.

Rok za dokončanje gradbenih in obrtniških del je bil že večkrat prestavljen.

Po prvotnih načrtih bi morala biti dela izvedena do maja, zdaj se napoveduje zaključek del konec oktobra. To je tudi rok, določen v projektni dokumentaciji za predvideno sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Med razlogi za zakasnitve v izvedbi projekta na občini navajajo dodatna nepredvidena dela, neugodne vremenske razmere in narasle vode, zamude na strani izvajalcev in dejstvo, da na Lentu sočasno poteka več projektov, med drugim širitev vročevodnega omrežja in vgradnja visokotemperaturne črpalke v kopališču Pristan, zato je bilo potrebnih veliko usklajevanj.

Razlogi za to, da so se zaenkrat odpovedali določenim ureditvam, so predvsem finančne narave. Z glavnim izvajalcem del je občina maja lani podpisala pogodbo v višini slabih 7,6 milijona evrov, a so se cene v gradbeništvu medtem zvišale.

“Obnova nabrežja zamuja in nekaj je opravičljivih razlogov za to, ker je treba usklajevati osem različnih podjetij, vmes so bile poplave. Sedaj se vsi trudijo, dnevno je na območju od Studenške brvi do Vodnega stolpa med 50 in 100 delavcev različnih podjetij,” je povedal župan Arsenovič.

“A na žalost smo se v projektu, ki je bil načrtovan kot zaključena celota, morali marsičemu odpovedati, med drugim urejanju polotoka Benetke, enotnemu tlakovanju pred Hišo Stare trte in novi ureditvi okrog Vodnega stolpa. Nesprejetje predlaganih podražitev in premajhna podražitev vrtcev v mestnem svetu sta odnesla še ureditev tistih treh najpomembnejših točk stika z vodo, tako imenovanih plaž, tisto zadnjo pred Hišo Stare trte pa je odnesla podražitev atletske dvorane,” je pojasnil.

Zaenkrat načrtuje, da bodo 29. septembra predali v uporabo cesto od Studenške do novo zgrajene Splavarske brvi, 1. oktobra pa izvedli svečano trgatev Stare trte že na novem trgu pred njo.

“Dela se bodo potem še nadaljevala. Oktober je najboljši čas za zasaditev dreves in drugega zelenja in potem bo to območje bistveno bolj zeleno kot je bilo kdajkoli,” je še povedal župan.

Podžupan Samo Peter Medved je pojasnil, da morajo zaradi evropskega sofinanciranja zaključiti obnovo Lenta še v letošnjem letu. “Ne znam si predstavljati, če letos te operacije ne zaključimo, kakšne posledice bi to imelo na izvajanje mestnega proračuna in realizacijo projekta,” je dejal. Spomnil je, da jim je voda tekla v grlo tudi pri izgradnji atletske dvorane na začetku tega leta, a se je potem vse dobro izteklo.

Izvajalce del zato poziva, da se čim bolj potrudijo. “Nič ne pomaga, če najdete tisoč razlogov, zakaj ne gre. Ker če mi operacije ne moremo zaključiti do zastavljenih rokov, bodo tudi za vas posledice verjetno neprijetne. Res si želim, da letos izvedemo obnovo Lenta, je pa dejstvo, da se na vseh investicijah srečujemo s podaljševanjem rokov,” je še povedal podžupan.

Za zaenkrat neizvedene posege, kot so terasaste tribune ob Dravi, naj bi občina takoj, ko bodo to omogočale finančne zmožnosti, izvedla novo javno naročilo.

Promet bo med Sodnim in Vodnim stolpom po novem urejen dvosmerno kot t.i. skupni prometni prostor, kjer bodo imeli pešci in kolesarji enako veljavo kot avtomobili. Promet bo torej še vedno tekel čezenj, a v upočasnjeni obliki. Ne bo pa tam več javnih parkirnih mest.

vir: lokalec.si

Včeraj je v Radljah ob Dravi potekala slavnostna seja občinskega sveta.

Slovesnost je potekala v okviru občinskega praznika občine Radlje ob Dravi, ki se zaključuje ta vikend. V svojem pozdravnem nagovoru je župan Alan Bukovnik povzel prvo leto mandata, izpostavil je uspešno izpeljane projekte ter napovedal, kakšni so načrti za naprej. Na slavnostni seji so podelili nagrado občine ter plakete občine Radlje ob Dravi.

Nagrado občine je prejel ANTON VODUŠEK za dolgoletno delovanje kot prostovoljec na različnih področjih v občini. Ta področja vključujejo Društvo prijateljev mladine, Društvo upokojencev, Združenje borcev za vrednote NOB, krajevno skupnost, je pa tudi občinski svetnik.

Plakete občine so prejeli:

Ekipa veteranov Športnega društva Havaji iz Spodnje Vižinge, s predsednikom Blažem Ehmanom, za izjemen prispevek k razvoju kraja. Društvo ima že skoraj 50-letno zgodovino, ki je prepletena z izjemnim duhom in zavezanostjo k pozitivnim spremembam v lokalni skupnosti.

Evald Lampreht, za dolgoletno delovanje v Planinskem društvu Radlje ob Dravi in prispevku k razvoju ter promociji občine. S svojim predanim delom in prispevkom pomembno vpliva na uspešno delovanje društev ter lokalne skupnosti. Posebej zanimiv je tudi njegov prispevek k promociji kraja preko vloge grofa Sigfrida Marenberškega. S tem je ustvaril dodatno dimenzijo lokalnim prireditvam in dogodkom, kar je prispevalo k privabljanju pozornosti ter povečanju prepoznavnosti občine.

Ivan Gašper, za dolgoletno delovanje v Medobčinskem društvu invalidov »Drava« Radlje ob Dravi, zlasti na področju športa, kot so kegljanje in streljanje. Prevzemanje vodenja športnih sekcij in aktivno sodelovanje pri delovanju društva sta bila ključna za rast in prepoznavnost društva.

Kulturno športno turistično društvo Dobrava, za 20 let delovanja. S svojimi dejavnostmi so uspeli združiti vaščane in druge občane ter postali prepoznavni po številnih prireditvah in aktivnostih. Njihovo delovanje je izjemno pomembno za ohranjanje kulturne dediščine in dvig kvalitete življenja v majhnem naselju.

Milka Čolnik, za dolgoletno delo v društvih. Je izjemno predana in dejavna članica Združenja borcev za vrednote NOB in Društva upokojencev v kraju Radlje ob Dravi. Njen prispevek k ohranjanju spomenikov, obeležij ter skrbi za njihov lep izgled, kot tudi širjenju vrednot, ki jih zagovarja Združenje borcev, kaže na njeno globoko predanost in odgovornost do svoje skupnosti.
Slovesnost je glasbeno popestrila zasedba Glasbene šole Radlje ob Dravi.

Foto utrinki:

Več v Občinskem informatorju.

V Centru Gustava Šiliha so pripravili dan slovenskega športa.

Za svoje varovance in učence so organizirali razne športne aktivnosti z elementi nogometa, košarke, poligon osnovnih motoričnih aktivnosti, igre brez meja, med dvema ognjema, pohod in balinanje.

Center Gustava Šiliha Maribor_Dan slovenskega športa

Videli so tudi prikaz dela z reševalnimi psmi, gasilsko vozilo, obiskali so jih tudi policisti konjeniki, karateisti, pripadniki slovenske vojske, znani športnik Tomaž Barada, članice Šole zdravja in drugi. Center je poskrbel tudi za bazar.

Ob svetovnem dnevu miru so otroci iz mariborskih osnovnih šol in vrtcev ponovno prinesli vetrnice miru v mestni park in jih razporedili drugo ob drugo po parku, nato pa prisluhnili petju pevskega zbora in drugim nastopom.

Organizator dogodka je bila ponovno Mestna občina Maribor. Povabili so vse osnovne šole, letos se jih je odzvalo deset. V prvih letih je bilo mišljeno, d abodo sodelovali smao prvi razredi, zdaj sodelujejo tudi ostali razredi iz nižje stopnje, pravzaprav vse do petega razreda, je povedala Tina Remšak iz Mestne občine Maribor.

Dolgoletna tradicija, organizira se namreč že vse od 2005, je otrokom prinesla veselje, vse bolj so tudi ustvarjalni, kako bodo naredili vetrnico, pa je prepuščeno njihovi domišljiji, ki pa je zelo pestra, je povedala Brigita Gajzer Pliberšek iz Mestne občine Maribor.

Poglejte, kako so jih postavili:

Včeraj so v Mariboru otvorili novo avtorsko klop “Znanje”, ki jo je oblikovala Monika Lovše Roker. Postavili so jo na dvorišču III. gimnazije, ki letos obeležuje 160 let.

Gre za 18 klop v sklopu projekta Zgodba o klopeh in ljudeh. Namen projekta je povezati različne avtorje, ki so pripravljeni podariti mestu svoje ustvarjanje in z unikatno oblikovanimi klopmi prispevati k umetniški vizualni podobi mesta ter aktivirati prostore druženja.

Otvoritev so s kulturnim programom popestrili dijaki in dijakinje III. gimnazije Maribor. “Ob 150-letnici smo zasadili drevo. Okrog lepo rastočega drevesa pa smo ob 160-letnici postavili tri klopi v obliki odprte knjige v družbi treh ptic. Ponosni smo, ker bomo trajno postali del mariborskega projekta Zgodba oklopehin ljudeh,” je ob tem sporočila ravnateljica Marija Lešer.

Sprehod za spomin, s katerim so obeležili svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, je ponovno pripravil Dom Danice Vogrinec.

Njihovi varovanci, svojci, zaposleni in drugi so se sprehodili po mestu vse od Kužnega znamenja na Glavnem trgu do Trga svobode, kjer so imeli postavljeno stojnico in kjer je prepeval in igral saksofonist Oto Vogrin.

Oto Vogrin na prireditvi Sprehod za spomin 2023

Drago Perger, psiholog v Domu Danice Vogrinec Maribor, je izpostavil, da imajo v domu zdaj približno 20 odstotkov stanovalcev, ki so starejši od 65 let. Prav starost je velik dejavnik vplivanja za nastanek demence. V Sloveniji je trenutno okrog 34.000 bolnikov z demenco, Perger meni, da je verjetno še veliko bolnikov neodkritih, po njegovem bo uradna številka v nekaj letih narasla še za 10.000 bolnikov.

Drago Perger je izpostavil: “Bojim se, da vsi deklarativno opevamo starost, izkušnje in modrost kot temelj družbe, v resnici pa imamo do starosti precej drugačen odnos.”

Meni, da zdravstvena in socialna politika v Sloveniji nimata rešitve za izzive, s katerimi se zdaj spopadajo, prav tako tudi ne za naraščajoče število bolnikov. Meni, da bi se moralo narediti več, saj ne more vse breme bolnikov z demenco ostajati na plečih svojcev oziroma družine, ker gre za kompleksen problem, saj zaradi obremenjenosti zbolevajo še svojci. Postajajo namreč izgoreli. V določenih fazah gre namreč za 24-urno varstvo bolnikov.

Sprehod za spomin 2023

Na drugi strani pa gre za oblike institucionalnega varstva, torej za domove za starejše, pravi Perger, ki pravi, da domovi niso namenjeni temu, da bi bile vse kapacitete namenjene bolnikom z demenco, ampak so namenjene vsem starostnikom, ki sami ne zmorejo skrbeti zase.

Populacija v enotah Doma Danice Vogrinec je selekcionirana. Povprečna starost stanovalcev je 82 let. Perger pravi, da je med kontinuumom med blago kognitivno motnjo in drugimi kognitivnimi težavami je demence med stanovalci okrog 40 odstotkov. To pa pomeni, da morajo storitve zanje biti prilagojene, poudarja psiholog, saj jih morajo obravnavati drugače kot tiste, ki so brez demence. Zaposleni morajo več pozornosti posvetiti komunikacijskim veščinam. Pa tudi npr. pomirjanja teh ljudi, saj demenco velikokrat spremlja poleg izgube spomina še bistveno več težav. Zmanjšujejo se namreč funkcije presojanja, govora, računanja, motenj v razmišljanju, na vse to pa pridejo, izpostavlja Perger, še dodatne vedenjske motnje, kot so nemir, nespečnost, zamenjanje dneva z nočjo, agresivnost, ki je lahko obrnjena proti drugim ljudem ali pa proti sebi. Prav zaradi vsega tega delo z ljudmi, ki so oboleli za demenco, zahteva veliko znanja.

Sprehod za spomin 2023

Država ima sicer akcijski načrt od leta 2016, vendar Drago Perger opozarja, “da politiki nekaj sprejmejo v Državnem zboru, nekaj drugega pa je potem, kako se to udejanji”. Pravi, da bo del rešitev lahko ponudil Zakon o dolgotrajni oskrbi, predvsem pravice bolnikov, a opozarja, “da ne dovolj dobro za dementne ljudi”. Zakon podpira začasne namestitve, dnevne centre za dementne ljudi – in to so po mnenju Pergerja storitve, ki jih ljudje potrebujejo. Hkrati pa je prav, da te storitve ne stanejo toliko, da si nekdo, ki je 40 let delal, ne bi mogel privoščiti te storitve, ampak bi moral obremenjevati vse svoje otroke ali občinski proračun zaradi plačila storitev, je še dejal. Torej bi morale storitve biti po zmernih cenah.

Šanghajska lestvica je najbolj uveljavljenja mednarodna lestvica razvrščanja univerz. Velja za tako imenovani zlati standard. Kot kažejo javno dostopni podatki za letošnje leto, ki so bili objavljeni 15. avgusta, pa je med slabšimi univerzami Univerza v Mariboru, žal se niso uvrstili niti med 1000 najboljših univerz na svetu. Rezultati kažejo, da je začela svoj primat izgubljati s prihodom rektorja Zdavka Kačiča, saj je bila še leta 2018 med najbolšimi 600.

Univerza v Mariboru vsako leto nižje, letos se ne uvršča niti med 1000 najboljših univerz na svetu

Edina slovenska univerza, ki se redno uvršča na lestvico, je Univerza v Ljubljani, ki pa je padla iz prve polovice v drugo in sicer v kategorijo od 601 do 700 mesta. Do 100 mesta je namreč izvedeno rangiranje po mestih, nato v skupinah.

Edina slovenska univerza na lestvici je Univerza v Ljubljani / vir: shanghairanking.com

Univerze v Mariboru ni na tej lestvici vse od leta 2019, ko je bila v rangu od 701 do 800 mesta. Najbolje pa se je uvrstila leto prej, ko je bila prvič objavljena lestvica do 1000 mesta, saj so pred tem letom objavljali zgolj lestvico do 500. Takrat se je uvrstila v rang od 501 do 600 mesta.

Univerzo v Mariboru so v zadnjih letih prehitele univerze v Avstriji, Hrvaškem, Madžarskem, Italiji in Srbiji.

Univerza v Mariboru je očitno izgubila stik z univerzami v regiji s katerimi se je primerjala. In zanimivo je dejstvo, da so očitno na univerzi nazadovali, ostale univerze pa ne le, da so jo dohitele, temveč so svoja mesta ohranile ali celo izboljšale. Dobrih 70 kilometrov iz Maribor v našem pobratenem mestu Graz je na Šanghajski lestvici kar nekaj univerz.  

Univerza Harvard je na vrhu lestvice že 21. leto, sledita ji Stanford in MIT. V Italiji je na lestvici do 500 16 univerz, na lestvici do 1000 pa dodatnih 24 univerz.  V sosednji Avstriji je uspelo na lestvico do 500 šestim univerzam, na lestvici do 1000 pa jih skupno najdemo kar 12. Na lestvico se je uvrstila tudi univerza na Hrvaškem, univerza v Zagrebu.

vir: shanghairanking.com

 

Tudi Srbija se lahko pohvali z uvrstitvijo univerz na omenjeno lestvico, med 500 najboljšimi najdemo 1, še 1 pa je nekaj mest nižje in se uvršča v kategorijo do 1000.

vir: shanghairanking.com

Neodvisni in samostojni: Torej sami krivi za svoje rezultate

Glede na to, da je univerza po ustavi samostojna in neodvisna, lahko rečemo, da je sama odgovorna za svoje rezultate. V statutu Univerze v Mariboru je namreč zapisano: Univerza v Mariboru je avtonomna, znanstvenoraziskovalna in najvišja izobraževalna ustanova s posebnim položajem, ki s svojo dejavnostjo na določenih znanstvenih oziroma strokovnih področjih zagotavlja nadaljnji razvoj znanosti in strok in s posredovanjem znanja na teh področjih omogoča pridobitev javno veljavne visoko-strokovne, univerzitetne in podiplomske izobrazbe.”

V drugem členu statuta pa je zapisano: Univerza v Mariboru deluje po načelih avtonomije, ki ji zagotavljajo svobodo raziskovanja, posredovanja znanja in umetniškega ustvarjanja, samostojno urejanje organizacije in delovanja, izdelavo in sprejem študijskih in znanstvenoraziskovalnih programov, določanje študijskega režima, volitve in izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev in druga upravičenja skladno z zakonom. “

Lestvice spodbujajo doseganje akademske odličnosti

Na Univerzi v Mariboru imajo na spletni strani celo zavihek kakovost, kjer so objavljene lestvice. “M​ednarodne lestvice razvrščanja na osnovi javno objavljene metodologije izdelajo številčno oceno kakovosti študijskih programov, dejavnosti, institucij ali nacionalnih visokošolskih sistemov. Lestvice merijo in primerjajo akademske dosežke na osnovi kvantitativnih kazalnikov in s tem spodbujajo doseganje akademske odličnosti. Lestvice so se v mednarodnem visokošolskem prostoru uveljavile kot vir informacij in kot eno izmed orodij za spremljanje kakovosti.​​​​​​​​​​​​​” navedejo na spletni strani Univerze v Mariboru.

In kaj sicer ocenjujejo?

Med drugim so na lestvici upoštevani kazalniki na področju števila objav člankov v eminentnih revijah Nature in Science citiranosti raziskovalnih del, ter število zaposlenih ali alumnov, ki so prejeli Nobelovo nagrado ali nagrado Fields Medal.

V deveti sezoni akcije Naj planinska koča, ki jo vodita Planinske zveze Slovenije (PZS) in medij Siol.net, je sodelovalo 152 planinskih koč v različnih kategorijah. V eni od njih tudi mariborska Koča na Žavcarjevem vrhu, ki se je zavihtela na odlično drugo mesto. Najemnika koče sta presrečna in napovedujeta tudi zanimive dogodke na koči.

Najemnika Saša Popelar in Bobby Markoja sta par, ki je lani prevzel Kočo na Žavcarjevem vrhu pod okriljem Planinskega društva Maribor Matica. V začetku smo jih tudi obiskali – malo za tem, ko sta kočo prevzela, prav tako v vmesnem času, ko sta se borila za to, da bi na koči končno imeli še napeljano pitno vodo. Koča je namreč več let samevala, bila je zaprta, Saša Popelar in Bobby Markoja pa skrbita, da bi jo od ponovnega odprtja čimbolj uredila in s tem tudi oživila dogajanje tako na koči kot tudi ob njej.

Dan kranjske klobase in orehove potice

Dogajanje oživljata tudi tako, da povabita razne organizirane skupine na Kočo na Žavcarjevem vrhu, da pridejo na izlet in si pripravijo prireditev, ali pa kar sama poskrbita za zanimive tematske dneve. Eden takih bo naslednjo nedeljo, 1. oktobra 2023,  namreč dan kranjske klobase in orehove potice. Saša Popelar je namreč odlična kuharica, ki bo na dan poskrbela, da bodo obiskovalci dobili odlično kranjsko klobaso s prilogo, spekla pa bo tudi orehovo potico. Sicer kuhinja ni nikoli prazna, tudi ostale dneve, ko sta Popelarjeva in Markoja na koči, poskrbita za malico.

Odlično drugo mesto na tekmovanju je nagrada za vse

Popelarjeva nam je zdaj, ko sta se že navadila, da sta dosegla drugo mesto na tekmovanju, vprašali, kaj jima takšen naziv pomeni. “To je nagrada vseh, ki hodijo na Žavarjev vrh, ne samo najina,” je dejala Popelarjeva, “oni dajejo energijo, dušo, da koča živi.Sam si lahko na koči, a če ni ljudi, ki pridejo in ti dajo podporo, da so veseli, koča ne more funkcionirati”.

Saša Popelar, najemnica Koče na Žavcarjevem vrhu

“Lahko pečeš zlate torte, a če ni gostov, ne pomeni nič,” je še realno pristavila in še enkrat poudarila: “To je nagrada nas vseh!” Pravi, da se podpira to kočo, “čeprav ni na drugi strani Drave, na Pohorju, ampak je nižje, na Kozjaku in nekoliko stran od mesta”.

Koča na Žavcarjevem vrhu je bila dlje časa zaprta, ljudje se zdaj navajajo na to, da je odprta in da nudita najemnika že veliko. Saša Popelar, ki na koči tudi kuha in peče odličen kruh in še marsikaj drugega, nam je pokimala: “Midva se trudiva, da bi prišla koča spet v normalno stanje, da funkcionira, da so ljudje zadovoljni, da je narava okrog.” Vesela je, da sta dosegla drugo mesto na tekmovanju, a ob tem pravi, da praktično od tekmovanja nimata nič, le večjo prepoznavnost in veliko podporo ljudi. “Za vsak glas se moram jaz potruditi, da ga dobim, planinec oziroma obiskovalec koče pa je tisti, ki se odloči, da nam glas tudi da,” je izpostavila Popelarjeva.

Napis na tabli v Koč na Žavcarjevem vrhu

Kočo obiskujejo tako posamezniki kot tudi organizirane skupine, razna planinska društva in drugi, Popelarjeva pravi, da “si eni nabirajo točke, eni minute, saj si popravljajo čas, v katerem pridejo od vznožja do koče, eni pridejo samona kavo, eni samo poklepetati in nato gredo naprej”.

Prizadevanja, da bo pitna voda javnega vodovodnega omrežja pritekla tudi do koče

Kar nekaj težav imata zaradi tega, ker še vedno nimajo pitne vode, o čemer smo že poročali. Popelarjeva je optimistična, saj se zadeve baje obračajo na boljše. Pravi, da se tako s partnerjem Bobbyjem Markojo kot tudi s predsednikom PD Maribor Matica zavzema, da bi se lahko priključili na javni vodovod. Je pa ob tem pohvalila Krajevno skupnost Bresternica Gaj in župana, da rešujejo težavo s parkiriščem, radi bi namreč imeli tudi spodaj, za izhodno točko, parkirišče.

V četrtek, 21. 9. 2023, bodo v Veliki predavalnici Alma Mater Europaea – ECM, na Slovenski cesti 17, predstavili knjigo, v kateri so vljudno vas vabimo na predstavitev prve izdaje rekonstrukcije celotne ohranjene korespondence med Nikolo Teslo in vodilnima predstavnikoma bankirske dinastije in komercialne banke J. P. Morgan & Co.

Na razpravi bodo sodelovali Tibor Hrs Pandur, prevajalec in avtor spremne študije, Aljaž Krivec, urednik, in Matej Mertik, strokovni sodelavec.

Knjiga Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co., izdana pri Založbi Litera, temelji na različnih doslej neobjavljenih arhivih, predvsem Teslovega osebnega arhiva v Muzeju Nikole Tesle v Beogradu in arhiva Morganove knjižnice in muzeja v New Yorku ter drugih arhivov v ZDA, je prva objava tega materiala v svetovnem merilu in prvi prevod gradiva v slovenski jezik. Pisma spremljajo kratke biografije Teslovih naslovnikov in izčrpne opombe, ki kontekstualizirajo številna zgodovinska, biografska in tehnična ozadja, delo pa vključuje tudi prevode vseh dostopnih prilog, ki jih je Tesla s pismi posredoval.

Knjiga dokumentira ekonomsko, družbeno in politično ozadje Teslovega poskusa vzpostavitve prototipa postaje Wardenclyffe

Korespondenca se nanaša na obdobje med 1900 in 1934 ter dokumentira ekonomsko, družbeno in politično ozadje Teslovega poskusa vzpostavitve prototipa postaje Wardenclyffe, s katero je želel človeštvu zagotoviti dostop do brezžične energije, ki ne bi vključevala potrate ali porabe kateregakoli materiala, pokriva pa tudi ozadje razvoja Teslove turbine, ki ga je s posojili podprl J. P. Morgan jr. Ker sta oba Morgana Teslo sprva finančno podprla, a zaradi kompleksnih psiholoških, zgodovinskih in politično-ekonomskih razlogov, povezanih tudi z onemogočanjem in ukalupljanjem prelomnih tehnologij v reprodukcijo obstoječih (ob)lastniških razmerij, nadaljnjo podporo prekinila, korespondenca omogoča edinstven vpogled v eno izmed večjih tragedij 20. stoletja, ki zrcali brutalni vzpon neoliberalnega kapitalizma. Analizo tega ozadja, tako kot odgovor na ključno vprašanje, zakaj je Morgan svojo podporo Teslovem projektu, s katerim je želel preobraziti energetsko-družbeni ustroj človeštva, prekinil, najdemo v izčrpni spremni študiji, ki osvetljuje tudi nekatera nova dognanja povezana s podzemno konstrukcijo in zasnovo stolpa Wardenclyffe, sooča pa tudi etični in politični drži Tesle in Louisa Adamiča in njun kompleksen odnos sredi medvojnega obdobja prve polovice dvajsetega stoletja.

Danes so v Domu Danice Vogrinec zaradi informacij, ki so se v preteklih dneh pojavile v različnih medijih, pripravili razgovor s svojci stanovalcev.

Gre za svojce stanovalcev iz različnih delovnih enot, ki so podali svoje objektivno videnje storitev in odnosov v Domu Danice Vogrinec Maribor. Pred domom na Pobrežju so se zbrali tudi zaposleni, ki so izrazili svoje ogorčenje. Marko Slavič, direktor doma, pravi, da zagotovo ni naključje, da se to dogaja v času razpisa delovnega mesta za direktorja za prihodnje mandatno okolje.

“Nimamo nobene prijave, kvečjemu pohvale. Mi smo zgroženi in si takšnih manipulacij ne bomo dovolili”

Poudaril je, da nimajo prijav o grdem ravnanju zaposlenih, kaj šele nasilju. Povedal je, da so zaposleni žalostni in ogorčeni ter da jih bo ta izkušnja naredila še močnejše. “Niti eden od zaposlenih danes ni doživel pritiska, vprašanja, če bo prišel, izkazal svoj protest. Glede na izjave o tem, da je  v domu narobe, da imamo nasilništvo, da nosijo zaposleni domov po težko opravljenem delu še to breme, skrajno neodgovorno.”

Nada Grosek, predstavnica delavcev v svetu doma, je bila med tistimi, ki je izrazila podporo, hkrati pa žalost in prizadetost zaposlenih: “Vem, da delamo dobro, da se pri nas takšne stvari, ki so navedene v medijih absolutno ne dogajajo in zato zavračam vse obtožbe na račun našega dela, obnašanja, nasilja nad starejšimi. Če kdaj, potem zdaj moremo povedati, da ponosno stojimo pred domom, ponosno stojimo za svojim delom.”

Govorili smo tudi z zaposleno Andrejo Teran. “Zbrali smo se, da damo podporo svojemu delu, da zagovarjamo svoje delo, ne pa da pljuvajo po našem delu. 30 let sem v tem in tega ne dovolim.”

“Dokler bo moji mami tukaj lepo, ne dopuščam, da nekdo govori grdo o teh ljudeh, ki postorijo vse, da so naši svojci na lepem”

Govorili smo tudi s svojci. Zlatko Kauran ima v domu mamo, odločil, da jih podpre: “Kadarkoli pridem k mami na obisk, mama reče, da je v redu, da je lepo. Dokler bo moji mami tukaj lepo, ne dopuščam, da nekdo govori grdo o teh ljudeh, ki postorijo vse, da so naši svojci na lepem, v času, ko odhajajo. In zato si zaželimo vsi, da se naj zadeve, ki ne sodijo v širši kontekst, poskušajo pospraviti.”

“Starš ni kovček, ki ga pripelješ, odložiš in greš”

Drago Naberšnik, prav tako eden izmed svojcev, je prišel podpret delo zaposlenih. Njegova mama, ki je pred dvema mesecema izgubila življenje, je bila v domu 12 let: “Poznam ljudi, zelo srčni so, vsak ni idealen, a za 12 let dela, lahko rečem, da so ji šest let poklonili, podaljšali življenje skozi kvalitetno delo, srčno delo. Res pa je to, da starš ni kovček, ki ga pripelješ, odložiš in greš.”

Foto utrinki:

Kristijan Skamljic, uspešen mariborski frizer, praznuje 20-letnico delovanja. Frizer, ki dela s številnimi ljudmi iz medijskega sveta. sodeluje z domačimi in tujimi pevskimi zvezdami in modeli.

“Vse se da urediti in vsak las ukrotiti”

“Začetki segajo v leto 2003, ko sem friziral že za svojo valeto. Takrat še samouk sem zelo suvereno poprijel za vsak las, ki se je ponudil v obdelavo,” je obudil spomine. Priznal je, da se je v tem času ogromno spremenilo: “Spremenil sem se jaz in modni trendi. Ko pogledam kakšno sliko za nazaj, se začudim in si mislim ‘takšni smo hodili naokoli, ha ha ha’.”

FOTO: Rok Maver

Da se vsakega izziva z veseljem loti, je dejal in ob tem dodal: “Vse se da urediti in vsak las ukrotiti.” In kako po njegovem mnenju Slovenci skrbimo za svoje lase? Kristjan meni, da zadovoljivo, tako kot na drugih področjih, so nekateri bolj, nekateri manj predani negi las.

FOTO: Tibor Golob

In kako pogosto bi si morali privoščiti obisk frizerja? Z nasmehom brez pomisleka odgovori: “Vsak teden. Hec. Vsekakor bolj priporočam obisk frizerja, kot pa da se sami strižete doma s “kuhinjskimi” škarjami.” Če so nekdaj ljudje imeli precej podcenjevalni odnos do frizerjev, se je ta odnos v zadnjih letih precej spremenil. “Še vedno se najdejo izjeme, ampak tako je pri vsaki stvari v življenju,” je razložil.

FOTO: Tibor Golob

Kristijan samozavestno stopa po želeni poti in uspešno dosega svoje cilje

Pohvali se lahko s številnimi uspehi, a težko izbere takšnega, na katerega je najbolj ponosen: “Vsekakor je bila ena velika prelomnica Fashion week v New Yorku.” Danes bo dogodek, na katerega se pripravlja od začetka letošnjega leta, obeležil tudi v Mariboxu, kjer bo predstavil svoje 20-letno delovanje. “V sklopu obletnice sem pripravil novo zgodbo, ki bo, če bo vse po sreči, končni epilog dobila konec leta. Si pa seveda želim delati še s kakšno svetovno znano zvezdnico,” je še povedal.

FOTO: Tibor Golob

In tudi daje nasvete tistim, ki razmišljajo o tem, da bi postali frizer ali pa so ravnokar zaključili šolanje. “Biti frizer je en lep, zabaven in poučen poklic. Vsem, ki si tega resnično želijo, polagam na srce, da se trudijo za svoje sanje, ker nič ni nemogoče.”

FOTO: Tibor Golob

Ministrstvo za visoko šolstvo v skladu s strategijo zagotavlja dodatna sredstva za zagotovitev kadrov v zdravstvu ob upoštevanju vsakoletnega soglasja vlade k razpisu dodatnega števila vpisnih mest. Za področje farmacije doslej še niso bile potrebe po povečanju vpisnih mest oz. diplomantov, so na poslansko vprašanje odgovorili na ministrstvu.

Poslanka SDS Alenka Helbl je na ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča naslovila vprašanje v zvezi s povečanjem števila vpisnih mest za študije medicine, farmacije in dentalne medicine ter povečanjem vključenosti zdravnikov v pedagoški proces.

Na ministrstvu so pojasnili, da že izvajajo aktivnosti zagotavljanja dodatnih vpisnih mest za študij na področju zdravstva.

V skladu s strategijo o zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev zaradi povečanja vpisnih mest v dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programih ministrstvo zagotavlja sredstva ob upoštevanju vsakoletnega soglasja vlade k razpisu dodatnega števila vpisnih mest za zagotovitev kadrov na področju zdravstva. Za farmacijo po navedbah ministrstva doslej še ni bilo potrebe po povečanju vpisa oz. diplomantov.

“Dosedanja ureditev financiranja dodatnih vpisnih mest je bila prvi ukrep, ki je bil mogoč na kratek rok, saj je za povečanje kapacitet vpisnih mest v zdravstvu na daljši rok potrebno zagotoviti tudi ustrezno infrastrukturo,” so zapisali.

Poudarili so, da je v okviru zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031 predvideno, da del sredstev ministrstva namenijo za financiranje dodatnih vpisnih mest. Preostala sredstva pa bodo namenili za investicije.

Predvideno je financiranje za visokošolske zavode za enoviti magistrski študijski program medicine, dentalne medicine in farmacije ter pripadajoče študijske in raziskovalne dejavnosti v višini 200 milijonov evrov ter za srednje šole, višje strokovne šole in visokošolske zavode v zdravstvu v višini 50 milijonov evrov. Od tega po predlogu novega sporazuma o prenosu nalog pri izvajanju investicijskih projektov v javne izobraževalne zavode s področja zdravstva v okviru zakona za visokošolske zavode s področja zdravstva 25 milijonov evrov, so navedli na ministrstvu.

Med ministrstvom, ljubljansko in mariborsko univerzo je bilo dogovorjeno, da se uredi status in plačilo za klinične mentorje, ki ga je treba urediti med učnimi bolnišnicami in univerzami. Kot odgovorni za izvedbo sta bili identificirani omenjeni univerzi ter ostali izvajalci zdravstvene dejavnosti, so še zapisali v odgovoru poslanki.

Vir: sta

Rok Možič, ki se je pred kratkim vrnil z evropskega prvenstva v odbojki, se odpravlja na nova tekmovanja. Te dni se mudi v domačem Mariboru, v nedeljo potuje v Tokio. Zdaj pa si je vzel čas še za podpis pogodbe s podjetjem VBO, saj bo njegova podoba krasila embalažo inovativnih zobnih ščetk.

Eden največjih uspehov vrhunskega mariborskega športnika je zagotovo osvojena bronasta medalja na evropskem prvenstvu v odbojki. Zaveda se, da gre za ekipno delo. Na enem evropskem prvenstvu je že bil, takrat je vstopal v igro kot as, joker s klopi, letos pa je imel pomembno vlogo korektorja. Meni, da je za ekipo tretje mesto dobljeno zasluženo. Ne nazadnje so premagali Francoze, ki so jim bili kar nekaj časa trn v peti. Pravi, da je bila tekma z njimi lepa. In ko je že veliko ljudi bilo obupanih in videlo, da scenarij ni to, kar so si želeli, pravi, da je ekipa takrat, na koncu zbrala moči in odigrala peti set, tako kot zna.

“Ta bronasta medalja je kot zlata za nas,” je poudaril Rok Možič.

Odbojka je zagotovo ekipni šport in na svojo ekipo Rok Možič tako tudi gleda. Kljub svojim rosnim letom je dovolj zrel in kljub posamičnim uspehom vidi ekipo na prvem mestu. Poudarja, da so eni člani v ekipi že 15 let, sam je na novo še z nekaterimi drugimi nekaj let, tudi mlajši so. Poudarja, da imajo skupne cilje. Eden takih je olimpijada, ki si jo vsi želijo. Odbojka še nikoli bila tam, pravi Možič in dodaja, da bi bil to velik korak za slovensko odbojko.

Rok se je te dni mudil v domačem Mariboru, bil z očetom Petrom in mamo Mojco ter s preostalo družino. Deloma se je zagotovo spočil, hkrati pa nabral moči za naslednja tekmovanja. Njegov oče Peter Možič, ki je tudi sam izredno uspešen športnik, ga pravzaprav velikokrat spremlja in spodbuja na njegovih tekmovanjih, z Rokom pa je bil tudi danes na podjetju VBO, kjer je Rok podpisal pogodbo o sodelovanju.

Rok Možič z očetom Petrom Možičem pri Marku Kalohu
Marko Kaloh in Rok Možič

Rok Možič se je namreč odločil, da bo na ovitkih zobne ščetke VBO Premium njegova podoba. Velikokrat se športniki odločijo za tovrstne korake, tudi zaradi tega, da postanejo lahko vzor ljudem še na drugih področjih, ne samo v športu. Zdaj gre za mariborsko podjetje in tako mariborsko navezo uspešnega športnika in uspešnega podjetja.

Kdo ve, mogoče se bo prav zaradi Možiča kdo odločil za bolj vneto umivanje zob ali pa bo negi zob posvetil več pozornosti.

Roka Možiča v podjetju VBO že dlje časa spremljajo, ponosni so na njegove uspehe, s povezovanjem z njim pa bi mu radi izkazali tudi spodbudo za naprej. Marko Kaloh iz VBO, digitalno zobodravstvo, tako pravi, da so izjemno ponosni kot vsi Mariborčani na izjemne rezultate, ki jih dosega Rok, sploh ker je postal prvi igralec evropskega prvenstva. Ter da s svojimi uspehi postavlja na športni zemljevid sveta tudi Maribor. In da tako sam daje ogromno spodbude mladim športnikom.

Tako so iskali način, kako bi Roka Možiča podprli. In so se odločili za sodelovanje, pri katerem Rok postane na nek način prepoznaven obraz na ovitku ščetke, ki so jo razvili prav v tem podjetju. Pravi, da ne gre samo za podobo, ampak tudi to, da je Možič, tako kot vsi, moral med odraščanjem večkrat k zobozdravniku, razmišljati o tem, kaj je zdravo in kaj ne za zobe. Pravi, da je Rok celo svetoval, kako naj bo ščetka videti.

Z NK Maribor so sporočili, da je bila na trenerjevo pobudo bila sprejeta odločitev, da bodo v prihodnje aktivnosti moštva potekale brez prisotnosti Josipa Iličića.

Do nadaljnjega bo vadil po samostojnem, klubskem programu, z namenom, da doseže želeno stopnjo telesne pripravljenosti in ga ne bo med kandidati za nastop na naslednjih tekmah.

Na spletni strani NK Maribor so pojasnili: “Moštvo je imelo po vnaprej predvidenem programu v ponedeljek prost dan, od torkovega popoldneva pa odpiramo novo poglavje delovnega cikla. Vmes so se sestali vsi neposredni udeleženci, ob odkritem pogovoru izmenjali stališča in dorekli prihodnje korake. Trener Damir Krznar je pojasnil razloge za odločitev, športni direktor Marko Šuler potrdil sklep, Josip Iličić začel z delom po samostojnem, klubskem programu z namenom, da doseže želeno stopnjo telesne pripravljenosti.”

V ponedeljkovih večernih urah so sklicali sestanek upravnega odbora z namenom obveščanja vseh članov o aktualnem stanju. Šlo je za predstavitev celotne situacije in predvidenega načrta glede iskanja izhoda iz rezultatske krize. “Enotno mnenje je, da je trenutno najpomembneje, da znova obrnemo rezultatsko krivuljo navzgor in vse moči bodo usmerjene k uresničitvi športnih ciljev,” so tako zapisali na spletni strani.

Dodali so še: “Pred nadaljevanjem sezone, med katero na kadrovsko sestavo precej vplivajo neprijetnosti s poškodbami, končno tudi spodbudna novica o dopolnitvi moštva. Potrdimo lahko, da se bosta ob ponovnem zboru vadbi s polno obremenitvijo pridružila tudi Hilal Soudani in Marko Kolar.”

Prizidek zdravstvenega doma v Lovrencu na Pohorju raste, vidi se že, kako bo urejen po etažah.

Kako bodo uredili notranjost, zunanjost in tudi okolico, da bo dovolj prostora za paciente, zdravstveno osebje in tudi stanovalce, ki živijo v stari zgradbi, nam je povedal lovrenški župan Marko Rakovnik.

Vidi se že, kakšna zgradba nastaja, v njej bo več prostora za izvajanje zdravstvenih storitev. Prizidek bo imel tri etaže: klet, pritličje in nadstropje. Zdaj se že zaključuje z obdelavo lesene fasade na sprednji strani prizidka. Kaj vse bo v prizidku, je tako rekoč že znano. Dve ambulanti osebnega zdravnika, za pomoč na domu in patronaži, tudi fizioterapija bo v zgradbi, laboratorij, ne nazadnje tudi manjša ordinacija za posege in še kaj, saj dobijo v prizidku skoraj 500 kvadratnih metrov v vseh etažah.

Pomembno je, da bo vhod zdravstvenega doma ločen od vhoda za stanovalce, ki živijo v stari zgradbi. Župan je potrdil, da bodo uredili tudi okolico, obdržali parkirišče. Glede na to, da bodo v bližini še gradili druge objekte in uredili ulico, pa bo dovolj prostora za vse. Gradbena dela se bodo zaključila ta ali naslednji mesec, nato bodo urejali dokumentacijo z zdravstvenim domom, ki je partner v razpisu, naslednje leto pa se uporabniki selijo v prizidek.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Lutkovno gledališče Maribor (LGM) bo v četrtek v Sodnem stolpu premierno uprizorilo predstavo Alica v papirnati deželi, ki je po navedbah njenih ustvarjalcev poklon svetu knjig in pisateljem, kot je Lewis Carroll. Predstavo je režiral Matteo Spiazzi, igrata in animirata Gregor Prah in Miha Bezeljak, likovna podoba je delo Darke Erdelji.

Eno glavnih vprašanj, ki si jih zastavljajo v predstavi, je, kdo sem jaz, je na današnji novinarski konferenci povedal režiser predstave in avtor priredbe Matteo Spiazzi, ki je v LGM režiral že uspešnico Ostržek.

Predstava je namenjena starejšim od 12 let, prvenstveno najstnikom, ki si pogosto zastavljajo takšna vprašanja. “Včasih je nemogoče odgovoriti na to vprašanje, ker se spreminjamo,” je dejal režiser.

Zgodba je s pomočjo papirnatih lutk in senčnega gledališča odigrana na mizi v knjižnici, ki je obložena s knjigami. “Liki prihajajo iz knjig, od koder prihaja tudi domišljija. To je neke vrste poklon knjigam in njihovim avtorjem, ki svojo domišljijo spravljajo v knjige,” je še povedal Spiazzi.

Predstava je brez izgovorjenih besed, kar je besedila, je napisano v knjigah ali napisih, ki so projicirani na oder. “Uporabljamo jezik knjig,” je povedal režiser.

Lutke in drugi pripomočki v predstavi so papirnati ali iz kartona, kar nakazuje na knjige. Avtorica likovne podobe Darka Erdelji, ki je na nedavnem bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prejela nagrado za likovno podobo za predstavo Alma, je povedala, da je izziv delati s takšnimi materiali, saj so zelo krhki in jih je zato treba predhodno primerno obdelati.

Z režiserjem sta se odločila, da se zgledujeta po viktorijanskem obdobju. “Oba imava rada stare knjige, stare fotografije, starine, neke druge čase in našla sem viktorijanske izrezane slike iz papirja, s katerimi so se včasih igrali otroci,” je povedala.

Igralca Miha Bezeljak in Gregor Prah se na začetku predstave pojavita v dramski vlogi, a se nato zelo hitro umakneta v ozadje in sta animatorja. “Zelo simpatično je spremljati Alico v tej podobi, ko se pojavlja na res najrazličnejše načine. Lepo je, kako najti znotraj starih knjig možnosti za različne verzije utelešanja,” je povedal Prah.

Po besedah Bezeljaka je ključen soigralec glasba, ki je v odsotnosti izgovorjenih besed pomemben dejavnik ustvarjanja vzdušja predstave, podobno kot v nemih filmih.

Zgodba sledi osnovni zgodbi Alice v čudežni deželi angleškega pisatelja Lewisa Carrolla, ki je bila prvič objavljena novembra 1865. “Najbolj popolna verzija zgodbe o Alici v čudežni deželi je vsekakor v knjigi. V lutkovni predstavi želimo med drugim doseči tudi Aličin notranji svet. Želimo odpreti nekaj, kar je sicer v knjigi, a morda ni tako vidno kot v predstavi,” je povedal Spiazzi. Alica v čudežni deleži ga je navdušila, ker je “včasih skoraj bolj resnična kot resničnost”.

To je prva premiera v novi sezoni LGM v domači hiši, sta bili pa že dve premierni uprizoritvi drugod. V soboto je bila na mednarodnem lutkovnem festivalu v mestu Charleville-Mezières v Franciji prvič javno odigrana slovenska verzija koprodukcijske predstave Tok, Tok, Tok v izvedbi mariborske igralke Barbare Jamšek in glasbenika Urbana Kolariča. Predstavo je režirala Mateja Bizjak Petit, na oder LGM pa prihaja v oktobru.

V nedeljo je bila v Dvorani Union v okviru Festivala Maribor premiera glasbene igre Zvezda in srce, ki sta jo na stihe Milana Jesiha ustvarila Nana Forte in Jure Ivanušič. V njej nastopata igralki LGM Metka Jurc in Urša Kavčič.
vir: sta

V prihodnjih dneh se bo v Vuzenici odvila akcija kosovnih odpadkov.

Akcija kosovnih odpadkov v Vuzenici bo potekala po naslednjem razporedu:
Vuzenica – pri Huti, 27. 9. 2023, od 12.00 do 16.00
Sv. Vid – novo naselje pri kapelici, 28. 9. 2023 od 12.00 do 16.00
Sv. Primož na Pohorju – cetner, 29. 9. 2023 od 12.00 do 16.00
Dravče – pri Črešanku, 12. 10. 2023 od 12.00 do 16.00

Na navedeni lokaciji kontejnerji stojijo od 1200 ure dopoldan do 1630 ure popoldan – 1 dan,

V akciji odvoza kosovnih odpadkov lahko uporabniki oddajo IZKLJUČNO kosovne odpadke, med katere NE SODIJO:
– mešani komunalni odpadki in odpadna embalaža, ter papir in tekstil
– nevarni odpadki ( barve, laki, razredčila, akumulatorji…. )
– gradbeni odpadki ( beton, opeka, ploščice, izolacija, okna z steklom… )
– salonitna kritina
– silirna folija
– izrabljene gume

Včeraj zvečer smo v garaži nakupovalnega centra v Mariboru opazili najbolj vročega TikTokerja Balkana ta hip, vsem dobro znanega Američana Justusa Rieda.

Manjkal ni niti njegov legendarni Yugo. Ob njem sta bila tudi Pero Martić, največji Slo youtuber in eden najpopularnejših mladih youtuberjev Jack on the Box. Očitno so fantje združili moči in nas v naslednjih dnevih čaka eksplozija na družbenih omrežjih.

Presenetilo pa nas je, ko smo ob prepoznavnih fantih zagledali še dr. Kalohovo iz VBO-ja. Ko smo jih povprašali kaj pripravljajo, so se vsi samo skrivnostno nasmihali in niso želeli razkriti vsebine. So nam pa obljubili, da bomo kmalu deležni najbolj gledanega videa na TikToku.

Kasneje so se družili ob prepevanju v Etno hiši Baščaršija.

Mi smo že nestrpni in komaj čakamo. Verjamemo, da bo odlično!