Vlada je danes po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča potrdila predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost. V njem ostaja financiranje projekta ljubljanske medicinske fakultete, izloča pa se projekt nove infekcijske klinike v Mariboru, ki ga bodo financirali iz domačih sredstev in po realnejši časovnici.

Vlada si je prizadevala, da v načrtu ohrani naložbe, ki bodo lahko v največji meri sledile načrtovani in zelo tesni časovnici. Zdaj bo predlog sprememb z dokumentacijo v Bruselj posredovala v formalno uskladitev in potrditev, končno potrditev pa pričakuje jeseni, je na današnji novinarski konferenci povedal minister.

“Eden od glavnih kriterijev, s katerimi si je vlada pomagala pri identifikaciji naložb, je bil časovno tveganje. Vse načrtovane naložbe v okviru načrta morajo biti namreč zaključene do sredine leta 2026, ko je treba Evropski komisiji posredovati zadnji zahtevek za plačilo,” je bil jasen.

Časovnica v Mariboru naj vi bila tvegana

V predlogu načrta je vlada ohranila gradnjo kampusa Vrazov trg ljubljanske medicinske fakultete. Ta po njegovih besedah teče po načrtovani časovnici, dobili so zagotovila, da bo lahko izveden v časovnem okviru načrta. “Evropski komisiji predlagamo, da za izvedbo naložbe zagotovi financiranje 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev, 12 milijonov evrov bomo zagotovili iz domačih virov,” je povedal.

Spremembe pa so prišle za naložbo v gradnjo nove infekcijske klinike v Mariboru. “Časovnica izvedbe projekta se občutno zamika in obstaja veliko tveganje za izvedbo do sredine 2026,” je povzel minister in dodal, da se je vlada zato odločila, da projekt izvede z domačimi sredstvi in po lastni, realnejši časovnici.

Prilagodili bodo tudi finančno konstrukcijo za izvedbo naložbe zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče v delu protipoplavnih projektov. Tudi ti projekti se po besedah ministra ne izvajajo po časovnici. “Vlada bo komisiji predlagala, da za to zagotovi okvirno 120 milijonov evrov povratnih sredstev, in ne prvotno predvidenih 280 milijonov evrov,” je povedal in dodal, da bo ostalo država izvedla prav tako z domačimi viri in po svoji realnejši časovnici.

Za izvedbo ukrepov načrta za okrevanje in odpornost se tako skupaj predvideva 2,16 milijarde evrov, od tega 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 545 milijonov evrov povratnih sredstev ter dodatnih 122 milijonov evrov sredstev na podlagi načrta RePowerEU.

Vlada komisiji predlaga tudi prestavitev določenih mejnikov in ciljev. “To pa ne pomeni, da so sredstva izgubljena, lahko pa več kot polletni zamik pomembno vpliva na pošiljanje zahtevkov za plačilo obrokov,” je še povedal. Če se prilivi v proračun ne bodo izvajali kot načrtovano, bo morala država zagotoviti sredstva začasno iz integralnega vira, za kar je po njegovih navedbah zagotovila pravne podlage.

Spremenjene okoliščine

Kot je spomnil Boštjančič, je vlada k pripravi predloga pristopila zaradi spremenjenih okoliščin, predvsem znižanja razpoložljivih nepovratnih sredstev mehanizma zaradi boljše razvitosti v letih 2020 in 2021, inflacije in dodatnih sredstev za doseganje ciljev omenjenega evropskega načrta za večjo energetsko neodvisnost RePower EU.

V okviru novega poglavja načrta RePower EU bo Slovenija izvedla dodatna reformna ukrepa. “V tem okviru se načrtuje uveljavitev zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih obnovljivih virov energije in zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu,” je navedel.

Ob tem se načrtuje štiri dodatne naložbe za spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami obnovljivih virov, učinkovito rabo energije in razogljičenje v gospodarstvu. Vlagalo se bo v krepitev distribucijskega omrežja električne energije in infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, je naštel.

Po njegovih besedah je izvajanje načrtovanih projektov v polnem teku, denimo gradnja nove veterinarske fakultete v Ljubljani, nekaj pa je zaključenih. Med njimi je spomnil na nadgradnjo železniške proge Ljubljana-Jesenice, nadgradnjo železniške postaje Grosuplje in na stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru.
VIR: STA

Nadzorni svet družbe Elektro Maribor d. d. je na današnji seji za predsednico uprave imenoval Tatjano Vogrinec Burgar, ki ji štiriletni mandat prične teči 1. avgusta 2023.

Tatjana Vogrinec Burgar je univerzitetna diplomirana pravnica. V družbi Elektro Maribor je zaposlena 18 let, na različnih delovnih mestih, trenutno kot direktorica projektov.

Je članica upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije, predsednica sekcije za energetiko pri Združenju delodajalcev Slovenije in predsednica delovne skupine za splošne in pravne zadeve ter varnost in zdravje pri delu v GIZ distribucije električne energije.

To, da se z gradnjo ogrevalne dvorane zelo mudi, vemo že nekaj časa. Olimpijski festival evropske mladine 2023 je prav vrati, začenja se 23. julija. Za potrebe tega tekmovanja pa se omenjena dvorana gradi. A kaj, ko vse kaže na to, da bo časa premalo.

Radio Maribor poroča, da je zdaj že jasno, da tam vseh del ne bodo končali. Po njihovih informacijah v objektu v času festivala tudi ne bo toaletnih prostorov, kot navajajo je najverjetnejši scenarij, da bodo za tekmovalce postavili kontejnerje s tuši in sanitarijami.

O tem kakšno je stanje glede gradnje atletske ogrevalne dvorane, smo danes povprašali podžupana Sama Petra Medveda. Ni bil prav zgovoren, češ da bo več povedal jutri.

Hiša kruha je po novem tudi na lokaciji Tri babe na Vojašniškem trgu v Mariboru. Obiskali smo jih nekaj dni po tem, ko so odprli vrata. Stranke so jih lepo sprejele, kmalu pa obljubljajo, da bodo tu stregli tudi malice. Več pa v spodnjem prispevku.

Dvig najemnin za poslovne prostore na območju mestnega središča Mestne občine Maribor še vedno dviguje prah. Najemniki ne nameravajo sprejeti ponujenega, sploh glede na to, da se z njimi ni vodilo nobenega dialoga.

Vsi najemniki poslovnih lokalov v lasti Mestne občine Maribor, od usnjarjev, zlatarjev, galeristov do gostincev, so v zadnjem obdobju doživeli hladen tuš. Iz občine so jih namreč obvestili, da bo najemnina višja, o tem smo že poročali. Gre za podražitve tudi do 250 odstotkov.

Na župana MO Maribor Saša Arsenoviča in vodjo urada za gospodarske dejavnost na MO Maribor, Gorazda Škrabarja so določeni zdaj naslovili pismo odvetnika.

Spodaj objavljamo pismo odvetniške pisarne: 

V predmetni zadevi vas uvodoma obveščamo, da smo prevzeli zastopanje najemnikov poslovnih prostorov v lasti Mestne občine Maribor, ki se nahajajo v območju mestnega središča in ki so bili v začetku meseca junija 2023 s strani vodje Urada za gospodarske dejavnosti MOM, g. ŠKRABAR Gorazda povabljen na razgovor. Tam so jim bili vročeni osnutki aneksov k obstoječim najemnim pogodbam za poslovne prostore, na podlagi katerih bi se naj najemnine za najete poslovne prostore zvišale od 100 do 250 %, prav tako pa jim bi naj bilo povedano, da v kolikor na predlagano zvišanje najemnine ne bodo pristali, da bo MOM kot najemodajalec enostransko in predčasno odpovedal obstoječe najemne pogodbe.

Urad za gospodarske dejavnosti pri MOM, ki bi naj po lastnih navedbah na spletni strani MOM strmel k trajnostnemu razvoju gospodarstva, v okvir katerega nedvomno spada tudi gostinstvo, s predlogom za nesorazmerno, nerealno in nepotrebno zvišanje pogodbeno dogovorjenih najemnin, najemnike poslovnih prostorov MOM sili k opustitvi raznih dejavnosti v najetih poslovnih prostorih. Predlagano zvišanje najemnin nima nobene realne ali pravne podlage. Najemnine za najete poslovne prostore so bile določene z najemnimi pogodbami, ki so jih najemniki sklenili z MOM. Pogodbeno dogovorjene najemnine se po sklenjenih najemnih pogodbah vsakoletno revalorizirajo z dvigom cen življenjskih potrebščin (inflacijo) tako, da najemnine ohranjajo realno vrednost, zato tudi inflacija ne predstavlja podlage za dvig najemnin. Sicer pa so najemnine določene z najemnimi pogodbami.

Vsebino najemnih pogodb je potrebno spoštovati tudi glede višine najemnine, zato je nedopustno in nerazumljivo, da želi MOM kot najemodajalec, s ponujanjem aneksov v podpis, pogodbeno razmerje enostransko spreminjati na škodo sopogodbenikov – najemnikov. Takšno početje ni in ne more biti skladno z veljavnimi predpisi.

Na zakonodajni ravni že Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18, 61/20 – ZDLGPE, 175/20 ZSPDSLS-1) lokalnim skupnostim kot je MOM nalaga, da zagotavlja učinkovito rabo stvarnega premoženja. Z neutemeljenim, nerealnim in nesorazmernim predlogom povišanja najemnine za 100 in več odstotkov, se ne zagotavlja učinkovita raba nepremičnega premoženja lokalne skupnosti, saj najemniki plačila tako visoke najemnine ne bodo zmogli in bodo najemne pogodbe prisiljeni odpovedati.

Poleg tega je potrebno v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavljati preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev (načelo preglednosti), ki je v opisanem načinu ponujanja aneksov v podpis popolnoma zanemarjeno. S strani lastnika poslovnih prostorov najemniki niso bili obveščeni in seznanjeni kdo, kdaj in na kakšni pravni in dejanski podlagi je v imenu in za račun MOM sprejel odločitev o enostranskem in selektivnem povišanju najemnine za več kot 100%, zato ne more biti dvoma o kršitvi načela preglednost iz 8. člena ZSPDSLS-1.

Tudi Statut MOM kot najvišji avtonomni pravni akt lokalne skupnosti v 5. členu določa, da naslovnik v okviru svojih pristojnosti zagotavlja enake možnosti vsem svojim občanom in občankam, ne glede na spol, raso, narodnost, socialni položaj, versko ali politično prepričanje ali katerokoli drugo osebno okoliščino. S selektivnim in diskriminatornim obravnavanjem najemnikov nepremičnin v lasti lokalne skupnosti na način, da najemnikom lokalov v isti coni ponuja dvige najemnine v različnem odstotku in koeficientu, to določbo krši. Selektivno obravnavanje najemnikov poslovnih prostorov v mestnem središču MOM je v nasprotju z načelom enakosti oz. enakega obravnavanja v smislu 7. člena ZSPDSLS-1. Vse najemnike poslovnih prostorov istega lastnika, v istem območju je potrebno obravnavati enako in ne selektivno, saj takšno postopanje MOM vodi v diskriminaciji posameznih najemnikov.

Še posebej ker kriteriji za različno obravnavo posameznih najemnikov nikjer niso navedeni in pojasnjeni. Tako je samovolji uradnika, torej konkretno aktualnemu vodji Urada za gospodarske dejavnosti pri MOM prepuščeno komu in za koliko bo predlagal povišanje najemnine za najeti poslovni prostor. Pri tem pa svoje odločitve o ponujenem aneksu k najemni pogodbi sploh ne pojasni, čeprav imajo občani in občanke in njihovi pravni zastopniki na podlagi določbe 19.člena Statuta MOM pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov mestne občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih.

Predlagan neutemeljen dvig najemnin za poslovne prostore v središču mesta tudi ne zagotavlja skladnega razvoja mesta in mestnih predelov ter primestnih naselij., kot MOM nalaga 6. člen Statuta MOM. Z neutemeljenim, neenakopravnim in absurdnim višanjem najemnin za poslovne prostore v središču mesta, MOM ne zagotavlja razvoja mesta temveč ga zavira. Primerjava najemnin z najemninami na območju MO Ljubljana je nerealna in deplasirana, saj je Ljubljana glavno mesto Slovenije, politično, upravno, kulturno in nenazadnje tudi turistično središče z več kot dvakrat več prebivalci in nekajkrat več turisti in drugimi obiskovalci kot MOM.

Že iz navedenega razloga primerjava najemnin v MO Ljubljana in MO Maribor ni mogoča, kaj šele primerna. Nenazadnje so tudi prodajne cene m2 poslovnega prostora v mestnem središču Ljubljane nekajkrat višje kot prodajne cene m2 poslovnega prostora v mestnem središču Maribora, pri čemer ni zanemarljivo dejstvo, da so najemniki poslovnih prostorov le te prejeli v najem v izredno slabem, ne vzdrževanem ter zapuščenem in zanemarjenem stanju. Samo zaslugi sedanjim najemnikov je pripisati dejstvo, da so ti poslovni prostori danes v primernem in za poslovne prostore uporabnem stanju. MOM pri potrebnih investicijah seveda ni sodeloval, čeprav gre za nepremičnine v lasti MOM in ne v lasti najemnikov.

Ker tudi Odlok o oddajanju poslovnih prostorov, garaž in garažnih boksov v najem v Mestni občini Maribor MUV 10/2009 ne nudi pravne podlage za enostransko in selektivno dvigovanje najemnine tekom trajanja najemnega razmerja vas v imenu najemnikov poslovnih prostorov p o z i v a m o, da nemudoma prenehate z opisanim protipravnim početjem in ponujanjem v podpis aktov in listin s katerimi se enostransko spreminjajo določbe obstoječih najemnih pogodb.

Najemniki so pripravljeni in zainteresirani, da se določbe najemnih pogodb celostno novelirajo in uredijo v kolikor slednje smatrate za potrebno, vendar pa na podpisovanje enostranskih, v naprej pripravljenih dokumentov, ki niso ustrezno argumentirani in prediskutirani ne morejo pristati. V kolikor bo najemodajalec nadaljeval z opisano nedopustno prakso smo pooblaščeni pravice naših mandantov zaščiti v zato predvidenih postopkih pred pristojnimi organi.

V minulih dneh smo poročali o več primerih, pri katerih osebe iščejo svoje dvojčice, ki naj bi pri porodu umrle. Krožijo zapisi mam, ki se sprašujejo, če je njihov otrok po porodu res umrl.

Velikokrat se ob tem omenja mariborska porodnišnica. Zato smo na njih naslovili novinarska vprašanja, kjer smo jih spraševali:

Zanima nas, kako v vaši ustanovi komentirate te trditve? Velikokrat se sliši omemba mariborske porodnišnice … Šlo naj bi celo za določen krog ljudi.
Koliko pogrebov je mariborska porodnišnica od leta 1970 do 2000 prevzela na svoja pleča? Torej je sama uredila pokop, ko je šlo ali za mrtvorojenega otroka ali pa otroka, ki je umrl po nekaj dneh?
Kje so ti otroci pokopani? So starši dostopali oz. še vedno lahko dostopajo do vse dokumentacije, ki jim pripada?
Kaj naj bi pomenil zapis “Ni dala denarja. Otrok umrl.” na dokumentu, ki kroži po družbenih omrežjih? Na tem dokumentu je viden pečat Splošne bolnišnice Maribor, datum rojstva pa 12. 5. 1990.

Od UKC Maribor smo na naša vprašanja dobili naslednje odgovore: “Na podlagi Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), Zakona o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-2) ter Zakona o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta (ZAGOPP), vam informacij ne moremo posredovati.”

Torej UKC Maribor meni, da po zakonu niso dolžni odgovoriti na nobenega od zgoraj navedenih vprašanj. Kar dvom pravzaprav le še poveča.

Dodali pa so še: “Dodajamo, da je bil, pod okriljem Generalne policijske uprave Uprave kriminalistične policije, v začetku leta 2020 uveden predkazenski postopek v smislu preverjanja navedb v medijih, ki so podobne današnjim. V postopku nepravilnosti niso bile dokazane.”