Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Gondola se draži, a ne za vse enako. Ker se mnogim, ki niso prebivalci Maribora, to zdi diskriminatorno, smo se obrnili na strokovnjakinji, pravnico Janjo Hojnik, ter jo povprašali za mnenje, če je lahko cena gondole različna za Mariborčane in ostale prebivalce Slovenije.

Vozovnice za vožnjo s pohorski vzpenjačo na Mariborsko Pohorje so se s 1. julijem podražile. Občani Maribora so pri tem upravičeni do subvencije, zato bodo podražitev najbolj občutili prebivalci preostalih slovenskih občin in tujci. Domačini bodo za enosmerno vozovnico namesto 4 odslej odšteli 6 evrov, preostali pa 10. Povratna pa se za Mariborčane draži za 3 evre, na 9, za preostale pa na 16 evrov.

Posredna oblika diskriminacije

Janja Hojnik, je ena redkih v Evropi, ki se ukvarja z diskriminatornimi cenami in ima tudi znanstvene objave v najbolj priznanih mednarodnih znanstvenih revijah s področja prava EU, za Lokalec.si uvodoma pojasni: “Menim, da takšne cene, kot je bilo poročano, niso skladne s pravom EU, natančneje z določbami Pogodbe o delovanju EU glede prostega pretoka storitev in s Storitveno direktivo EU. Gre za posredno obliko diskriminacije, kjer ni v ospredju državljanstvo, kljub vsemu pa velika večina tistih, ki so deležni ugodnosti, predstavlja domače državljane. Ker se pravila EU o notranjem trgu ne uporabljajo za notranje situacije, lahko prijavo glede diskriminatornega položaja na Evropsko komisijo poda državljan druge države članice EU, denimo Hrvat. Slovenec ne more, denimo Ptujčan.”

Evropska komisija je na podobne primere že opozarjala in cene so potem poenotili

Hojnikova še dodaja, da argument, da gre za subvencijo, ni relevanten, tudi denimo večina letalskih prevoznikov je subvencioniranih s strani države ali občine, pa ne smejo lokalnim prebivalcem dajati nižje cene letalskih kart: “Glede gondol je bil tudi primer, kjer je Evropska komisija opozorila Avstrijo na odpravo znižanih cen za lokalne prebivalce. Do Sodišča EU primer ni prišel. Podobno je bila v Sloveniji občina Bovec opozorjena preko mreže Solvit, ker so se madžarske in slovaške rafting družbe pritožile zaradi višje cene dostopa do Soče, kot je veljala za slovenske rafting družbe. Občina je po opozorilu razliko v ceni odpravila. Solvit je oblika alternativnega reševanja sporov s področja enotnega trga, ki jo je vzpostavila Evropska komisija.”

“V našem primeru bi lahko denimo hrvaški državljan predložil svoj račun na hrvaški Solvit in povedal, da je za gondolo v Mariboru plačal več, kot če bi bil prebivalec Maribora. Hrvaški Solvit bi glede tega kontaktiral slovenski Solvit, ki deluje pri ministrstvu za gospodarstvo. Manj verjetno je, da bi taka zadeva prišla na Sodišče EU, lahko pa pride, če se diskriminatorne cene ne odpravijo,” za naš medij še pojasni  predavateljica na mariborski pravni fakulteti.

Težko bi gondolo opredelili kot socialno storitev, ko pa gre vendarle za turistična oziroma rekreacijsko storitev

Doda še: “Predstavljam si, da bi lahko za določene prebivalce, ki imajo težak dostop s Pohorja v Maribor, gondolo lahko opredelili kot socialno storitev, a te osebe je potrebno specifično opredeliti, nikakor pa ne more za vse prebivalce Maribora vožnja z gondolo veljati za socialno storitev, ko je vendarle to pretežno turistična oziroma rekreacijska ali sprostitvena storitev. Italija in Španija sta bili tudi na Sodišču EU v Luksemburgu, ker ju je Evropska komisija tožila zaradi diskriminatornih cen vstopnic v mestne muzeje in parke, Avstrija pa je izgubila primer v Luksemburgu, ker je subvencijo za vinjeto nudila le avstrijskim invalidom, ne pa tudi tistim iz drugih držav članic. Nemški invalid je diskriminatorno pravilo zlahka izpodbil, ne glede na to, da je šlo za socialni ukrep spodbujanja mobilnosti invalidov.”

Danes ponoči je na območju Maribora zagorelo v več zabojnikih.

Na območju Nove vasi smo bili po polnoči obveščeni o treh požarih zabojnikov za smeti. Neznani storilec je po nestrokovni oceni skupaj povzročil škodo v višini 3.000 eur, ogenj pa je poškodoval tudi osebni avtomobil, parkiran v bližini, pri čemer je nastala dodatna materialna škoda.

Policisti še zbirajo obvestila in preiskujejo kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari.

Gostilna Pri treh ribnikih ribnikih je dobila najemnika. V to jabolko je ugriznil Dušan Kelbič.

Znamenita mariborska gostilna Pri treh ribnikih v mestnem parku, ki je zaprta že leto in pol, bo zdaj le dobila najemnika. Kot nam je zaupal, je v to šel prvotno začasno, za tri oz. štiri mesece.
Kelbič je priznani vinski svetovalec, ki vodi tudi vinoteko v Vodnem stolpu na Lentu. Gostilna bo vrata predvidoma odprla 20. julija, torej v času Olimpijskega festivala evropske mladine, si Kelbič želi da bi že lahko ponudili dobro gostinsko ponudbo.

Obljublja lokalno ponudbo 

O tem, kaj bodo ponujali gostom, pravi: “Kar se tiče pijače, bomo ponujali pijačo naših lokalnih proizvajalcev, pa naj bi bodo to vina, ali druge brezalkoholne ali alkoholne pijače. Ponujali bomo tudi sladice lokalnih ponudnikov. Radi si se povezali tudi z lokalnimi sladoledarji.”

Bo pa zaenkrat oživel le kletni del. Razpis je zajemal najem dela gostilne – za spodnji del, klet, sanitarije in vrt. Mesečna najemnina znaša 800 evrov, gostilna pa bo odprta vsaj šest dni na teden.

V občini Vuzenica na Svetem Primožu na Pohorju so praznovali.

Lepo nedeljo so počastili s svečano mašo, pripravili pa so tudi voden ogled razstave “Vol, podjarmljena moč” v obnovljenem gospodarskem poslopju ob župnišču ter veselico.

Izglasovani predlog participativnega proračuna postavitve otroških igral je že v polnem teku, sporočajo iz Občine Lovrenc na Pohorju.

“Kot ste lahko opazili, so igrala že postavljena. Takoj, ko nam bodo razmere na terenu dopuščale, se bo izvedel še zaključni sloj podlage, takrat bo opravljen tudi pregled, na podlagi katerega bomo pridobili certifikat za varno uporabo igral,” sporočajo iz lovrenške občine.

Igrala naj se še ne uporabljajo

Dodajo še, da ko bodo certifikat pridobili, bodo igrala lahko predana v uporabo otrokom: “Zaenkrat pa vse naprošamo, da igral ne uporabljate. Za strpnost in razumevanje se vam iskreno zahvaljujemo.”

Nogometaš NK Maribor Žan Vipotnik se po poročanju Ekipe24 seli v Bordeaux.

Nogometni klub Maribor naj bi v teh dneh urejal še zadnje podrobnosti za prestop Žana Vipotnika, pišejo na portalu Siol.net. Bordeaux je francoski drugoligaš, ki naj bi Vipotnika pričakoval v naslednji sezoni z možnostzjo podaljšanja, uradna potrditev informacije naj bi bila prav kmalu. Za 21-letnega Žana Vipotnika se je sicer govorilo, da naj bi prestopil v zagrebški Dinamo, a tako Ekipa24 kot tudi Sportklub poročata, da naj bi odšel kar v Francijo. Siol.net še poroča, da je spletna stran TuttoMercatoWeb zapisala, da naj bi Francozi dali tri milijone evrov za njegov prestop, še dva milijona pa v obliki bonov.

Vipotnik je bil spomladi prvič v članski reprezentanci in pomeni vzhajajočo zvezdo, dal je tudi odločilni gol na tekmi proti Kazahstanu.

Mariborski policisti so sporočili, da so okrog 12. ure bili obveščeni o ropu prodajalne na Pobrežju v Mariboru.

Po prvih zbranih informacijah je neznan moški, domnevno oborožen, od zaposlene zahteval, da odpre blagajno in odtujil gotovino. Po dejanju je zbežal v smeri proti Greenwichu.

Trenutno so na kraju policisti in kriminalisti, ki izvajajo aktivnosti za izsleditev storilca. Ko bo znano več informacij, bodo te posredovali.

Tradicionalni Vuzeniški dnevi se letos začnejo 4. avgusta.

Prvi, otvoritveni koncert, bo pripadal Nuški Drašček, ki bo 4. avgusta, ob 19. uri, zapela v atriju župnišča. 11. avgusta, bo v prireditvenem šotoru zvečer ob 20. uri koncert Pera Lovšina s predskupino Da Džem, ki je sicer domača, vuzeniška rokerska skupina. Tako bo ta večer predvsem rokerski.

12. 8. pa bodo v Vuzenici Dejan Vunjak in Brendijeve barabe, ki bodo na odru prireditvenega šotora od 20. ure naprej. 14. 8. bo prav tam od iste ure naprej skupina Mambo Kings. Dan kasneje, 15. 8., pa bo od 15. ure naprej na odru prireditvenega šotora ansambel Preobrat.

Vsekakor pa se bo dogajalo še marsikaj drugega. Celoten seznam prireditev bo znan kmalu.

Župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik je sporočil, da so se s Telekomom in GVO dogovorili o izgradnji optičnega omrežja v območjih, kjer do zdaj ni bilo možnosti odstoppanja do širokopasovnih povezav.

“Po obisku predstavnikov Telekoma in GVO na občini Radlje ob Dravi in dogovoru glede ureditve optike so se pričele aktivnosti na vzpostavitvi optičnega omrežja v tistih delih naše občine, kateri do sedaj niso imeli možnosti dostopanja do širokopasovnih povezav,” je zapisal in dodal, da trenutno poteka vgradnja kanalizacijskega omrežja (cevovodi) ob projektu Aglomeracija 10991 v Radljah ob Dravi in Zg. Vižingi, obenem pa se pripravlja vse potrebno za vgradnjo v Vuhredu.

Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru je pridobila reakreditacijo s strani ameriškega združenja AACSB (Association to Advance Collegiate Schools of Business) za svoje študijske programe – akreditacijo, ki jo ima le 5 % najboljših poslovnih šol v svetu. S tem je potrdila svojo odličnost na področju raziskovanja, poslovnega izobraževanja in strokovnega dela. (Confirming Global Quality and Distinction in Business Education)
AACSB je sinonim za najvišje standarde odličnosti in kakovosti v poslovnem izobraževanju že od leta 1916. Akreditacija zagotavlja, da so študijski programi prve, druge in tretje stopnje na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru mednarodno primerljivi in potrjeni v mednarodnih postopkih evalvacije. S tem študentom fakultete omogoča odlično izobrazbo na področju ekonomije in poslovnih ved, kar pa še dodatno krepi mednarodno prepoznavnost diplome.

Poleg tega akreditacija AACSB fakulteti omogoča vzpostavljanje novih mrež in mednarodnih partnerskih povezav z vrhunskimi poslovnimi fakultetami po vsem svetu. S tem se krepi sodelovanje tako v akademski kot tudi poslovni skupnosti, spodbuja inovacije ter prispeva k dvigu kakovosti na lokalni in državni ravni.

Aktivno sodelovanje z lokalno skupnostjo in gospodarstvom

V postopku pridobivanja akreditacije AACSB je fakulteta morala dokazati svoj pomembni pozitivni vpliv na družbo in poslovni svet tako na lokalni kot tudi na širši nacionalni in mednarodni ravni. Pomemben pozitivni vpliv na družbo na področju izobraževanja študentov na fakulteti temelji na načelih trajnostnega razvoja in na pripravi študentov na izzive, s katerimi se sooča sodobno gospodarstvo. Fakulteta spodbuja raziskovanje na področju trajnostnega managementa in poslovanja ter si prizadeva za prenos teh znanj v prakso. Na fakulteti se zavedajo vpliva svoje dejavnosti na okolje in se zavzemajo za zmanjševanje negativnih vplivov ter spodbujanje trajnostnih praks.

Aktivno sodelujejo z lokalno skupnostjo in gospodarstvom, z namenom prispevati k njunemu razvoju kot tudi s širšo družbeno skupnostjo v mednarodnem merilu. Skozi nacionalna in mednarodna partnerstva in projekte si prizadevajo za prenos znanja, spodbujanje inovacij ter ustvarjanje pozitivnih družbenih učinkov.

Pridobljena reakreditacija AACSB potrjuje uspešnost fakultete ter spodbuja še tesnejše sodelovanje z lokalno skupnostjo in gospodarstvom. S tem se fakulteta nenehno izpopolnjuje ter ostaja v koraku s prihodnjimi spremembami in izzivi na področju poslovnega izobraževanja.

Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru sooblikuje smernice modernega poslovnega izobraževanja ter s pridobljeno akreditacijo AACSB utrjuje svoj položaj med vodilnimi izobraževalnimi institucijami na področju ekonomije in poslovnih ved. Fakulteta je zavezana k zagotavljanju odličnosti in mednarodne prepoznavnosti svojih programov ter izobraževanju kakovostnih strokovnjakov za poslovni svet.

Poletje v mariborskem Europarku je že v polnem zamahu. Minuli petek so obiskovalci največjega nakupovalnega središča severovzhodne Slovenije znova doživeli temperamentne ritme in pisanost kultur z različnih celin našega planeta, ki ju je na nakupovalne ulice prinesel mariborski festival Folkart.

Velika povorka folklornih skupin je tudi letos navdušila številne obiskovalce Europarka, ki so uživali v barvah, plesu, glasbi in vzdušju, ki so ga pričarali nastopajoči. Zdaj pa se v nakupovalnem središču ob Dravi že pripravljajo na kopico drugih zabavnih dogodkov ter ob visokih temperaturah vabijo na pravo poletno nakupovalno osvežitev. Ob tem smo pripravili nekaj predlogov, kako lahko na polno izkoristite letošnje vroče poletne dni.

FOTO: Bojan Mihalič

Osvežilni skok v nepozabno poletje

Vroči poletni dnevi kar vabijo k osvežitvi. Ohladite se lahko s prijetnim plavanjem v bližnjih bazenih, ena izmed idej pa je tudi obisk okoliških jezer ali rek, kjer boste lahko poiskali skrite kotičke miru in uživali v čarobnosti narave. Za vse tiste, ki se želijo sončiti na peščenih plažah ali se podati na razburljivo pustolovščino v vodnih športnih, je zagotovo prava odločitev izlet na obalo. Ne glede na to, ali boste supali, surfali, se potapljali ali veslali, boste v Hervisovi trgovini v mariborskem Europarku našli vse, kar potrebujete za nepozabno poletno doživetje – od kopalnih oblačil, brisač, napihljivih igrač, sončnih očal do športne opreme in obutve. Prav tako športno opremo za prosti čas ponujajo v trgovinah Champion, Adidas in Sport Vision.

FOTO: Bojan Mihalič

Poletna avantura med stranicami knjig

Ni boljšega kot preživljanje počitnic ob morju, jezeru ali reki z dobro knjigo v roki. Poletje je čas, ko se lahko sprostimo, umaknemo od vsakodnevnega vrveža in se prepustimo svetu literature. Ob zvokih valov pod senco dreves lahko pobegnemo v pustolovščine junakov, odkrivamo skrivnosti oddaljenih krajev ali se prepustimo čarom romantičnih zgodb. Obiščite knjigarno Mladinske knjige in izberite roman ali zbirko kratkih zgodb ter začnite svojo poletno avanturo med stranicami knjig.

Okusi poletja v skodelici ali kornetu

Pravega poletja brez kepice sladoleda ali požirka hladne kave skorajda ni. V času najhujše pripeke se zato lahko zatečete v eno izmed kavarn ali gostinskih lokalov mariborskega Europarka ter se ob osvežilni pijači, okusnem sladoledu ali dobri kavi podružite s prijatelji. S poletnimi okusi že vabita kavarni Teta Frida z več kot 20 različnimi vrstami 100 % naravnega sladoleda in Ginger, ki je znana po okusni kavi in svežih naravnih napitkih.

Brezskrbno in varno uživanje na soncu

Nanos sončne kreme in uporaba zaščitnih pokrival sta v poletnem času ključna za zaščito pred soncem. Strokovnjaki priporočajo uporabo kreme z zaščitnim faktorjem najmanj 30, ki bo obenem preprečila prezgodnje staranje kože in nastanek pigmentnih madežev. Prav tako v tem letnem času ne smemo pozabiti na nego kože in las. V Europarku boste v trgovinah dm drogerie markt, Müller, L’Occitane, in The Body Shop našli številne izdelke za nego telesa v vročih tednih, ki prihajajo. Odlična zaščita pred soncem je tudi lep slamnik. Tako boste lahko brezskrbno in varno uživali na poletnih sprehodih, izletih in potovanjih.

FOTO: AV studio

Ne zamudite Europarkovih poletnih znižanj in ugodnosti pri nakupih vsega potrebnega za osvežujoče poletne dni. Več informacij o aktualni ponudbi je na voljo na spletni strani in družbenih omrežjih.

Vodstvo Atletskega kluba Poljane Maribor in atleti tega društva so predstavili letošnje uspehe in načrte.

Tekmujejo namreč na več tekmovanjih, med drugim se bo lahko njihovega člana spremljalo tudi na skorajšnjem Olimpijskem festivalu evropske mladine, tudi drugi pa dosegajo zavidljive rezultate in dosegajo norme za nadaljnja tekmovanja.

Festival Lent se je v noči s sobote v nedeljo zaključil in se poslovil za eno leto.

Prav tako tudi vsi festivali, ki so vezani na Festival Lent, od Folkarta do Stand-upa v Vetrinjskem dvoru. Celoten program je bil, čeprav se je na samem Lentu bolj malo dogajalo, ponovno bogat in poln koncertov, dejavnosti in drugih prireditev.

Kakšne želje imajo za prihodnje leto, nam je povedal Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, kaj in kako ter zakaj so imeli na odru in v svojih prostorih, ne nazadnje pa tudi, kaj si želijo za naslednje leto, pa so nam povedali trije producenti oziroma vodje.

Nova brv čez Dravo, ki so jo v Mariboru zgradili pri Starem mostu, je po pridobitvi uporabnega dovoljenja že odprta za pešce, smo poročali že pretekli teden. Posebna komisija je zanjo izbrala ime Splavarska brv. Projekt je vreden 4,23 milijona evrov, od tega so prejeli 3,26 milijona evropskih sredstev.

Uradno odprtje brvi skupaj z novourejenim nabrežjem med dvoetažnim mostom in medicinsko fakulteto, ki naj bi bilo dokončano ali vsaj prehodno do konca poletja, na občini načrtujejo septembra, je še dejal župan. Glede izbranega imena pa je povedal, da se navezuje na historični nastanek mesta, ki so ga spodbujali splavarji.

FOTO: Stanko Letnar

Most je dolg 133 metrov, širok 5,68 metra, širina pohodne površine pa znaša 3,75 metra. V objekt so vgradili 200 ton jekla ter ga obdali z okoli 2000 kvadratnimi metri lesenih oblog. Višina brvi je v osrednjem delu 3,60 metra, kar je enako kot velja tudi za obstoječo Studenško brv in omogoča plovnost od dvoetažnega mostu vse do otoka.

Skupina Mi2 bo v četrtek, 6. julija, v mariborskih Minoritih, v eni od najlepših koncertnih lokacij štajerske prestolnice, odigrala enega od redkih akustičnih koncertov letošnje sezone.

Po lanskem nepozabnem koncertu v Minoritih se Mi2 v Maribor letos znova vračajo v času, ko je ob Dravi najlepše in najtopleje – poleti. Mi2 bodo v Letnem avditoriju LGM Minoriti v Mariboru v četrtek, 6. 7. 2023, nastopili s svojim akustičnim programom, ki je drugačen od električnega.

Tone Kregar in Jernej Dirnbek iz skupine Mi2 o akustičnem koncertu v Minoritih

Z Jernejem Dirnbekom in Tonetom Kregarjem smo se nedavno tudi pogovarjali o samem nastopu. Napovedala sta marsikaj, kot je značilno zanju, sta se tudi pošalila iz marsičesa, tudi iz tega, kdo v skupini je pravzaprav med nastopi dežuren za dovtipe. S prstom sta pokazala na vse, razen na sebe. Kako prepričljiva sta bila, si lahko ogledate v spodnjem posnetku. Med drugim sta izdala tudi, kaj počne njihov novi kitarist Franci. V napoved pa sta celo vpletla nutrije in točo ter na koncu čisto resno povedala, kaj lahko publika pričakuje v četrtek zvečer v Minoritih.

Skladbe tako pridejo bolj do izraza

Akustični večer so zastavili kot kombinacijo njihovih danes že skoraj ponarodelih uspešnic, redko izvajanih skladb, ki jih v električni verziji ne slišimo več, in iskrivih pogovorov in dovtipov, ki mestoma mejijo na stand-up. Akustični koncerti so Mi2 popeljali po prizoriščih, kjer sicer verjetno ne bi nastopili – od Žičke kartuzije, slovenskih gradov, SNG Maribor do manjših, ekskluzivnih lokacij, kjer intimna, akustična, slečena izvedba skladb pride bolj do izraza, kjer je možnost improvizacije večja in komunikacija z (manj številčnim) občinstvom lepša in lažja.

V prekrasnem ambientu letnega avditorija v Minoritih v Mariboru bodo Mi2 z akustičnim programom nastopili že drugič (prvič so na odru Minoritov stali lani avgusta pred razprodanim avditorijem). Vstopnice za Mi2 – Akustični večer v Minoritih za VIP sedišča so že razprodane, na voljo so še zadnje vstopnice po redni ceni (prodaja v sistemu Moje karte).

Pred časom so na seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti obravnavali primer v Sloveniji ukradenih otrok. Pobudnica razprave je bila Simona Šeremet Kalanj (prej Simona Kalanj Mitevski), ki pomaga materam, ki sumijo, da njihovi novorojenčki niso umrli, pač pa so bili ukradeni, navajajo na portalu.

Simona Šeremet Kalanj je na seji, na kateri so bili tudi predstavniki različnih ministrstev, dejala: “Smrt otroka je sama po sebi boleča. Še bolj boleče pa je, da mama podvomi, ali je ta otrok res umrl ali živi z neko drugo družino. Trenutno imamo več primerov v Sloveniji, štiri v Mariboru, enega v Celju, enega v Kranju. V Novem mestu smo ga delno že rešili sami, v Velenju pa je v celoti rešen.”

V vseh primerih v Mariboru ista ekipa zdravnikov in babic

“V porodnišnicam je bilo rečeno, da je otrok umrl, porodnišnica jim ni dovolila še zadnjič videti otroka. Veliko otrok je umrlo z zelo podobno diagnozo,” je povedala v nagovoru Simona Šeremet Kalanj in dodala: “Najbolj grozno od vsega naštetega pa je to, da se ne ve, kje so otroci pokopani. Smo vprašali porodnišnice, nobena izmed naštetih ni vedela, kje je pokopala otroka.”

Šeremet Kalanjova je spregovorila tudi o konkretnih primerih mater, ki jim pomaga. “V vseh štirih primerih v Mariboru opažamo, da je oseba, ki je izpolnjevala bolnišnično dokumentacijo, ki je bila nato posredovana upravni enoti, bila ista. V Mariboru je bila ista ekipa zdravnikov, ista ekipa babic. Matičarji so svoje delo opravili v neskladju s takratnim zakonom, torej je krog sklenjen. Manjka samo še podatek Centra za socialno delo,” je dejala.

Povedala je, da so bili na CSD za matere, ki dvomijo, da so njihovi novorojenčki zares umrli, vselej nedosegljivi, kljub prošnjam, da jim povedo, koliko otrok je bilo od leta 1971 do leta 1990, kjer datirajo primeri v Mariboru, posvojenih, in tega podatka niso izdali: “Želeli smo vedeti le številko, pa nam tega niso pokazali.” Niso želeli vedeti kdo je bil posvojen, želeli so vedeti zgolj številko. A te informacije niso dobili.

Kot je povedala, o dveh primerih piše: “Ni dala denarja, otrok je umrl,”

“Stopila sem v UE v Mariboru in vprašala matičarko, kaj naj bi to pomenilo. Rekla je, Simona, ti ne razumeš. Ni plačala prvega rojstnega lista. Mogoče jaz res ne razumem, ampak nekaj pa razumem. Da ne verjamem vedno vsega, kar slišim,” je še povedala. Zato je šla po odgovor drugam. Na Ministrstvu za notranje zadeve je izvedela, da se prvega rojstnega lista nikoli ne plača. “Po istem vzorcu so se zadeve dogajale po vseh državah bivše Jugoslavije.”

Mlada ženska iz Velenja ugotovila, da je bila kupljena v Bosni

Simona Šeremet Kalanj je povedala tudi o mladi ženski iz Velenja, ki ji je pomagala razrešiti njeno zgodbo. Kot je povedala, je ženska dvomila v svojo posvojitev. Hitro so ugotovili, da je bila kupljena za 30 tisoč nemških mark v manjšem kraju v Bosni. “Ker je bila kilav otrok, prezgodaj se je rodila, sicer bi bila vredna več. Vsa dokumentacija je bila urejena naknadno, tudi vpis v matično knjigo rojstev.”

Ko se je ženska pogovorila s svojo posvojiteljico, ji je ta priznala, da je to res: da jo je res kupila, ker ni mogla zanositi, in da je zanjo res plačala 30 tisoč nemških mark socialnemu delavcu, in ji res naredila naknadno dokumentacijo. “Že to je nedopustno. Mlada dama je kupljena v Bosni, je iz pravoslavne družine, danes je muslimanka. In ko je to izvedela, se ji svet sesul. Mene je vprašala: “Simona, kdo sem jaz?”

“Primer iz leta 1990 v Maribor. Dojenček je umrl. Zaposlena je bila mama, zaposlen je bil mož, se pravi oče otroka. Niso dovolili pokopa in niso videli otroka. Mamica se je po desetih letih vrnila v Slovenijo. Celo dopoldne sem prosila, prosila kriminalista, kateremu je bila poslana dokumentacija, iz kabineta bivše ministrice Bobnarjeve, ki smo ji izredno hvaležni, da sprejme mamico, ki je prišla iz Beograda. 300 in en izgovor sem slišala, zakaj je ne more sprejeti,” je še pripovedovala Simona Šeremet Kalanj in dodala: “Od dokumentacije ni zbral ničesar, samo tisto, kar sem mu jaz prinesla, jaz sem samo fizična oseba, nisem kriminalist, jaz sem samo medicinska sestra. Nič. Tožilstvo je naši mamici napisalo, da ne bodo obravnavali, ker ni znan storilec. Sej če bi mi vedeli, kdo je storilec, pa načeloma tudi vemo, bi to jasno in glasno napisali.”

Mamice imajo pravico vedeti, kje je njihov otrok

Na seji je povedala še o nekaj drugih primerih. Svoj nagovor pa je zaključila s pozivom, naj se dokumentacije ne skriva več, saj se s tem dvoma ne zmanjša, temveč poveča. “Mamica ima pravico na pokopališču svojemu otroku prižgati svečko, mamica ima pravico vedeti, kje ta otrok je, če je živ.”

V soboto, 1. julija, je vodenja Doma pod gorco prevzela Jelka Kolmanič. Sicer je Kolmaničeva predsednica nadzornega sveta družbe, direktorsko mesto pa je prevzela, ko nadzorniki do odhoda dosedanjega direktorja Gregorja Žigona niso izbrali njegovega naslednika, čeprav so dobili veliko prijav.

“Prijav je bilo sicer veliko, 16, ampak bilo je več kot pol nepopolnih. Ostale smo obravnavali, tudi nekaj razgovorov smo opravili, ampak nadzorni svet se za izbiro ni odločil. V Domu pod gorco so še neki drugi problemi  in se stvari še odvijajo, tako da zaenkrat se je nadzorni svet odločil, da ne bo izbire. Ker pa je direktor Gregor Žigon moral oditi na novo delovno mesto s 1. 7., smo se na nadzornem svetu odločili za začasno vodenje, dokler ne najdemo skupne rešitve,” je za Lokalec.si pojasnila Jelka Kolmanič, sicer članica Arsenovičeve Liste za Maribor in mestna svetnica.

Išče se celotna rešitev

“Ta trenutek vam ne znam povedati, za to začasno vodenje je rečeno, da bo dva meseca. V tem času se pa išče kompleksna rešitev za Dom pod gorco. Lastniki se še dogovarjajo kako naprej, ni samo stvar vodenja. Večinski lastnik je MO Maribor, majhen delež pa ima tudi Medobčinski stanovanjski sklad,” nam je še zaupala Kolmaničeva.

Težave s kadri 

Zanimalo nas je, o katerih težavah začasna direktorica govori: “Tako kot je v vseh DSO-jih, problemi so s kadri in ostalimi stvarmi. Mestna občina Maribor se zdaj ukvarja s tem, kako in kaj naprej. Jaz pa poskušam pomagati premostiti to prehodno obdobje po odhodu dozdajšnjega direktorja. Drugo pa je vse še odprto.”

Spomnimo, pred dvema mesecema oz. v sredini meseca maja je namreč nepričakovano, skorajda na začetku svojega tretjega mandata, z mesta direktorja mariborskega doma za starejše Doma pod gorco direktor Gregor Žigon napovedal, da se poslavlja od vodilnega mesta in odhaja v gospodarstvo.

Poročali smo, da so otvoritev Mariborskega otoka napovedovali za minuli vikend. Ker je bila napoved za soboto slaba, so najprej odprtje prestavili na nedeljo, v soboto popoldne pa sporočili da, ker je slaba napoved tudi za nedeljo, se kopališče odpira v ponedeljek.

Zanimivo bi bilo videti, katero napoved so spremljali odgovori v soboto, kajti za nedeljo je kazalo večino dneva na sončno oz. delno oblačno in več kot 25 stopinj Celzija. Tako je tudi bilo, dovolj toplo dopoldne, da bi se gotovo marsikdo prišel ohladiti na otok. Padavine so se začele šele pozno popoldne. Je pa napoved že konec preteklega tedna kazala na večdnevno slabše vreme v začetku tega tedna. Danes, kot kaže, bo cel dan deževalo in bo hladneje.

Prestavljanje zaradi vremena, ali kupovanje časa?

A odgovorni na Mariborski otoku zapišejo: “Zaradi trenutnega slabega vremena se odprtje Mariborskega otoka v primeru izboljšanja vremena prestavlja na danes popoldan.” Pričakujemo lahko, da bodo kaj kmalu zapisali, da je tudi popoldanska otvoritev odpovedana in prestavljana.

Na jutri? Na sredo? Vprašanje, glede na to kakšna je zdaj napoved – deževno in hladneje bo. So si tako poskušali le kupiti čas, da na Mariborskem otoku končajo vsa dela? V četrtek, ko so tja povabili medije in napovedali odprtje je bilo tam pravzaprav še na pol gradbišče.

Stanje na Mariborskem otoku v četrtek.

Zanimivo je tudi, da so v nedeljo, kot kaže res načrtovali odprtje, kar kaže njihova objava na družbenem omrežju Facebook v soboto popoldne, ki pa je bila kmalu izbrisana. Nekaj ur po zapisu, da se Mariborski otok v nedeljo ne bo odprl, so namreč objavili še zapis, kjer vse vabijo – ravno v nedeljo – na jutranjo telovadbo na otok. Ampak kot rečeno, omenjeno objavo so kmalu tudi zbrisali.

V Svetem Primožu na Pohorju praznujejo lepo nedeljo.

Po svečani maši so pri župnišču v obnovljenem gospodarskem poslopju odprli razstavo ‘Vol, podjarmljena moč’, v Moštovi kleti pa ponudili domač jabolčnik in jabolčni sok. Zabava se je nato nadaljevala še z veselico.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Organizatorji Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem), ki ga bo Maribor gostil od 23. do 29. julija, so v središču štajerske prestolnice predstavili razstavne plakate, ki z naravnimi, kulturnimi, zgodovinskimi in športnimi značilnostmi na drugačen način predstavljajo prav vse sodelujoče države.

Evropski olimpijski komite in Evropska olimpijska akademija sta z namenom predstavitve vključenih držav spodbudili k prepletanju športa in kulture, rezultat tega pa so nastali plakati, s katerimi preko športa odstirajo značilnosti držav udeleženk.

Dogodek je namenjen tudi obeleženju obletnice ustanovitve Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok). Tega je leta 1894 ustanovil Pierre de Coubertin s somišljeniki, ki so želeli obuditi olimpijske igre.

Razstava v Pokrajinskem muzeju Maribor

Ob uradni predstavitvi plakatov so pripravili tudi ogled občasne razstave Moda in šport, ki je v Pokrajinskem muzeju Maribor na ogled že od maja. V omenjenem muzeju že desetletje prirejajo Mesec mode v muzeju, letos pa so ga namenili prav Olimpijskemu festivalu evropske mladine.

Razstava je tako osredotočena na športna oblačila, saj muzej v zbirkah oblačilne kulture hrani tudi veliko predmetov športne dediščine. Tematiko mode in športa predstavljajo iz historičnega konteksta, kot tudi iz sodobnega, ko so postala oblačila za prosti čas zasnovana tako za vadbo in hkrati tudi za splošno vsakdanjo uporabo.

Zaradi Ofema, ki bo v Maribor privabil okoli 3600 mladih športnikov, bodo občasno razstavo podaljšali vse do 23. septembra, ko je dan slovenskega športa. V času športnega dogodka bo muzej priredil še druge športno-muzejske dogodke, v gradu bo tudi zaključna slovesnost festivala.
VIR: STA

Minule dni je veliko prebivalcev Kamnice v skupini Krajevna skupnost Kamnica na družbenem omrežju Facebook potarnalo nad tem, da jih nihče ne sliši pri njihovih težavah – ne vodstvo krajevne skupnost, ne Mestna občina Maribor.

Velike težave v krajevni skupnosti Kamnica so ceste in njihova sanacija. Ena izmed prebivalk je zapisala takole: “Sramota, julij trka na vrata, mi pa še vedno brez ceste, o sanaciji, ki je bila obljubljena ni duha ni sluha. MOGOČE BI TUDI MI RAJŠE IMELI BRV KOT GOSPOD ARSENOVIČ? Kje ste zdaj tisti, ki ste obljubljali sanacije po neurjih? Vsi tisti vodilni vsa ta leta ko prebivalci Rošpoha prosimo za popravilo te ceste-včasih pred davnimi leti ceste, sedaj ni niti C od ceste??Denar je zakaj se ne dela?? Občani Rošpoha sprašujejo mene, ker od vas, ki ste dolžni obveščat tiste, ki so vas dali na položaj vodilnih ne dobijo odgovorov.”

VIR: Facebook

Krajani pravijo, da zabave jih ne bodo utišale

Očitki v komentarjih pod objavo, kjer so objavljene fotografije, uničenih cest, letijo tudi na predsednika Krajevne skupnosti Simona Hauptmana: “Ti odgovorni za Kamnico, mislijo da bodo z razno zabavo utišali Kamničane. Bore malo so se potrudili, da bi obljube uresničili. Odgovorne vidiš samo po lokalih v Kamnici. Katastrofa!”

Predvsem bode v oči pasivnost predsednika KS, ki je pred volitvam bil nenehno prisoten, skliceval je novinarske konference, se oglašal ob najmanjših težavah … Zdaj pa mu očitajo, da se je umaknil in poniknil. Zdaj ko je na položaju, pa je ta strast do izboljšanja kraja ugasnila, ljudje pa zaradi uničenih cest ne morejo do lastnega doma.

Je denar za Kamnico le fiktiven?

Krajani se sprašujejo tudi, če je denar v proračunu za Kamnico le fiktiven: “Po tem sodeč se dela, ki so bila obljubljena ne izvajajo nikjer. S tem da cesta na Griču je bila v proračunu občine in denar zanjo je. Vsi nastali plazovi, in škoda se pa sanira samo z nasutjem peska, ki ga prvi dež odplakne. KATASTROFA.”

Najprej naj bo delo, potem zabava

“Nimam besed, žalostno, to je lahko samo pri nas, kakšni so izgovori bodo sedaj od vodilnih, kdo je za to odgovoren, vemo in KS se mora bolj potruditi da uredi te zadeve, prvo delo potem zabava, zdaj pa je očitno obratno. Premalo so aktivni, žalostno,” še navajajo krajani. Spomnimo … KS Kamnica je na veliko praznovala svoj praznik, takrat so vodilni v kraju pripeljali na veselico Tanjo Žagar in Polkaholike.

V komentarjih je razbrati tudi, da o temi sanacije cest sprašujejo predsednika KS Simona Hauptmana, a odgovora ni: “Jaz več kot vprašati predsednika KS ne morem, žal pa tudi ni bilo odgovora nazadnje.”

VIR: Facebook

Letos bo na Mariborskem otoku potekala tudi dobrodelna akcija »Vstopnica za otroka«, pri čemer bodo lahko obiskovalci kupili vstopnice na zalogo za otroke, ki si obiska zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin ne morejo privoščiti.

Pri akciji z dobrodelno noto bo sodelovala Zveza Prijateljev Mladine Maribor, ki bo poskrbela, da bodo kupljene vstopnice končale v pravih rokah. S tem želimo pričarati čudovito poletje tudi tistim otrokom, ki sicer najverjetneje ne bi obiskali kopališča.

Direktor JP Marprom in Šport Maribor Ranko Šmigoc je dejal: “Vsak bo lahko vnaprej kupil kopalno karto za tiste, ki si tega ne morejo privoščiti. Vsak, ki bo karto kupil, bo prejel sončna očala skupine JHMB, ki jih imamo še nekaj na zalogi. Verjamem, da bo dober odziv v dobri noti socialnosti in hkrati koristno v zvezi s tem, da bodo lahko dobili sončna očala.”

Po sklepu mariborskega mestnega sveta bo od 1. julija 2023 veljal novi cenik mestnega avtobusnega prometa, v katerem bo cena osnovne enkratne vozovnice v predprodaji 1,30 EUR, vozovnice za 10 voženj 10 EUR in osnovne mesečne 36 EUR.

“Ob tem cenik uvaja nove produkte, kot so dnevna vozovnica z veljavo v izvenkoničnem času in ugodni kombinirani vozovnici P + R (parkiraj in presedi). Novost je tudi podaljšanje veljave enkratne vozovnice oziroma časa, ko omogoča prestopanje med linijami s 60 na 75 minut. Medtem ceni vozovnic za 1 in 10 voženj za otroke ostajata nespremenjeni, prav tako tudi cena ene vožnje za vse, ki jo plačajo pri vozniku,” so pojasnili na Marpromu.

“V mestnem avtobusnem prometu je v zadnjem obdobju prišlo do občutnega porasta stroškov delovanja, predvsem zaradi dvigov cen goriv, energentov, materiala in storitev, povečanja stroškov dela, najemnin za opremo in vozila ter investicijskih vlaganj. Uskladitev cenika, ki je bila iz navedenih razlogov nujna, bo zagotovila vzdržnost in stabilnost financiranja ter izvajanja mestnega prometa,” so še zapisali. Več TUKAJ.

FOTO: Marprom cenik, ki je veljaven do 1. julija

Slovenci smo v letu in pol iz trgovin in restavracij naročili več kot 100.000 sladoledov v vrednosti 2 milijona evrov. Najraje imamo sladoled s piškoti, ki ga najpogosteje naročamo ob večerih in koncih tedna, narašča pa tudi prodaja veganskih sladoledov.

Toplo vreme, poletje in počitnice so le nekatere od asociacij, ko pomislimo na sladoled, ki ga tako že od otroštva dalje povezujemo s posebej prijetnimi trenutki. To priljubljeno zmrznjeno slaščico Slovenci na Woltu, platformi za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, naročamo izjemno pogosto.

Raziskava razkriva, da imamo najraje inovativne kremne sladolede z dodatki, kar se jasno odraža na lestvici najbolj priljubljenih okusov. Prvo mesto zaseda sladoled s piškoti (36,2 %), sledi sladoled z okusom karamele (25,4 %), nato čokoladni sladoled s koščki brownija (16,8 %) in sladoled z okusom jagodnega cheesecaka (14,3 %), medtem ko je na petem mestu priljubljenosti sladoled z arašidovim maslom (7,3 %). Sicer najraje posegamo po sladoledih v sladolednih banjicah in lončkih (85 %), sledijo jim ledene lizike, korneti in sladoledi na palčkah.

Mariborčani naročijo več sladoleda kot Ljubljančani

Slovenci sladoled najraje naročamo med 17. in 19. uro, medtem ko četrtino vsega sladoleda naročimo pozno zvečer, in sicer med 20. in 23. uro. Najraje si ga privoščimo v nedeljo, vsekakor pa obstajajo tudi lokalne razlike. V Murski Soboti največ sladoleda pojedo ob ponedeljkih in petkih ter ob nedeljah, medtem ko si ga v Novem mestu najraje privoščijo ob petkih, v Kranju pa ves konec tedna. Zanimiv je tudi podatek, da so na Štajerskem bolj sladkosnedi, saj Mariborčani naročijo kar štirikrat več sladoleda na aktivnega uporabnika kot Ljubljančani.

Sladoled ni več le sezonski izdelek

Kot omenjeno, sladoled velikokrat povezujemo z vročimi dnevi, zato poletni meseci vedno nakazujejo porast naročanja. S pomočjo spletnih trgovin z dostavo, ki zagotavljajo neprekinjeno hladno verigo, pa se je to začelo spreminjati, saj si doma na kavču, ob prijetnih 22 stopinjah, sladoled lahko zaželimo skozi vse leto. Temu trendu pritrjujejo tudi podatki, saj smo letos marca naročili za 25 % več sladoleda kot lani junija. V zadnjem letu in pol smo največ sladoleda naročili 2. maja 2023. Prav tako je viden tudi porast naročanja sladoleda na dom, ki iz leta v leto raste, saj smo letos marca pojedli skoraj dvakrat toliko sladoleda kot lani v istem obdobju.

Narašča prodaja veganskega sladoleda

Tako kot tudi v drugih prehrambenih segmentih se tudi v segmentu sladoleda ponudba nadgrajuje in širi, predvsem na področju veganskih sladoledov in sladoledov brez laktoze. Prodaja veganskega sladoleda se je v zadnjih treh mesecih povečala za 30 %, najraje pa ga naročamo v Kopru, in sicer v Sladoledarni.

Koliko sladoleda pojemo v primerjavi z evropskim povprečjem?

V Evropi, od koder ta tradicionalna slaščica izvira, je poraba sladoleda velika, na voljo pa je že skoraj več kot sto različnih vrst. Po podatkih agencije EuroGlaces je povprečna poraba sladoleda v Evropi 6,20 litra na prebivalca na leto, medtem ko ga po podatkih Statističnega urada Slovenije povprečen Slovenec poje 4 litre na leto.

Slovenska tekmovalka v kikboksu Tyra Barada bo v nedeljo na evropskih igrah na Poljskem tekmovala v dveh finalih. Najmanj srebro si je zagotovila tako v boju po točkah kot v lahkem kontaktu v kategoriji do 50 kilogramov. V finalu bosta tekmovali tudi Tina Baloh v boju za točke v kategoriji do 70 kg in Urška Gazvoda v lahkem kontaktu do 60 kg.

Barada je danes najprej v kategoriji do 50 kg v polfinalu boja za točke ugnala Švicarko Maeline Nadine Lachaud. Po prvi rundi je po začetni prednosti tekmice z 2:1 Barada povedla s 6:2, po drugi je vodila z 8:4, po tretji pa s končnih 16:9. V finalu bo v nedeljo tekmovala proti Italijanki Federici Trovalusci.

Nato pa je nastopila še v polfinalu lahkega kontakta, kjer je grško tekmico Paraskevi Semeli Zarmakupi ugnala s 3:0. Za zlato se bo merila z Bolgarko Kristino Nikolovo.

Baloh je v boju za točke v kategoriji do 70 kg premagala Irko Jodie Browne z 11:9, v nedeljo jo v boju za zlato čaka Italijanka Domenica Angelino.

Urška Gazvoda pa se je v lahkem kontaktu do 60 kg borila proti Finki Miri Iisi Auror Sjovall in zmagala s 3:0. V finalu jo čaka Italijanka Luna Mendy.

Ostala je zbrana

“Na Tyri Baradi je bilo veliko breme, je najmlajša tukaj na igrah in ker je v zadnjem času vse boje dobila, vsi veliko pričakujejo. Do zadnjega je danes ohranila svoje misli in zbranost ter je brez napake opravila dvoboja,” je sprva o nastopu in tekmicah svoje hčerke povedal vodja reprezentance Tomaž Barada.

“V tistem na točke ima v finalu zelo izkušeno tekmico, ki jo je premagala na prejšnjem EP in je prva na svetovni lestvici, a se ji lahko zoperstavi in ima velike možnosti, da jo premaga. V lahkem kontaktu pa je Tyra prva na svetovni lestvici, njena tekmica v finalu pa druga. Med njima ni velike razlike, a več možnosti pripisujem Tyri,” je dodal Tomaž Barada.

Dejal je, da je srečen in zadovoljen, ker je Urška Gazvoda dobila tesno polfinalno borbo. “Pri dveh sodnikih je zmagala le s točko razlike. Pustila je srce v ringu ter si zaslužila finale, kjer jo čaka aktualna evropska prvakinja. Ta je Urško premagala tudi na EP. Tina Baloh pa je imela na igrah že dve težki borbi. Jutri jo čaka Italijanka Angelino, ki smo si jo najbolj želeli za tekmico. Tina je favoritka v tem dvoboju,” je še zaključil Barada.
VIR: STA

Maša Potočnik prihaja iz Lovrenca na Pohorju in prav tam je pripravila svojo prvo fotografsko razstavo, v kateri je pokazala svoje fotografije živali.

Te je ustvarila v dveh živalskih vrtovih, nekaj fotografij pa je nastalo doma. Pri vsem pa se vidi rdeča nit: dva svetova, ki ponazarjata svobodo in ujetost. Hotela je pokazati na eni strani popolnost, na drugi strani pa nepopolnost. Prav pri na videz idiličnemu motivu se namreč vidi veliko mrežo ali pa zasteklitev, tako se namreč lahko tudi ugotovi, da so živali dejansko ujete.

Razstava Dva svetova. Avtorica Maša Potočnik
Žirafa v živalskem vrtu. Avtorica Maša Potočnik

Maša Potočnik sicer hodi v medijsko šolo, razstavo pa je pripravila na pobudo fotografske sekcije Planinskega društva Lovrenc na Pohorju, ki je še kako povezano z naravo, živalmi. Res da ne s takimi, ki se jih najde v živalskem vrtu, npr. levi, nilski konji, žirafe, ki jih je med drugimi tudi ujela v objektiv Potočnikova, a zagotovo se najde skupna točka, saj gre za povezovanje z živalmi, z naravo.

Pri odprtju razstave se je avtorica tudi predstavila.

Razstava bo na ogled vse do septembra.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Bralka nas je opozorila na neurejeno okolico otroškega pumptracka v Mariboru, ki se sicer nahaja v neposredni bližini BMX proge v Novi vasi.

Bralka pravi, da je do enega metra visoka nepokošena trava z raznim plevelom okoli proge na kateri se lahko s pogajalčki in kolesi preizkušajo najmlajši. Namenjena je namreč prav otrokom, le-ti pa tako praktično kolesarijo v labirintu visoke trave.

Hkrati pa se bralka sprašuje tudi, kam je izginila klop za sedenje, ki je še do pred kratkim bila na lokaciji.

Z vprašanji smo se obrnili tudi na MO Maribor in Javni holding Maribor, odgovore objavimo, ko jih prejmemo.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pišite nam na info.bktv@gmail.com.

Študentje lahko od danes na portalu eVŠ oddajo prošnjo za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto. Na voljo je 12.089 mest za subvencionirano bivanje, od tega 4671 za sprejem in 7371 za podaljšanje bivanja, ter 47 mest za študente s priznano in začasno priznano mednarodno zaščito.

Po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije višina mesečne subvencije v študijskem letu 2023/2024 v javnih dijaških, dijaško-študentskih in študentskih domovih znaša 27,80 evra, v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih pa 32 evrov.

Na prvo prednostno listo bodo uvrščeni študenti, ki bodo vlogo za sprejem oddali do 16. avgusta

V skladu z javim razpisom za subvencionirano bivanje višješolskih in visokošolskih študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2023/2024, ki je dostopen prek spletne strani ministrstva, lahko študenti prošnjo za sprejem oddajo preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ, in sicer s kvalificiranim digitalnim potrdilom, uporabniškim imenom in geslom ali z digitalno identiteto.

Na prvo prednostno listo bodo uvrščeni študenti, ki bodo vlogo za sprejem oddali do 16. avgusta. Tudi študenti, ki želijo podaljšati bivanje v študentskih domovih ali pri zasebnikih, morajo vlogo oddati prek istega portala do najkasneje 16. avgusta.

Razpisa za bivanje študentov s statusom osebe z mednarodno zaščito in osebe z začasno zaščito v študentskih domovih za prihodnje študijsko sta sicer dosegljiva na spletnih straneh študentskih domov.
VIR: STA

Stanovanjske nepremičnine so bile na četrtletni ravni dražje za 1,6 %, na letni pa za 8,8 %. Število prodaj je bilo pod ravnijo lanskega povprečja.

Rabljene stanovanjske nepremičnine (tj. rabljena stanovanja in hiše skupaj) so se na četrtletni ravni podražile za 2,5 %. Cene rabljenih družinskih hiš so se zvišale za 6,4 %, cene rabljenih stanovanj pa za 0,2 %, poroča SURS.

Rabljena stanovanja so se v tej primerjavi najizraziteje podražila v Mariboru (za 5,6 %), medtem ko so se v Ljubljani in preostali Sloveniji pocenila (za 1,8 % oz. 0,3 %).

Cene novih stanovanjskih nepremičnin po treh zaporednih četrtletnih zvišanjih tokrat znova nižje

Nove stanovanjske nepremičnine (nova stanovanja in nove družinske hiše skupaj) so bile v primerjavi s prejšnjim četrtletjem cenejše za 8,4 %. Cene novih stanovanj so se znižale za 12,5 %, cene novih družinskih hiš pa zvišale za 5,9 %. Število prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin se je zmanjšalo peto četrtletje zapored. Prodanih je bilo 2.474 rabljenih stanovanjskih nepremičnin, skupna vrednost prodaj pa je bila 321,4 milijona EUR, še zapišejo na SURS.

Novih stanovanjskih nepremičnin je bilo prodanih 74, skupna vrednost prodaje 15,4 milijona EUR. To je bilo za približno 60 % manj kot četrtletje prej (36,1 milijona EUR) in za skoraj polovico manj kot pred enim letom (28,9 milijona EUR).

Edino mariborsko letno kopališče Mariborski otok bo jutri odprlo svoja vrata.

Trasa avtobusne linije št. 8 Maribor AP–Terme Fontana bo od sobote, 1. julija 2023, potekala do Mariborskega otoka, ki odpira vrata v kopalno sezono.  “Avtobusna povezava do otoka bo v času kopalne sezone na voljo vsak dan od 8.30 do 19.45, z intervalom odhodov z glavne avtobusne postaje vsakih 30 minut. Zadnji, večerni, povratek z Mariborskega otoka bo ob 20.15 uri,” so sporočili.

Za vse obiskovalce kopališča Mariborski otok, ki parkirajo v bližini postajališč Gosposvetska – rondo in Terme Fontana, bo na avtobusni liniji št. 8 omogočen brezplačen prevoz na relaciji med postajališči Gosposvetska – rondo, Terme fontana in Mariborski otok v obe smeri.