Pred 6. redno sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor se je odvila kava z novinarji, kjer so sodelujoči predstavili gradiva, ki jih bodo na seji obravnavali.

Podražitev avtobusnega prevoza in številnih druge podražitve …

Ranko Šmigoc, direktor JP Marprom, Šport Maribor in Mestne nepremičnine je predstavil štiri točke, začel je pri ceniku mestnega prometa. “Zadnjo uskladitev cen smo opravili v letu 2020 od takrat do danes so se stroški občutno povišali,” je uvodoma povedal in dodal, da bodo vožnja za otroke do 6 let še naprej brezplačna, prav tako ne bo povišanja za potnike od 6 do 15 let. “Podaljšali smo interval vožnje iz 60 na 75 minut,” je dodal.

Danes je potrebno za ceno vožnje pri vozniku plačati 2 evra, ta cena bi bila po novem 2,50 evra, v predprodaji pa bi se dvignila iz 1 evra na 1,30 evra.

Med točkami na jutrišnji seji je tudi uskladitev cen storitev koncesionarja Šport Maribor. “Dejstvo je, da smo naredili absolutno prvo primerjalno analizo trga, izračun lastnih cen in ugotavljamo, da je potrebno v vsakem primeru uskladiti cene vsaj z delno ublažitvijo nesorazmerij, ki so nastala v zadnjih treh letih,” je pojasnil.

Na dnevnem redu je tudi Odlok o spremembah Odloka o koncesiji za graditev krožno kabinske žičnice in izvajanju javne službe javnega prevoza potnikov, koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav. “Kot izvajalci, koncesionarji že sedaj upravljamo vse naprave na Pohorju izven gospodarske službe, ostala je samo še gondola. Na preteklih sejah smo poskušali uveljaviti cenik, ki bi zagotavljal vzdržnost in nismo uspeli s predlogi, če bo izglasovana sprememba, ki bi Mestni občini Maribor prihranila vsaj 600 tisoč evrov, letno bi lahko s tržnim pristopom in spremembo obstoječega modela poslovanja v Marpromu naredili dejavnost bistveno bolj vzdržno in jo vključili tudi v produkte,” pojasni Šmigoc.

Na razpis za gostilno Pri treh ribnikih se ponovno ni prijavil nihče. Tudi o tem bo, po predlogu Liste kolesarjev in pešcev, na jutrišnji seji tekla beseda. “Kot predstavnik lastnika s samo nepremično delujemo skrbno, jo vzdržujemo, negujemo, zagotavljamo, da njena vrednost ne pada, kar potuje zadnja cenitev revizijske hiše in delamo vse, da glede na razpoložljivost gostincev, poskušamo najti neko rešitev, ki bo ustrezna ne samo za objekt, temveč bo sovpadala z načrti mesta,” je povedal Šmigoc.

Odločali bodo tudi o podražitvah vrtcev

Brigita Gajzer Pliberšek iz Urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost je pojasnila, da so bile veljavne cene programov vrtcev  uveljavljene s 1. majem 2019: “Od takrat so se spremenili vsi elementi, ki predstavljajo strukturo cene. Tako so se skupni stroški povišali v prvi treh letih za 3,5 milijonov, ves ta strošek je pokril mestni proračun, v zadnjem letu se bodo povišali za 4,1 milijone, kar naš proračun več ne vzdrži. Tudi sicer je z zakonom predvideno financiranje dejavnost predšolske vzgoje.” 

“Ker cene ne odražajo dejanskih stroškov predlagamo korekcijo, ker pa bi uskladitev cen z dejanskimi stroški pomenila preveliko povišanje plačil staršev, predlagamo tudi kar izdatno povišanje občinskih subvencij iz 23 na 33 odstotkov za otroke, ki so vključeni v 1. starostno obdobje in imajo nižje dohodke, iz 14 na 25 odstotkov za ostale otroke, ki so vključeni v programe 1. starostnega obdobja, za otroke iz 2. starostnega obdobja pa se povišujejo iz 17 na 30 odstotkov in iz 7 na 21 odstotkov,” je pojasnila. Na ta način bi, kot je še dodala, tudi po uskladitvi cen ostala plačila staršev za občane med najnižjimi v državi.

Sprememba cene storitvene pristojbine za čiščenje odpadnih voda na Centralni čistilni napravi Maribor

Andraž Mlaker – Urad za komunalo, promet in prostor, je znova predstavil predlog za spremembo cene storitvene pristojbine za čiščenje odpadnih voda na Centralni čistilni napravi Maribor: “Naš predlog ostaja enak, kot je bil v gradivu 2022. Naša projekcija, ki se je lani porajala oz. pojavila pri kalkulaciji letos izkazuje enako vrednost.” Pojasnil je, da trenutno cena pokrivanja stroškov ne omogoča, zato so le-ti breme proračuna. “Za povprečno gospodinjstvo, ki porabi 10 m3 vode na mesec, predstavljala podražitev za 3,8 evrov na mesec.”

Mariborski župan Saša Arenovič je podražitve komentiral: “Že pred januarjem smo doživeli zame nov manever, na katerega nisem računal, da na tak način rešujemo razvoj mesta, da se umikamo odgovornosti s tem, ko umikamo točke z dnevnega reda. Zaupam strokovnim službam in zaupam zdravi pameti, da se ne more
istočasno od občine pričakovati, da bo skrbela za razvoj, spodbujala razvoj in gradila infrastrukturo, cesto in vse, kar nam manjka in po nepotrebnem subvencionirala vse, kar se nekdo spomni, ker misli, da bo zato dobil štiri dodatne glasove. Upam, da smo našli rešitev, ki bo za vse sprejemljiva.”

O projektih in sanacijah v občini

Župan MO Maribor je povedal, da je obnova vrtca v Brezju v polnem teku in bodo v septembru otroci že prestopili njegov prag. Dotaknil se je tudi prenove Mariborskega otroka: “Upam, da bo minimalni del narejen, občutki so odlični, ne bomo več na betonu, ampak na bolj urbanem, urejenem podestu. Bo pa to še trajalo po kopalni sezoni, verjetno bomo pravo sliko ugledali drugo leto spomladi.”

“Obnova nabrežja Lent in gradnja brvi je v teku, tam je šest ali osem podjetij, istočasno delajo, se usklajujejo, tudi vročevod delamo. Gradnja centra Rotovža in Zdravstvenega dom Magdalena potekata po časovnici,” je v nadaljevanju še spregovoril o projektih.

Maja Reichenberg Heričko, Sektor za urejanje prostora, je povedala, da so za drugo obravnavo pripravili gradivo dopolnjenega OPN za območje ob Dvorakovi ulici v Mariboru, kjer namerava javni stanovanjski sklad izgraditi stanovanja za mlade: “Gradivo je bilo obravnavano in potrjeno. Glede na prejete pripombe se je pripravil dokument stališča do pripomb, kjer načrtovalec skupaj z občino, zavzame stališče do vsake prejete pripombe.” Na podlagi sprejetih stališč in na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostorov se akt spremeni v meri, kot je določeno v stališčih. “Prišlo je do predloga za spremembo v samem območju, to se je nekoliko razširilo na jugozahodni strani, zajel se je še en trikotnik do cestišča med Dvorakovo in ulico Moše Pijada, na katerem je v skladu z natečajno rešitvijo bil predviden trg in intenzivna drevesna zasaditev, na željo stanovalcev, da se ureditev ohrani, smo območje razširili tudi na to del,” pojasni.

Povedala je tudi, da so na predlog gradiva s strani svetniških skupin prejeli 11 amandmajev. Nekatera stališča so svetnikom s strani občine že pojasnili. “Moram pa povedati, da so vsebine takšne, ki akt spreminjajo v takšni meri, da bi bila potrebna vrnitev postopka v javno obravnavo in ponovno pridobivanje mnenj, za kar smo se obrnili na pristojno ministrstvo, kjer prosimo za pojasnila, kako naj občina postopa v takšnem primeru.”

Popoldne je del države zajelo neurje. Najmočnejše nevihte so bile na Štajerskem, začele so se severozahodno od Maribora in se razširile proti Mariboru ter severnem delu Slovenskih Goric. Nekaj nalivov je bilo tudi na območju Karavank, Davče, Ljubljane in Zasavja. Nevihtna linija zdaj počasi slabi, je za STA dejal dežurni meteorolog Andrej Velkavrh.

Velkavrh je pojasnil, da nevihtna linija slabi, saj “dogajanje samo sebe zaduši, ker se oblačnost toliko razširi, da ni več sončnega sevanja, ki bi segrevalo zrak in povzročalo nestabilnosti”. Nevarnosti novih neviht zato danes ni več.

Neurja in nalivi se lahko spet pojavijo v sredo, ko bo težišče nestabilnosti zahodno od Ljubljane in ne toliko na Štajerskem, je napovedal dežurni meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso).

Na širšem območju Maribora je ponekod danes padala tudi toča, Arso pa je za severovzhodno Slovenijo izdal oranžno vremensko opozorilo. Po poročanju Vala 202 je na območju Maribora poplavljenih več cest in objektov. Gasilci z vsemi razpoložljivimi enotami črpajo vodo in s folijami prekrivajo nove plazove. Najhuje je na območju Radvanja, Košakov in Lenta.

Uprava za zaščito in reševanje je zaradi popoldanskega neurja na območju Maribora in okolice zabeležila 77 dogodkov. V večini je meteorna voda zalila kleti stanovanjskih in drugih objektov in zaradi zamašenih odvodnih kanalov poplavila nekaj površin na prostem. Sprožilo se je 14 zemeljskih plazov, od tega jih pet ogroža objekte in eden cesto.

Zaradi sunkov močnega vetra se je podrlo nekaj dreves, odkrilo pa je tudi eno ostrešje stanovanjskega objekta. Na terenu posreduje 23 gasilskih enot, intervencije pa so še v teku, so sporočili.

Po podatkih Arsa bodo v naslednjih urah ob močnih nevihtah z nalivi hitro naraščali posamezni hudourniški vodotoki in manjše reke v severni Sloveniji, ki se lahko tudi razlijejo. Na več območjih lahko zastaja in poplavlja padavinska in zaledna voda.

Ponoči in v sredo dopoldne se bo vodnatost povsod zmanjševala, sredi dneva in popoldne pa se bo verjetnost hitrega naraščanja in razlivanja posameznih vodotokov ponovno povečala. Vodnatost večine rek po Sloveniji bo sicer ostala srednja. V četrtek bodo reke povsod po državi ponovno upadale, so sporočili.

vir: sta

Obiskali smo Žana Voglarja in Jureta Kajzerspergerja, ki v Brezju pridelujeta sladke jagode – Jagodka.

Povedala sta, da sta trenutno sredi sezone, naša ekipa pa se je lahko o tem, da so jagode res okusne prepričala kar na terenu.

Podrobnosti pa v prispevku.

Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v Mestni občini Maribor traja povprečno nekaj več kot 16 dni na leto, kar je manj od slovenskega povprečja. Nižji od povprečja v državi je tudi delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji, kažejo najnovejši podatki NIJZ o zdravju prebivalcev slovenskih občin za leto 2023.

Precej pa Maribor zaostaja pri preventivnih programih

Odzivnost v program Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke je v mestni občini 58,7-odstotna, medtem ko znaša delež za celotno Slovenijo 63,4 odstotka. Presejanost v programu Zora, ki se osredotoča na rak materničnega vratu, je bila v Mariboru 66,3 odstotka, v Sloveniji pa 71,7 odstotka.

Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v mariborski občini po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) traja povprečno 16,6 koledarskega dneva na leto, medtem ko je povprečje v Sloveniji nekaj več kot 19 dni.

Nižji od slovenskega povprečja je v mariborski občini tudi delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, medtem ko je delež ljudi z zdravili za sladkorno bolezen blizu povprečju.

Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je v Mariboru 2,0 na tisoč prebivalcev, starih 35 do 74 let, kolikor je tudi povprečje v Sloveniji.

Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,6 na tisoč oseb, v Sloveniji pa je ta po podatkih NIJZ znašala 6,4.

Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,5 na 1000 prebivalcev, kar je manj kot v Sloveniji, kjer ta stopnja znaša 1,1.

Stopnja umrljivosti zaradi samomora pa je bila v Mariboru 18 na 100.000 prebivalcev, toliko kot v celotni Sloveniji. Tudi telesni fitnes otrok, ki nakazuje gibalno učinkovitost v starosti od šest do 15 let, je blizu slovenskemu povprečju.

vir: sta