Gondola se draži, a ne za vse enako. Ker se mnogim, ki niso prebivalci Maribora, to zdi diskriminatorno, smo se obrnili na strokovnjakinji, pravnico Janjo Hojnik, ter jo povprašali za mnenje, če je lahko cena gondole različna za Mariborčane in ostale prebivalce Slovenije.
Vozovnice za vožnjo s pohorski vzpenjačo na Mariborsko Pohorje so se s 1. julijem podražile. Občani Maribora so pri tem upravičeni do subvencije, zato bodo podražitev najbolj občutili prebivalci preostalih slovenskih občin in tujci. Domačini bodo za enosmerno vozovnico namesto 4 odslej odšteli 6 evrov, preostali pa 10. Povratna pa se za Mariborčane draži za 3 evre, na 9, za preostale pa na 16 evrov.
Posredna oblika diskriminacije
Janja Hojnik, je ena redkih v Evropi, ki se ukvarja z diskriminatornimi cenami in ima tudi znanstvene objave v najbolj priznanih mednarodnih znanstvenih revijah s področja prava EU, za Lokalec.si uvodoma pojasni: “Menim, da takšne cene, kot je bilo poročano, niso skladne s pravom EU, natančneje z določbami Pogodbe o delovanju EU glede prostega pretoka storitev in s Storitveno direktivo EU. Gre za posredno obliko diskriminacije, kjer ni v ospredju državljanstvo, kljub vsemu pa velika večina tistih, ki so deležni ugodnosti, predstavlja domače državljane. Ker se pravila EU o notranjem trgu ne uporabljajo za notranje situacije, lahko prijavo glede diskriminatornega položaja na Evropsko komisijo poda državljan druge države članice EU, denimo Hrvat. Slovenec ne more, denimo Ptujčan.”
Evropska komisija je na podobne primere že opozarjala in cene so potem poenotili
Hojnikova še dodaja, da argument, da gre za subvencijo, ni relevanten, tudi denimo večina letalskih prevoznikov je subvencioniranih s strani države ali občine, pa ne smejo lokalnim prebivalcem dajati nižje cene letalskih kart: “Glede gondol je bil tudi primer, kjer je Evropska komisija opozorila Avstrijo na odpravo znižanih cen za lokalne prebivalce. Do Sodišča EU primer ni prišel. Podobno je bila v Sloveniji občina Bovec opozorjena preko mreže Solvit, ker so se madžarske in slovaške rafting družbe pritožile zaradi višje cene dostopa do Soče, kot je veljala za slovenske rafting družbe. Občina je po opozorilu razliko v ceni odpravila. Solvit je oblika alternativnega reševanja sporov s področja enotnega trga, ki jo je vzpostavila Evropska komisija.”
“V našem primeru bi lahko denimo hrvaški državljan predložil svoj račun na hrvaški Solvit in povedal, da je za gondolo v Mariboru plačal več, kot če bi bil prebivalec Maribora. Hrvaški Solvit bi glede tega kontaktiral slovenski Solvit, ki deluje pri ministrstvu za gospodarstvo. Manj verjetno je, da bi taka zadeva prišla na Sodišče EU, lahko pa pride, če se diskriminatorne cene ne odpravijo,” za naš medij še pojasni predavateljica na mariborski pravni fakulteti.
Težko bi gondolo opredelili kot socialno storitev, ko pa gre vendarle za turistična oziroma rekreacijsko storitev
Doda še: “Predstavljam si, da bi lahko za določene prebivalce, ki imajo težak dostop s Pohorja v Maribor, gondolo lahko opredelili kot socialno storitev, a te osebe je potrebno specifično opredeliti, nikakor pa ne more za vse prebivalce Maribora vožnja z gondolo veljati za socialno storitev, ko je vendarle to pretežno turistična oziroma rekreacijska ali sprostitvena storitev. Italija in Španija sta bili tudi na Sodišču EU v Luksemburgu, ker ju je Evropska komisija tožila zaradi diskriminatornih cen vstopnic v mestne muzeje in parke, Avstrija pa je izgubila primer v Luksemburgu, ker je subvencijo za vinjeto nudila le avstrijskim invalidom, ne pa tudi tistim iz drugih držav članic. Nemški invalid je diskriminatorno pravilo zlahka izpodbil, ne glede na to, da je šlo za socialni ukrep spodbujanja mobilnosti invalidov.”
