Neznani storilci so v Mariboru ukradli osebni avtomobil znamke volvo, ki je bil parkiran na Panonski ulici.
Vozilo ni bilo registrirano. Je srebrne barve. Lastnika pa so s krajo škodovali za 2500 evrov.
Policisti bodo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.
V Mariboru sta storilca vstopila v trgovino, zbirala artikle, in sicer hrano in alkoholne pijače ter vse odlagala v svojo torbo, so sporočili mariborski policisti.
Na blagajni sta nato zmerjala in žalila blagajničarko, nato sta z artikli hotela zapustiti trgovino, zaradi česar je pristopila varnostnica. Storilca nista hotela pokazati vsebine torbe in sta varnostnico fizično napadla, jo popraskala in nekajkrat udarila po glavi.
Policisti so ju prijeli na kraju dejamja in odredili pridržanje. Policisti bodo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.
V sklopu gasilskega tabora in programa Aktivnih počitnic so otroci iz Lovrenca na gasilskem poligonu imeli gasilski tabor.
Gasilci so jim predstavili svoje delo, prav tako tudi policisti. Otroci so se lahko vozili tudi z zip-lineom, tako kot gorski reševalci. Vojaki pa so jim pokazali svojo opremo. Policisti so med drugim imeli tudi psa, otroci pa so si lahko nadeli čelade in policijske jopiče.
Gasilci so jim pokazali opremo v gasilskem avtu in še mnogo drugega.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Članice in člani Upravnega odbora Univerze v Mariboru so se sestali na 18. izredni seji, na kateri so se uvodoma seznanili z novim nadomestnim članom in tako pozdravili Filipa Kokalja s Fakultete za strojništvo UM, ki je nadomestil Mateja Vesenjaka zaradi nastopa funkcije dekana.
Po potrditvi zapisnikov ter pregledu realizacije sklepov so člani UO potrdili Dokument identifikacije investicijskega projekta za preureditev prostorov Laboratorijskega centra Magdalena za potrebe študijskega programa Dentalne medicine Medicinske fakultete UM, ki se izvaja zadnji dve leti in ja nastal iz potreb družbe ter okolja, saj v Sloveniji kritično primanjkuje zobozdravnikov. Prenovljeni objekt Magdalena bo zagotovil vso potrebno infrastrukturo za izvajanje praktičnega dela izobraževanja na študijskem programu dentalne medicine in bo postal vodilna učna baza za dentalno medicino v Mariboru in SV Sloveniji.
V sklopu sprejema splošnih aktov je Upravni odbor potrdil spremembe in dopolnitve Statuta UM, Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM ter Pravilnika o napredovanju zaposlenih UM v plačne razrede. V smeri prepoznavanja in spodbujanja razvoja odličnosti zaposlenih na pedagoškem področju pa je po potrditvi na senatu, tudi Upravni odbor prepoznal in sprejel pravilnik o podelitvi nagrad Univerze v Mariboru za pedagoško odličnost. Kot že izrečeno, izhodišča za pripravo pravilnika temeljijo na izkušnjah tujih visokošolskih institucij, ki skrbijo za prepoznavanje in spodbujanje razvoja odličnosti svojih zaposlenih na pedagoškem področju.
Potrjena je bila tudi delitev sredstev za izvajanje 1. in 2. stopnje študijske dejavnosti za leto 2023 med članice UM, ki je bila že obravnava in potrjena na junijski 1. izredni seji Kolegija dekanov. Univerza v Mariboru je namreč s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije prejela Sklep o določitvi sredstev za študijsko dejavnost visokošolskih zavodov za leto 2023, ki Univerzi v Mariboru dodeljuje sredstva za izvajanje študijske dejavnosti v višini 79,661.037,02 EUR, kar pomeni za Univerzo v Mariboru povišanje sredstev v letu 2023 za 7,29%. V skladu s tem je bilo potrebno pripraviti in potrditi še dopolnjen Program dela UM in Rebalans finančnega ter kadrovskega načrta UM za leto 2023. Prav tako je bilo podano soglasje k Strateškemu revizijskemu načrtu Univerze v Mariboru za obdobje 2023 -2026.
V nadaljevanju so imenovali Komisijo za pritožbe študentov, ki jo na podlagi 8. točke 271. člena in 3. odst. 306. člena Statuta UM imenuje in razrešuje Upravni odbor UM. Komisija je sestavljena iz predsednika in štirih članov, med katerimi so trije delavci in dva študenta.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je univerzam (Univerzi v Mariboru, Univerzi v Ljubljani, Univerzi na Primorskem) poslalo poziv za oddajo vloge za projekt, katerega namen je posodobiti obstoječe oz. pripraviti nove učne načrte v pedagoških študijskih programih za pridobitev izobrazbe in za izpopolnjevanje prispevati k dvigu kompetenc bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, pomembnih za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti za krepitev odpornosti izobraževalnega sistema, s poudarkom na digitalnih kompetencah in kompetencah za trajnostni razvoj. Ocenjena vrednost celotne investicije za vse tri univerze znaša 1.990.000 evrov, projekt je v celoti financiran iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Otroci iz mariborskega vrtca Želvica skrbijo za zeliščni vrtiček, ki njim in zaposlenim veliko pomeni. A njihov trud uničujejo posamezniki, ki kradejo posajena zelišča, so zapisali na družbenih omrežjih, razočarano.
Kot so zapisali na svojem profilu na družbenem omrežju Facebook, je to projekt, pri katerem najbolj uživajo najmlajši: “Košček zemlje, ki ga pogledajo vsakodnevno. Se veselijo vsake čebelice, ki se na njem ustavi.” Otroci z vrtičkom spoznavajo dišave in se učijo uporabe različnih zelišč.
Dodajajo, da se otroci, starši in vsi zaposleni trudijo, da je njihov zeliščni vrt čim bolj barvit in raznolik: “Veliko je pozitivnih razlogov, zakaj vrtiček vsem nam veliko pomeni.”
A kaj kmalu zapišejo, da je tukaj tudi temna plat, za katero so ogorčeni in ne morejo verjeti, da se zares dogaja: “Zelišča nam vsakodnevno zmanjkujejo in za njih ni razlog krt ali katerakoli druga žival. Žal so to umazane človeške roke posameznikov, ki nam kradejo naša zelišča. Kdorkoli želi katerokoli zelišče iz našega vrtička, za katerega se trudimo vsakodnevno, se naj oglasi pri nas in mu bomo z veseljem podarili, tisto česar še na svojem vrtu nima in si tako neizmerno želi.”
“Upamo, da objava doseže te ljudi in da bo vrtiček v prihodnje ostal samo na ogled, ne pa košček zemlje za samopostrežbo,” so zaključili.
V Selnici ob Dravi je minulo neurje odkrilo tudi celotno streho ene od hiš, veter jo je vrgel čez cestišče na drugo stavbo. Zaradi tega je bila glavna cesta skozi Selnico ob Dravi tudi nekaj časa zaprta.
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je bila v Selnici ob Dravi neprevozna cesta. Kot so na Facebooku profilu zapisali domači prostovoljni gasilci, jih je ob 3:40 prebudil pozivnik, da je na glavni cesti streha. Na stavbi je namreč močan veter odkrilo celo streho, nato jo je čez cesto vrgel na sosedovo streho.
Županja Selnice ob Dravi Vlasta Krmelj je poudarila, da je četrtkovo neurje naredilo ogromno škode. Takoj, ko se je nevihta začela, so se vrstili tudi klici na nujno številko. “Kar na začetku je najprej vrglo streho na glavno cesto Maribor-Dravograd in s tem zaprlo cesto. Uničilo je tudi drogove javne razsvetljave, poškodovalo še eno hišo,” je povedala Krmeljeva in dodala: “Potem pa se je v pol ure, tričetrt ure, kolikor je trajala nevihta, zgodilo še polno nesreč.”
Na številnih hišah je delno odneslo strehe, podrtih je ogromno dreves. Uničen je park ob OŠ Selnica ob Dravi, škoda je tudi na pokopališču, ceste na Sveti Duh na Ostrem Vrhu so bile neprevozne zaradi podrtih dreves. Sama je opazila, da so padala drevesa, ki so sicer stala bolj zase, ne v gozdu. Vetroloma je bilo namreč v gozdovih manj.
Županja je še dejala, da je zmanjkalo tudi elektrike, saj so bili poškodovani daljnovodi, “ponekod so drevesa padla na žice in zato je bila včeraj cel dan motena oskrba z električno energijo v določenih predelih, telefoni še danes zjutraj, kabelska televizija”, odvisno od tega, kako hitro so izvajalci in potem gasilci prišli in popravljali, sanirali.
Pravi, da je bila še sreča, da popoldan in zvečer ni bilo nove nevihte, deževalo je sicer obilno. Tega so se sicer bali, je dejala, saj se še spomni majskih padavin, ki so povzročile veliko škode. Po hribih in bregovih niso nastale nove nevarnosti zaradi plazov in udorov. Tam morajo sicer še do konca sanirati posledice majskih obilnih padavin.
V parku ob šoli k sreči ni bilo otrok, niti drugih ljudi. Ob zgodnji uri zagotovo ni bilo nikogar, drevesa v parku tudi niso padla na objekte. Med počitnicami, ki so sedaj, pa bodo vse počistili in tudi razmislili, katera drevesa bodo posadili na novo. Pravi, da s dobrim razmislekom in nasveti strokovnjakov, saj si želijo, da do takih nesreč več ne pride.
Meni, da se po vsaki taki nesreči tudi veliko naučijo, tako da bodo to tudi upoštevali.
Urgentni center je na pobudo svoje zaposlene, Tanje Majc, sprožil akcijo zbiranja denarja za nakup hrane in potrebščin za male živali v zavetišču Maribor.
Zavetišču so donirali 50 kilogramov hrane za mačke in pse ter pesek za mačke.
– predstojnik Urgentnega centra, dr. Gregor Prosen, dr. med.
– strokovni vodja zdravstvene nege UC, Jernej Mori, mag. zdr. nege
– Tanja Majc, SMS
“Iskrena zahvala gre vsem zaposlenim v Urgentnem centru za tako velikodušno potezo,” so zapisali.
Stanovalce blokov na Ulici Moše Pijada je presenetil parkomat, ki je tam postavljen na novo.
Danes zjutraj jih je presenetil pogled na novo postavljen parkirni avtomat, saj jih nihče ni obvestil, da se plačevanje parkirnine širi na njihovo območje. Že zdaj imajo na tem območju veliko parkirno stisko, saj je tukaj stolpnica in več drugih večstanovanjskih objektov. Parkirnih mest pa bore malo.
Stanovalci nam povedo, da sploh ob večernih urah zelo težko najdejo prosto parkirno mesto. Od zdaj pa bo parkiranje plačljivo. Če se bodo odločili za dovolilnico pa jim ta ne zagotavlja, da bodo na koncu sploh imel parkirno mesto za svoje vozilo.
Sodeč po ceniku bo ura parkiranja 60 centov, maksimalno možno plačilo pa je 33 evrov, kar pomeni, da je parkirnina poravnana za pet dni. Stanovalci pravijo, da piše, da je parkirnina plačljiva od 8. ure do 19. ure, s tem, da je za vikende brezplačno.
Iz Mestne občine Maribor so po objavi našega članka poslali sporočilo za medije: “V ponedeljek, 17. julija 2023, stopajo v veljavo nove cene parkiranja na parkirnih površinah v Mestni občini Maribor, ki jih je na junijski seji potrdil Mestni svet Mestne občine Maribor. V conah od 1 do 11 bo ena ura parkiranja namesto 0,80 evra znašala 1 evro. Za parkiranje izven centra mesta (izven con) bo namesto 0,50 evra za uro parkiranja treba plačati 0,60 evra. Na Slomškovem trgu bo nova cena za uro parkiranja namesto 1,50 evra znašala 1,70 evra.”
Na ograjenih parkiriščih v Sodni in Mlinski ulici ter na Rakuševem trgu pa bo za uro parkiranja namesto 1,20 evra nova cena 1,50 evra. Prav tako se spreminja cena parkiranja na ograjenem parkirišču pod Pohorsko vzpenjačo, kjer bo po novem znašala 1 evro na uro.
Mestna občina Maribor v prihodnjem tednu širi območja plačljivih parkirnih površin (t. i. bele cone).
Trubarjevi ulici (med Kamniško in Marčičevo),
Poljančevi ulici (do Marčičeve),
Vinarski ulici (do Vilharjeve),
Vrbanski ulici (od Mitnice do križišča z Medvedovo),
Žolgarjevi ulici (manjkajoči vmesni del),
Gosposvetski cesti (od Prežihove do Kosarjeve),
Smetanovi ulici (do Turnerjeve),
Ulici Moše Pijada (do Raičeve),
Kočevarjevi ulici.
Parkiranje na navedenih lokacijah bo plačljivo od petka, 21. julija 2023.
Iz Mestne občine Maribor še sporočajo, da stanovalcem na lokacijah širitve bele cone svetujejo, da čim prej pridobijo dovolilnico za parkiranje. Vloga (in dodatne informacije) za izdajo so na voljo na tej povezavi.
Vlada Republike Slovenije je v ponedeljek potrdila predlog spremembe Načrta za okrevanje in odpornost. Danes ga bo posredovala v formalno uskladitev in potrditev v Bruselj.
Na spletni strani Vlade RS so objavili dodatno pojasnijo, da ministrstvo za finance skupaj s svojim organom v sestavi Uradom Republike Slovenije za okrevanje odpornost (URSOO) koordinira proces priprave in usklajevanja predloga spremembe Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ne odloča pa o izločitvi oziroma prilagoditvi posameznega ukrepa NOO.
MF in URSOO sta v sodelovanju z ministrstvi, ki so pristojni za izvedbo ukrepov (naložb in reform) v začetku leta pripravila izhodišča za pripravo predloga spremembe NOO, ki sledi spremembam okoliščin, ki vplivajo na njegovo izvedbo. Vlada je izhodišča potrdila 16. marca 2023.
Do oblikovanja končnega predloga in priprave podporne dokumentacije, ki ju mora država članica posredovati v formalni postopek uskladitve in potrditve v Bruselj, so vladni predstavniki nadaljevali z neformalnim usklajevanjem vsebin z Evropsko komisijo (EK) in drugimi deležniki.
V procesu priprave izhodišč je Ministrstvo za zdravje glede na informacije s terena o zamikanju izvedbe naložbe Infekcijske klinika v Mariboru od načrtovane in z EK dogovorjene časovnice sprva predlagalo, da se dva od treh mejnikov za izvedbo naložbe zamakneta in posredno prestavita v kasnejše obroke za plačilo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. V izhodiščih je bilo tako sprva predvideno, da se rok za oddajo naročila za izbor izvajalca za gradnjo Infekcijske klinike Maribor s konca leta 2022 prestavi na konec leta 2024 in posledično rok za oddaje naročila za nakup opreme s konca leta 2024 na konec leta 2025. Končni mejnik, operativna infekcijska klinika do konca prve polovice leta 2026, pa bi ostal nespremenjen.
V procesu usklajevanja vsebin, predlaganih za spremembo, morajo države članice EK ustrezno utemeljiti vsako predlagano spremembo. Evropa spremembo načrta potrdi, šele ko dobi vsa zagotovila, da lahko posamezen ukrep izvede ne glede na spremembe.
Glede na izhodiščni predlog zamika vmesnih mejnikov na naložbi Infekcijske klinike Maribor je bil tekom oblikovanja končnega predloga spremembe NOO večkrat izražena resna skrb o izvedljivosti naložbe do sredine leta 2026. Pošiljanje zadnjega zahtevka za plačilo in izplačilo iz evropske blagajne morata biti zaključena do konca leta 2026. Po tem času plačila niso več možna.
Doseganje mejnikov in ciljev je pogoj za pošiljanje zahtevkov za plačilo v Bruselj in s tem priliv sredstev v državni proračun. Če EK ob obravnavi zahtevka oceni, da določen mejnik na posameznem obroku ni izpolnjen, država prejme delno izplačilo, kar pomeni manj sredstev za izvedbo načrtovanih naložb ne glede na področje, kateremu mejnik pripada, pojasnjujejo na ministrstvu.
Vlada je po dodatnem premisleku in v izogib izgubi evropskih sredstev odločila, da naložbo izloči iz okvira NOO. Ob tem ponovno poudarjamo, da investicije v zdravstveno infrastrukturo in s tem konkretno tudi Infekcijska klinika Maribor ostajajo med prioritetami vlade, vendar bomo financiranje zagotovili iz drugih virov v rokih, ki so za izvedbo projektov realni.
“Ob tem pa pričakujemo, da se bodo za izvedbo posameznih projektov odgovorni organi namesto na prelaganje odgovornosti osredotočili in bistveno izboljšali operativno učinkovitost glede same izvedbe projektov, začenši s pripravo vse za to potrebne dokumentacije,” še zapišejo.
Včeraj so izjemno delo opravili vsi gasilci, ki so že od jutreanjih urah in vse do pozne noči izvajali intervencije na terenu, kjer je bila zaradi neviht in vseh posledic teh povzročena škoda. Prav tako so izjemno delo opravile vse druge službe, ekipe, ki so na terenu popravljale, usklajevale, čistile, skratka odpravljale posledice.
Med drugimi so bili to gasilci iz PGD Zgornja Kungota, ki so tako zvečer javili, da se je “po celodnevnih aktivnostih 61 gasilcev iz 7 PGD (obe domači društvi, PGD Jarenina, Gasilci Pernica, PGD RušeE, PGD Selnica ob Dravi ter PGD Slemen), številka trenutno ustavila pri 57 različnih klicih na pomoč”. Ob tem so še dodali, da je žal do prihoda na lokacije trajalo tudi več ur, saj so si gasilci morali sproti čistiti poti, na katerih so ležala podrta drevesa. Prosijo pa še za razumevanje vse tiste, ki jim še niso uspeli priti na pomoč. Zahvaljujejo pa se tudi Občini Kungota za vso pomoč. Zaključilo so z mislijo: “Jutri je nov dan in verjamemo, da po vsakem dežju posije sonce, kot se prikaže tudi mavrica.”
Veliko dela so imeli tudi v Selnici ob Dravi. Gasilci iz PGD Selnica ob Dravi so bili ob koncu dneva kratki in jedrnati: “Zaenkrat končali … vendar nad Selnico ponovno nevihta.”
Iz PGD Ruše so sporočili, da so psoredovali na nekaj intervencijah in da so priskočili na pomoč gasilcem iz Kungote: “Za nami je naporen dan. Posredovali smo na 7 intervencijah, zaradi podrtih dreves in odkritih streh, nato pa smo šli pomagati še gasilcem iz Zgornje Kungote.”
Tudi v Radljah ob Dravi so gasilci posredovali na krajih, kjer so odpravljali posledica neurja.
Za vso pomoč pri intervencijah so se zahvalili pri PGD Muta.
In tako je bilo pravzaprav po skoraj vsej Sloveniji, kjer so včeraj jutranje, popoldanske in večerne nevihte, toče, ujme povzročile veliko škodo. Tako gasilci kjot drugi, ki so na kakršen koli način pomagali drug drugemu, so opravili izjemno delo.
Neurje z orkanskim vetrom je davi prizadelo celotno Koroško. Veliko dreves se je podrlo na ceste, električne vode, tudi na objekte in avtomobile. Po dosedanjih podatkih slovenjgraškega regijskega centra za obveščanje v ujmi ni bil kdo poškodovan. Veter je med drugim odkril streho gospodarskega objekta na Muti in cerkev sv. Petra na Kronski gori.
Zaradi podrtih dreves so bile zaprte nekatere lokalne in državne ceste, na več območjih je bila prekinjena dobava električne energije. Pristojne službe so na terenu že več ur in odstranjujejo posledice.
Aktivirani so gasilci, delavci podjetja Voc Celje in komunalnih služb, elektro podjetja in druge službe ter prostovoljci, v občini Muta so aktivirali tudi štab civilne zaščite, nam zaupa županja Angelca Mrak.
“Stanje v občini Muta je že od zgodnji jutranjih ur kaotično, vendar so na terenu vse enote PGD Muta. Aktiviran je bil zgodaj zjutraj štab civilne zaščite. Zjutraj smo se najprej dobili v komandnem stolpu PG Muta in se uskladili glede izvajanja del. Na terenu je tudi naš koncesionar, pogodbeniki in pa tudi prostovoljci,” za naš medij pojasni Mrakova.
Tam je med drugim orkanski veter podrl veliko drevja na območju industrijske cone, kjer že več ur poteka odstranjevanje velikih dreves, ki so se podrla na ceste: “Zjutraj, okoli 4. ure smo bili najprej soočeni s podrtimi drevesi, nakar tudi z odkritjem streh na enem izmed večjih industrijsko gospodarskih poslopjih. Drevesa so padala tudi na hiše, ter tudi na srednjo šolo Slovenj Gradec in Muta. Kar nekaj preglavic so povzročala ta podrta drevesa po celi občini.”
“Orkanski veter je veliko škode povzročil tudi v drugih delih občine, trenutno je zaprta tudi cesta na Sv. Primož nad Muto. Sv. Jernej Pernice pa so se naši domačini angažirali in pričel takoj s čiščenjem cest, tako da so ceste zaenkrat v večini prevozne. Največ težav imamo na območju industrijske cone, kjer je večja količina podrtega drevja,” nam pove županja. Na nekaterih območjih je tudi prekinjena dobava električne energije.
Na Koroškem je zaprtih tudi več državnih cest. Po zadnjih podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste so zaradi posledic neurja popolnoma zaprte državne ceste Dravograd-Bukovje-Trbonje, Radlje ob Dravi-Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec-Pungart in Kotlje-Slovenj Gradec.
Policijska uprava Maribor je sporočila, da iščejo štiri nove sodelavce oziroma sodelavke, ki jih veseli administrativno delo.
Oglas za delo so delili tudi preko družbenih omrežij. Gre za štri delovna mesta administratorja, in sicer:
– v Policijski upravi Maribor, Policijski postaji Maribor II – dve delovni mesti,
– v Policijski upravi Maribor, Postaji prometne policije Maribor – eno delovno mesto,
– v Policijski upravi Maribor, Policijski postaji Ormož – eno delovno mesto.
Več o razpisnih pogojih, navodilih za prijavo na delovno mesto in opisu delovnega mesta je objavljeno na spletni strani Policije TUKAJ.
Neurje, ki se je razbesnelo v jutranjih urah, ni prizaneslo niti obnovljenemu kopališču Mariborski otok.
Tako so upravljavci Mariborskega otoka, ki so ga dejansko odprli šele pred kratkim, danes sporočili, da je kopališče zaprto: “Nočno neurje ni prizaneslo niti našemu kopališču. Veter je razdejal lokal in okolico, smo pa tudi brez električne energije.”
Obveščajo še, da bodo tudi preko Facebookove strani Šport Maribor obvestili o ponovnem odprtju kopališča, ko bo do tega prišlo.
Močno neurje, ki je v zgodnjih jutranjih urah zajelo tudi Maribor, je marsikje povzročilo precejšnjo škodo.
Posledice neurja so vidne tudi v Mestnem parku. Po prvih ocenah je zaradi neurja izruvanih najmanj osem dreves, veliko dreves in vej pa je polomljenih. Zaradi nastale situacije je park trenutno neprehoden.
Vse dokler posledice neurja ne bodo odpravljene, občane iz Mestne občine Maribor pozivajo, da se obisku Mestnega parka izognejo.
Mariborski policisti so sporočili, da se je v torek zjutraj na Pobrežju med vožnjo po pločniku huje poškodovala kolesarka.
43-letna kolesarka je med vožnjo padla, Sporočili so še, da njeno življenje ni ogroženo, prometno nesrečo pa obravnavajo kot III. kategorijo.
Mestna občina Maribor se je odzvala na to, da je držav izločila izgradnjo nove infekcijske klinike v Mariboru iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Podžupan MO Maribor Samo Peter Medved in član Sveta Zavoda UKC Maribor Zdravko Luketič sta podala izjavo.
Samo Peter Medved je tako poudaril, da je nesprejemljivo, da se ta infekcijska klinika ne bi financirala in izgradila. Izpostavil je še, da se poraja veliko vprašanj, med drugim zakaj se je ravno mariborski projekt izvzelo iz Načrta za okrevanje in odpornost, sploh ker je klinika zdaj v približno 100 let stari zgradbi. Po današnjih informacijah naj bi se sicer nova klinika gradila in naj bi bila narejena leta 2026. Tako naj bi se investicija nadaljevala, financirala pa bi se iz naslova proračuna. a ob tem Medved pravi, da je proračun manj zanesljiv, financiranje iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost bi bilo po podžupanovih besedah bolj ustrezno. Dejal je še, da bodo vztrajali, da do te realizacije res pride.
Zdravko Luketič je bil precej bolj skeptičen – dvomi namreč, da se bo vse uresničilo, saj se je financiranje spremenilo in postalo bolj nezanesljivo. Vladnim službam pa ne verjame. Opozoril je še, da je bilo ministrstvo pri postopkih pozno, saj naj bi dalo soglasje UKC maribor za objavo razpisa prepozno. Meni še, da bi se zamik dal nadoknaditi in da časovnica ni ogrožena.
Celotni izjavi podžupana in člana Sveta Zavoda UKC Maribor sta dostopni na posnetku:
Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je odpravil na gostovanje v Budimpešto na Madžarskem, ker bo v prestižnem letnem gledališču na prostem Margitsziget v četrtek, 13. julija 2023, nastopil z baletom Sergeja Prokofjeva Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu.
V naslovnih vlogah veronskih ljubimcev bosta v Budimpešti plesala Catarina de Meneses in Tamás Darai. Brezčasna Shakespearjeva zgodba o tragični ljubezni Romea in Julije na glasbo Sergeja Prokofjeva je v koreografski interpretaciji Valentine Turcu s svojimi univerzalnimi temami ljubezni, čutnosti in strasti od premiere leta 2012 očarala občinstvo in prejela pohvale kritikov.
Gledališče na prostem Margitsziget, ki je na slikovitem otoku Margit v osrčju reke Donave, letos praznuje 85-letnico delovanja. Zadnji dve desetletji pod vodstvom generalne in umetniške direktorice Teodóre Bán bogati kulturno poletno sezono madžarske prestolnice, ki letos slavi 150-letnico združitve Bude in Pešte v Budimpešto, z doživetji poezije, glasbe in plesa, družinskih in otroških programov ter razstav.
Gostovanje z Romeom in Julijo je že drugo gostovanje mariborskega Baleta na tej lokaciji, lansko leto so večtisočglavo občinstvo navdušili z baletnim dvojcem Edwarda Cluga Carmina Burana in Le Sacre du printemps, ki je na veliko odmevalo pri občinstvu v Budimpešti. S tem gostovanjem predstavljajo bogato slovensko umetniško dediščino na mednarodnem prizorišču in ponujajo priložnosti za krepitev kulturnih vezi. Aprila se je 10. Gledališke olimpijade z uprizoritvijo Immaculata po romanu Colma Toibina Marijin testament v izvedbi Nataše Matjašec Rošker udeležila Drama SNG Maribor.
Poročali smo o tem, da so letos Mariborski otok z delno obnovo oblekli v svežo preobleko. Kot kaže, pa ta preobleka vendarle ni najbolj optimalna za kopalce. Les, ki je okoli bazenov, je po naših informacijah na več mestih “popokan”.
Na družbenih omrežjih kroži objava o poškodbi na Mariborskem otoku. Video, ki smo ga pridobili v uredništvu, kaže, da je les na delu počen, bralec nam je zagotovil, da je ob obisku opazil, da je takšnih mest več. In samo vprašanje je, koliko ljudi se bo resneje poškodovalo ali “zaškalilo”.
Dodal je še, je les res da videti lepo, a to je pa tudi vse. Pravi, da ni najbolj prijetno, ko ti kovanci padejo na tla, pa se hitro porazgubijo v špranjah tal.
V komentarjih objave so se oglasili komentarji, ki so zapisali, da je bilo skoraj logično, da bo prihajalo do poškodb in “zaškalitev” na lesu. To, kar je vidno na sliki, pa so komentirali, da se “takšna deska niti pomotoma ne bi smela znajti na kopališču”.
Kot navajajo, bi se moralo kose lesa z grčami že v postopku obdelave odstraniti iz “kosov za polaganje”, a očitno je prišlo pri izvajalcu del na Mariborskem otoku do napak. Vprašanja smo poslali tudi na Javni holding Maribor, pod katerega spada podjetje Šport Maribor, ki upravlja z Mariborskim otokom.
Na Javnem holdingu Maribor, so nam po telefonu pojasnili, da bosta v petek pregledala Mariborski otok izvajalec del in investitor, ter da bodo obširne odgovore lahko podali takrat.
Hkrati pa se bralci sprašujejo, če je most na Mariborski otok bil obnovljen, ker je videti skorajda slabše kot pred tako imenovano obnovo, ki pa tako ali tako vemo, da je imela mnogo zapletov.
Na JHMB so za lokalec.si glede tega pojasnili: “V prejšnjem tednu je družba Šport Maribor iz Skupine JHMB z investitorjem in izvajalcem opravila natančen pregled izvedenih del, na katerem so ugotovili skladnost s projektno dokumentacijo, v petek pa je izvajalec opravil še določene prilagoditve. Leseni podij, ki je polepšal Mariborski otok, je primeren za hojo in ustrezen. Glede vaših vprašanj, ki se nanašajo na komunikacijo v družbenih omrežjih, pa vas seznanjamo, da osebje in reševalci do danes niso prejeli pritožbe zaradi t. i. zaskalitve, saj v evidencah o tovrstnem dogodku ni nobenega uradnega poročila. Poškodbe, ki se dogajajo na kopališčih, in po teh na Mariborskem otoku ne izstopamo, so predvsem odrgnine, piki žuželk ipd., saj gre vendarle za odprto kopališče v naravi.”
Z večerom Društva slovenskih režiserk in režiserjev, v sklopu katerega bodo prikazali dokumentarec Pero kot poklon pokojnemu igralcu Petru Musevskemu, se v Lutkovnem gledališču Maribor danes začenja Letni kino Minoriti. Ta, kot je povedal programski selektor festivala Žiga Brdnik, letos poteka pod sloganom Od ljudi za ljudi.
Otvoritveni večer bo po projekciji dokumentarca Damjana Kozoleta namenjen razpravi o zapuščini Petra Musevskega in pečatu, ki ga je pustil ne le na slovenskem filmu, ampak tudi na vseh, ki so z njim sodelovali. O tem se bodo pogovarjali Kozole in njegova režiserska kolega Urša Menart in Matjaž Ivanišin.
Sobota bo namenjena enemu izmed vrhuncev filmske sezone Naš dom (Utama) bolivijskega režiserja Alejandra Loayze Grisija, naslednjo sredo pa sledi mariborska premiera Najsrečnejšega človeka na svetu, novega filma ene najuspešnejših filmark s prostora nekdanje Jugoslavije, Teone Strugar Mitevske.
Programski selektor Brdnik je za enajst filmskih večerov izbral devet najboljših, najodmevnejših in najudarnejših celovečercev leta. Deseto projekcijo bo izbralo občinstvo samo, ki bo lahko do konca julija na spletni strani časnika Večer in v času projekcij izbiralo med sedmimi nesmrtnimi filmskimi klasikami iz distribucije Slovenske kinoteke.
Letni kino Minoriti se bo 30. avgusta zaključil z mariborsko klasiko v novi filmski preobleki in v družbi s filmsko ekipo leta 1989 posnete Kavarne Astoria, ki z dobršno mero nostalgije zarisuje preobrazbo znamenite mestne kavarne Astoria od predvojnega središča meščanskega življenja v Mariboru do njenega naglega zatona po drugi svetovni vojni. Projekcije se bodo udeležili tudi člani filmske ekipe, med drugim igralca Janez Hočevar Rifle in Brane Šturbej.
VIR: STA
V nadaljevanju glasbenih večerov na ploščadi Hrama kulture Arnolda Tovornika bodo na Arnoldovi terasi, kot so za te priložnosti poimenovali ploščad, imeli v petek, 14. 7. 2023 koncert dueta Akustični orgazem.
Koncert se bo začel ob 20.30, duet pa bo poskrbel za glasbo 70. let prejšnjega stoletja.
V primeru slabega vremena bo koncert v avli, v vsakem primeru pa bodo poskrbeli za pijačo, tudi za pijačo večera, ki bo tokrat nosila ime Akustični špricer
Študentski domovi Univerze v Mariboru so naredili natečaj za idejno zasnovo poslikave bivalnih prostorov v domu 1. Najboljšim trem udeležencem so podelili nagrade za njihove predloge.
Ob podelitvi nagrad za predloge poslikave prostorov je direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru Maja Krajnc Ružič povedala, da gre ob podelitvi kar za praznik, saj so bili študenti, ki so prijavili svoja dela ustvarjalni in s polno domišljije. Svoja dela je poslalo sedem udeležencev, najboljše tri po izboru strokovne komisije pa so nagradili. Prva dva z denarnimi nagradami, tretjo pa z nekaj kosili.
Prvo nagrado je dobil Marko Matko Ficko, ki je naredil zanimive podobe Maribora, tudi npr. glavno avtobusno postajo, za bolj ilustrativne podobe pa se je odločila Nina Šafranko, ki je bila na drugem mestu. Oba pa sta se že odločila, za kaj bosta porabila denar, dejansko za nadaljnje usposabljanje na področjih, ki ju zanimajo.
Ob vladni odločitvi glede financiranja nove infekcijske klinike v Mariboru tudi vprašanja glede nadaljevanja projekta.
V uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu so po izločitvi nove infekcijske klinike v Mariboru iz načrta za okrevanje in odpornost direktorju UKC Maribor Antonu Crnjacu zagotovili, da se bo projekt nadaljeval, financiran pa bo iz domačih virov. Vprašanja ob vladni odločitvi glede financiranja nove klinike imajo tudi v NSi.
V spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, ki ga je vlada potrdila v ponedeljek, namreč ni več projekta nove infekcijske klinike v Mariboru. “Časovnica izvedbe projekta se občutno zamika in obstaja veliko tveganje za izvedbo do sredine 2026,” je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič in dodal, da se je vlada zato odločila, da projekt izvede z domačimi sredstvi in po lastni, realnejši časovnici.
Kot so sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, je Crnjac v luči te vladne odločitve opravil telefonski razgovor s predstavniki urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Ponovno je izpostavil veliko potrebo po novogradnji, saj je zgradba oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja stara več kot sto let in dotrajana, kar je bilo predstavljeno tudi na sejah sveta zavoda UKC Maribor, so zapisali.
Ob tem so dodali, da se po zagotovilih predstavnikov urada omenjeni projekt nadaljuje, financiran pa bo iz domačih virov, kot je v ponedeljek izpostavil tudi minister za finance. “Nespremenjena ostaja tudi časovnica projekta nove infekcijske klinike, ki je bila s strani UKC Maribor ves čas v pričakovanem okviru,” so še povzeli pogovor.
Izločitev sofinanciranja gradnje mariborske infekcijske klinike iz načrta za okrevanje in odpornost je na novinarski konferenci NSi komentiral tudi strankin poslanec Jožef Horvat, ki je dejal, da v NSi za takšno vladno odločitev ne vidijo razloga. Vprašanje, zakaj je prišlo do izločitve tega, še posebej za vzhodno Slovenjo zelo pomembnega projekt, bodo v sredo naslovili tudi na ministra za finance, ko bo parlamentarni odbor obravnaval informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, je napovedal.
Po njihovih informacijah je bilo v ponedeljek vse pripravljeno za vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za infekcijsko kliniko v Mariboru. DRI, torej največje inženirsko in svetovalno podjetje v Sloveniji, ki ga je že leta 1994 ustanovila Republika Slovenija, pa je že globoko v projektiranju omenjene klinike, je dejal.
Obstaja akcijski načrt glede izvajanja investicijskih projektov s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga je svet zavoda obravnaval že pred skorajda pred enim letom in ga podprl, v njem pa je po Horvatovih besedah zelo jasno napisano, da bi infekcijska klinika Maribor v septembru 2026 že lahko imela uporabno dovoljenje, “kar pomeni, da bi se ta projekt zaključil v nekih normalnih oz. predpisanih časovnih okvirjih”.
Zato se, kot je dodal, sprašujejo, zakaj bi takšno investicijo gradili davkoplačevalci, ko pa imamo na razpolago – praktično na mizi – nepovratna evropska sredstva. Lahko pa si po besedah poslanca mislimo ali špekuliramo, da je eden od izgovorov, da je pač pri črpanju sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer gre za evropska sredstva, treba investicijo peljati resnično transparentno, pregledno, ko pa gre za domača sredstva, “pa bi morda kdo želel narediti tudi kaj po domače”.
“Želel bi si verjeti, da minister Boštjančič o poteku projekta infekcijska klinika Maribor ni bil objektivno informiran, v to pa nisem prepričan,” je še dejal Horvat.
VIR: STA
Operativno komunikacijski center Policijske uprave Maribor je bil včeraj, 11. julija 2023, ob 15.43 uri, obveščen o kaznivem dejanju ropa na območju Policijske postaje Maribor II.
“Storilec je prišel v objekt, od koder je odtujil in si protipravno prilastil večjo količino denarja. Pri sebi je imel tudi pištolo. Policisti in kriminalisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in intenzivno nadaljujejo z zbiranjem obvestil, v smislu izsleditve storilca, kot tudi odtujenega denarja”, so sporočili iz PU Maribor
Kot dodajajo k sreči telesno poškodovan ni bil nihče: “Ker aktivnosti v tej zvezi potekajo, vam podrobnosti v tem trenutku ne moremo posredovati. Prav tako vam podatkov o količini odtujenega denarja in skupni gmotni škodi zaenkrat ne moremo nuditi.”
V okviru Aktivnih počitnic v Lovrencu na Pohorju so si otroci danes ogledali ekološko kmetijo Sadonik, včeraj pa so jih članice društva Pikapolonice učile izdelovati cofe iz volne.
Nov teden počitnic so otroci v Lovrencu na Pohorju začeli v nekoliko manjši zasedbi pri aktivnostih, so zapisali na občinski strani te občine. In zaupali, kaj so otroci počeli. Obiskale so jih namreč članice društva Pikapolonice ter jih naučile izdelovati cofe iz volne. Otroci so jih z veseljem izdelovali in nastalo je veliko število cofov.
Danes pa so odšli na ekološko kmetijo Sadonik, kjer so jim pokazali, kako se peče kruh in naredi testenine. Vsak si je sam naredil tudi svojo štručko. Ogledali pa so si tudi kmetijo
Celotna galerija slik z obiska je na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju TUKAJ.
Direktor UKC Maribor Anton Crnjac je v luči včerajšnje vladne izločitve projekta nove Infekcijske klinike UKC Maribor iz NOO, danes opravil telefonski razgovor s predstavniki Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.
Ponovno je izpostavil veliko potrebo po novogradnji več kot 100 let stare in dotrajane zgradbe Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kar je bilo predstavljeno tudi na sejah Sveta zavoda UKC Maribor.
“Po zagotovilih predstavnikov urada se omenjeni projekt nadaljuje, financiran pa bo iz domačih virov, kot je bilo včeraj, t.j. v ponedeljek, 10. 7. 2023, izpostavljeno s strani ministra za finance gospoda Klemna Boštjančiča,” so zapisali v sporočilu za javnost UKC Maribor in dodali: “Nespremenjena ostaja tudi časovnica projekta nove Infekcijske klinike, ki je bila s strani UKC Maribor ves čas v pričakovanem okviru.”
V četrtek, 13. julija 2023, bo ob 21. uri, na stadionu Ljudski vrt v Mariboru odigrana mednarodna nogometna tekme UEFA Konferenčne lige med NK Maribor in Birkirkara FC iz Malte. Gre za 1. krog kvalifikacij.
Policija vse obiskovalce obvešča, da bo Policija zaradi učinkovitega zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja ter spremljanja in dokumentiranja policijskih postopkov uporabila tehnična sredstva za fotografiranje in video snemanje.
Tehnična sredstva za video snemanje bodo uporabljena na krajih v mestu Maribor, kjer se običajno zbirajo navijači, v okolici stadiona in tudi na samem stadionu.
Vse obiskovalce prireditve tudi pozivajo, da se na stadion odpravijo pravočasno ter da, če se bodo na prireditev pripeljali z osebnimi vozili, te parkirajo na za to določenih mestih.
Vsa prosta mesta so bila zapolnjena v nekaj dneh, kar pomeni, da želja po prostovoljstvu med mladimi še kako živi.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) bo med 14. in 20. julijem izvedla že 24. Študentsko delovno brigado, ki bo tokrat potekala v občini Muta. Namen Študentske delovne brigade je v prvi vrsti pomagati krajanom demografsko ogroženih področij, spodbujati prostovoljstvo med študenti, pomembno pa je tudi druženje med študenti, saj se tu sklenejo prijateljstva, ki trajajo še dolgo po zaključku brigade. Skupina študentov na Muto odhaja že nekaj dni prej, da pripravijo kamp in vse potrebno za prihod študentov brigadirjev.
Na pobudo ŠOUM se že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče, so demografsko ogroženi ali so v razvoju dvigovanja prepoznavnosti in turistične ponudbe.
»Veseli in ponosni smo, da lahko nadaljujemo delo naših predhodnikov, ki so s študentskimi prostovoljnimi akcijami pričeli že leta 1999, ko so se odpravili na pomoč pri odpravljanju posledic potresa v Bovcu. Tokrat se odpravljamo v občino Muta, kjer bomo pomagali pri različnih opravilih in pokazali, kako znamo študentje poprijeti za delo in pustiti pečat študentske delovne brigade, kjerkoli se ta ustavi,« dodaja Uroš Vozlič, vodja Študentske delovne brigade.
– odstranjevanje zapuščene lope;
– urejanje šolske poti »Flisova« – košnja trave, odstranjevanje grmičevja;
– urejanje obrežja reke Bistrice in urejanje ograj ob Glasbenem domu;
– barvanje in urejanje avtobusnih postajališč ter obnova lesenih klopi;
– iščenje amfiteatra in obnova lesenih klopi;
– markiranje in urejanje planinskih poti v občini v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije.
Seveda pa bodo študentje ob obisku Mute spoznavali tudi sam kraj in njegovo okolico. Udeleženci ob vsakem obisku z domačini stkejo nepozabne vezi, ki trajajo še dolgo po dogodku.
Študentska delovna brigada je največji prostovoljni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru in se je v zadnjih letih močno zasidrala med največje prostovoljne dogodke v Sloveniji. Doslej je na Študentskih delovnih brigadah sodelovalo že preko 1300 študentov, skupaj pa so opravili več kot 70.000 prostovoljnih ur.
Študentska delovna brigada ima bogato tradicijo. Prva je bila organizirana leta 1999 v Bovcu, kjer so študenti pomagali pri popotresni obnovi, leta 2000 so se študenti z istim namenom zbrali v Kobaridu, leta 2001 so na pomoč priskočili prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Odtlej so študentje pomagali še v: Osilnici ob Kolpi (2002), v zaledju Slovenske Istre (2003), na Bohorju nad Senovim (2004), v Velikih Laščah v kraju Krvava Peč (2005), v Krajevni skupnosti Gradin (2006), na Obretanovem na Koroškem (2007), v Kozjem (2008), v Vipavi (2009), v občini Grad na Goričkem (2010), v Občini Žužemberk (2011), v Logarski dolini (občini Solčava in Luče (2012)), v Radečah (2013), v Občini Nova Gorica (krajevni skupnosti Čepovan in Lokovec (2014)), v Dobrovniku (2015), v Radljah ob Dravi (2016), v Kranjski gori (2017), v Črni na Koroškem (2018), na Dolah pri Litiji (2019), v Hrastniku (2021) in nazadnje v občini Ormož (2022).
Na vrhuncu poletja se mnogi že razvajajo na zasluženih počitnicah v naravi, ob morju ali na potovanjih v tujini.
Vsi tisti, ki na dopust še čakate, se lahko v poletni pripeki zatečete v mariborski Europark, kjer boste v prijetno klimatiziranih prostorih lahko pobrskali za najnovejšimi modnimi kosi in izdelki za dom, ki so že dolgo na vašem seznamu želja. Obenem se lahko v največjem štajerskem nakupovalnem središču preizkusite v karting vožnji na vrhnjem parkirišču ali dan zaključite na terasi z osvežilnim napitkom v roki.
Dolgi poletni dnevi so kot nalašč, da se preizkusite v kartingu na vrhnjem parkirišču mariborskega Europarka in si privoščite dobro mero adrenalina. Karting je primeren za vso družino, saj se v dvosedu lahko vozijo tudi otroci od tretjega leta starosti naprej. Za vožnjo ne potrebujete drugega kot športno obutev in nekaj poguma, za podkapo in čelado pa bodo poskrbeli izkušeni sodelavci Cibikart kartinga Maribor, ki bodo popolnim začetnikom tudi pojasnili pravila varne vožnje. Po karting stezi se lahko zapeljete med torkom in petkom od 14. do 21. ure, ob sobotah od 10. do 21. ure in ob nedeljah od 10. do 20. ure. Ob ponedeljkih in v primeru slabega vremena je steza zaprta.
V gostinskih lokalih in restavracijah nakupovalnega središča boste našli lahke obroke in osvežujoče napitke ter sladice, ki odlično potešijo lakoto in žejo, ko temperature narastejo. V restavraciji Al Capone vam bodo postregli s slastnimi picami s svežo sezonsko zelenjavo, testeninami in solatnimi krožniki, za izbrane mehiške jedi pa obiščite restavracijo Takos. Ljubitelji eksotičnih okusov se lahko ustavite v restavraciji Chuty’s, v kateri ponujajo tradicionalne azijske jedi in osvežilne napitke, kot so kombuča, kokosova voda, ingverjevo pivo ali pijača z aloe vero. Poletje ne sme miniti brez velikega kozarca ledene kave s sladoledom, ki jo lahko naročite v kavarnah Va Bene Caffe in Caffetteria.
V modnih prodajalnah Europarka lahko v teh dneh pobrskate za najbolj trendnimi modnimi kosi in si privoščite nove kopalke, obleko žive barve za nepozabne poletne zabave ali udoben par sandal, s katerimi boste raziskovali nove kraje med počitnicami. Zdaj je idealna priložnost, da si pred dopustom priskrbite vse potrebno ter izkoristite znižanja in ugodne ponudbe.
Več o pestri ponudbi in dogajanju v Europarku je na voljo na spletni strani in družbenih omrežjih.
V zadnjih tednih so v javnosti znova pojavlja vse več zapisov mamic, ki iščejo svoje otroke, ki naj bi umrli kmalu po porodu. Po trditvah različnih skupin in organizacij je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja na območju nekdanje skupne države Jugoslavije potekala trgovina z dojenčki. Spregovorili smo s Simono Šeremet Kalanj, ki mamicam pomaga priti do odgovorov.
Če se sprehajate po središču Maribora, vam je v zadnjem letu dni gotovo na Prešernovi ulici, v oči padla nova sladka pridobitev v mestu – Cukershop.
Cukershop je z uradno otvoritvijo na Prešernovi ulici v Mariboru zaživel lani avgusta. Pod taktirko Jerneje Trofenik Dimnik butična prodajalnica sladkih dobrot že pričakuje prvo obletnico. Kot nam prizna Jerneja ji idej nikoli ne zmanjka, začelo se je že v mladosti: “Ne vem, od malega sem se rada sukala po kuhinji, pravzaprav od kar sem shodila. Ne vem, a mi je to prirojeno ali kaj. Ampak odkar pomnim sem bila rada za štedilnikom.”
“To je tisto, da meni glava nonstop dela. Redkokdaj se ustavim, potem imam kar preveč idej. Včasih kar časa zmanjka, da bi vse uresničila. Mogoče imam preveč idej, saj se potem težko odločim za tisto pravo. Še sanjam se mi, zdi, da samo te sladice in torte,” pa nam pripoveduje, ko jo povprašamo o navdihu.
Simpatično Jernejo ste lahko spremljali v šesti sezoni slovenske verzije kuharskega šova Masterchef, kjer je pokazala, da zna poprijeti za kuhalnico. A najraje ustvarja slaščice. Že več let se profesionalno ukvarja s peko tort. “V slaščičarstvu je zelo pomembno, da “štrliš” iz povprečja, po tem si te ljudje zapomnijo in radi ponovno obiščejo,” nam zaupa Jerneja.
Kaj pa glede okusov, kaj imajo Mariborčani radi? “Pri nas, bom rekla, da se je zelo zelo prijela ta naša znana Prleška torta, pa tudi GOGI šnita. Po tem so nas nekako spoznali. Delamo z Oljarno Kocbek že kar nekaj let in izumljamo raznorazne recepte in tako smo “naumili” eno kremno rezino, ki smo jo predstavili Mariborčanom ob otvoritvi in moram reči, da je to ena najbolj prodajanih sladic pri nas.”
“Delamo pa na tem, da imamo neko stalno ponudbo, ki jo dopolnjujejo z novimi okusi. Zdaj poleti so recimo popularni pasijonka, mango, jagode … Poskušamo biti sezonski, domači. Poudarek dajemo, da je domače. Da ni nekih praškov, umetnih arom, želimo si, da so okusi pristni in čimbolj lokalni,” še za konec doda Jerneja Trofenik Dimnik.
Trofenik Dimnikova pa hkrati tudi prizna, da je trenutno v butičnem slaščičarstvu res težko, da cene surovih gredo v nebo, iz meseca v mesec se tako težko prebijajo z vsemi podražitvami. A se ne dajo, upajo, da jih bodo stranke rade obiskovale še naprej, prav zaradi njihove pristnosti.
