V Trafiki – muzej za enega v Mariboru danes odpirajo razstavo, na kateri predstavljajo zgodbe o splošno razširjenem tihotapljenju stvari čez mejo pred nekaj desetletji. Razstava “Švercanje” temelji na zgodbah ljudi, na tem, kako so se znašli, je za STA povedal kustos Jan Malec Svetel.

Gre za fenomen iz 80-ih let prejšnjega stoletja v nekdanji Jugoslaviji, ko je prišlo do devalvacije dinarja, naraščajoče inflacije in omejitev uvoza tako imenovanega “luksuznega” blaga. Ljudje so zato množično kupovali te dobrine v tujini, Štajerci predvsem v Avstriji, in jih nato skrivoma vozili domov.

“To luksuzno blago ni bilo nič drugega kot južno sadje, kava, alkohol, tuje revije in časopisi, kozmetika in elektronika,” je pojasnil Malec Svetel iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor. “Vse, kar se ni dalo dobiti tukaj, so ljudje spretno spravljali čez mejo,” je dodal.

Na razstavi predstavlja nekaj takšnih zgodb, ki so mu jih povedali ljudje. “Vse razstave v naši Trafiki namreč izhajajo iz lokalne skupnosti. Slišal sem že kar nekaj takšnih zgodb in zdaj jih predstavljam širši javnosti,” je pojasnil.

Med predstavljenimi je zgodba nekdanjega carinika na mejnem prehodu Šentilj, ki je “prava zakladnica anekdot, tudi komičnih,” je povedal kustos. Ena od pripovedi govori, da med cariniki sprva ni bilo nobene ženske, zato so pri pregledovanju potnic morale priskočiti na pomoč natakarice iz lokala ob meji.

Poleg zgodb je na razstavi tudi nekaj fotografij z mejnega prehoda, predmetov, ki so se tihotapili, in uniforma carinika. Obiskovalci bodo lahko v posebno škatlo tudi prispevali svoje zgodbe. “V tistem času, ko meje še niso bile odprte, so vsi to delali, to je bila javna skrivnost,” je še povedal Malec Svetel.

vir:sta

Z velikonočnimi prazniki povezujemo tudi pokanje s karbidom, ki je sicer v večini krajev že izumrlo, spet drugod pa se trudijo, da tradicijo peljejo naprej. Stari ljudski verski običaj simbolizira Kristusovo vstajenje.

Pokanja smo se udeležili na domačiji Grmek v Rošpohu v Kamnici, kjer nam je Tomaž Grmek predstavil, kakšen je potek. Najprej se v zaprtem sodu kalcijev karbid zmeša z vodo in tako nastane plin acetilen. Nato se je s plamenom potrebno približati odprtini na sodu. Ob vžigu pride do glasnega poka, ob poku pa s soda odnese pokrov. Grmek sicer opozarja, da je potrebna velika previdnost, saj se lahko kaj hitro pripeti nesreča.

Pokanje v Kamnici so sicer obudili lani in se odločili, da letos ponovijo. Zjutraj so se odpravili na Sveti Urban, kjer se je ob 11. uri odvila sveta maša. Mašo je popestril pevski zborček Urban. “Nato smo odšli vsak na svojo stran na kosilo, po kosilu pa smo se zbrali na domačiji sadjarstva Grmek, kjer so bile priprave v polnem teku. Gospodar Tomaž je pripravil vse potrebno za pokanje, tudi za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno. Domači vinarji so poskrbeli za rujno kapljico,” nam je dejal Sebastijan Jaušovec.

Ob pravem času na pravem mestu.

Poročali smo o dogodku, ki se je včeraj pripetil na območju PU Maribor.

“Naša srčna policista Boštjan in Žan sta popoldne med delom v Mariboru opazila moškega, ki je hodil po pločniku in med tem padel ter se pričel tresti. Nemudoma sta mu priskočila na pomoč. Ker nista zaznala srčnega utripa in dihanja, sta ga pričela oživljati do prihoda reševalcev. Moški je bil odpeljan v bolnišnico, držimo pesti, da čim prej okreva,” zapišejo na PU Maribor.

Nekoliko drugačne potice, tako po velikosti kot po vrstah nadevov, sta za svojo diplomsko nalogo naredili študentki mariborske višje strokovne gostinske in turistične šole Natalija Ploj in Lara Arih. Iz osnovne ideje “narediti mini potičke” sta prešli preko teorije in raziskovanja do prakse. In naredili štiri vrste potičk, ki imajo ne samo drugačne nadeve, ampak tudi prelive oziroma posipe. Poglejmo njuno ustvarjanje v kuhinji.

Na 2. razvojni konferenci Podravja, ki je pod okriljem Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) potekala v Hotelu Piramida, so govorniki kot udeleženci konference v luči podnebne in energetske krize strnili mnenja in poglede o ključnih vsebinah, s katerimi bomo lahko dosegli tako razvojni kot tudi zeleni preboj regije.

Evropa 2030 in Evropski zeleni dogovor sta začrtala ključne smeri razvoja evropske energetske politike. Oskrba z energijo se je zaradi vojne v Ukrajini čez noč spremenila in povzročila velike spremembe na trgu. Kako se bomo temu prilagodili in kakšne korake moramo narediti na področju energetske samooskrbe regije, je bila tema 2. razvojne konference Podravja, ki jo je organizirala RRA Podravje – Maribor.

Državna sekretarka pristojna za področje energetike na Ministrstvu za podnebje, okolje in energijo (MOPE) Tina Seršen je predstavila zakonodajno plat – kako je treba zasnovati normativni okvir, da bodo spodbujeni vsi potrebni koraki, da se ta prehod izvede, hkrati pa je kot Mariborčanka povedala: “Vesela sem, da sem danes v Mariboru na odlično organiziranem regionalnem srečanju, primernem za deležnike javnega in zasebnega sektorja. Popolno razogljičenje je jasna usmeritev na politični ravni. To prinaša marsikatero korist za vsakega posameznega državljana: čistejše okolje, bolj varno prihodnost, zanesljivo oskrbo z energijo, saj ne bomo več tako uvozno odvisni od naftnih derivatov, zemeljskega plina in podobno. Lahko bomo gospodarji svoje lastne usode in živeli bomo v čistem okolju.”

Z Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50) se je Slovenija zavezala doseči popolno razogljičenje oz. postati podnebno nevtralna družba, kar pa lahko dosežemo le z učinkovito izvedenim zelenim prehodom. Poslanec v Državnem zboru in podpredsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Tomaž Lah je dejal, da je “zeleni prehod pa pomeni, da moramo spremeniti marsikaj, od miselnosti do konkretnih dejanj, da bomo tudi sprotno in dovolj hitro izvajali vse korake, ki nas bodo na koncu pripeljali do cilja. Seveda isto velja za regijo, njene prebivalce in podjetja, ki v regiji delujejo.”

Tako govorniki kot udeleženi konference, med njimi tudi nekdanji rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj, so se strinjali, da bo redko kdo kar sam od sebe spremenil stvari.  “Zdaj se seveda že kažejo v okolju hude posledice našega malomarnega delovanja, naše kratkovidnosti. Zagotovo so potrebne sistemske stimulacije,” je dejal Rebolj.

Tudi na Energetski zbornici Slovenije (EZS) se zavedajo, da mora Slovenija prednostno vlagati v obnovljive vire energije. “Zato se tudi v Podravju načrtujejo investicije tako na področju hidrologije, sončnih, vetrnih in črpalnih elektrarn. Potencial je tudi na področju širjenja daljinskega ogrevanja in termične obdelave odpadkov,” pravi izvršna direktorica, Ana Vučina Vršnak.

Direktorica Energetsko podnebne agencije za Podravje (ENERGAP) in županja Občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj pravi, da “imamo na področju samooskrbe imamo veliko potreb in želja, realiziranih projektov pa žal zaradi omejitve elektroenergetskega omrežja nekoliko manj.”

Glede na trenutno shemo je večina samooskrbnih elektrarn namenjena oddaji energije v omrežje. Vsi bolj ali manj proizvedejo višek, ki ga oddajo nazaj v omrežje. Ker to za obstoječe omrežje, ki je bilo v preteklih 100 in več letih grajeno za razdeljevanje in odjem, brez nadgradnje predstavlja težavo. Silvo Ropoša, direktor področja distribucije na Elektro Maribor je pojaslil: “Prizadevamo si, da bi lahko bili samooskrbni na tak ali drugačen način. Oblikovali smo rešitve, s katerimi bomo dosegli, da bo omrežje spet namenjeno bolj osnovni oskrbi in hkrati vključevanju večje proizvodnje, predvsem zaradi prihajajoče e-mobilnosti in ogrevanja s toplotnimi črpalkami, hkrati pa omogočalo tudi večji delež samooskrbnih elektrarn v omrežju. Delamo korake, prvi bodo vidni, kot je povedala tudi državna sekretarka, čez eno, dve ali pa tri leta.”

Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor pa je dejal, da si glede energetske samooskrbe Podravja si želijo boljšega izkoristka naravnih virov, kot so lesna biomasa ter geotermalna, vetrna in sončna energija. “Sedaj vemo, da je sredstev za obnovo omrežja v novi finančni perspektivi dovolj, zato moramo biti pripravljeni, še posebej z vidika prostorskega umeščanja,” pravi Rozman.

“V novo kohezijsko obdobje smo se podali s ciljem povečati konkurenčnost podravske regije, dvigniti kakovost življenja prebivalcev in njihovo blaginjo. Za uspešno izvedbo projektov se moramo še naprej povezovati z našimi partnerji, da bodo lahko tudi posamezniki energetsko samooskrbni, hkrati pa, da bo regija zanimiva in privlačna za tuje investitorje”, pravijo na RRA Podravje – Maribor.

Tudi letos so na oddelkih v Domu Danice Vogrinec Maribor barvali pirhe in se tako pripravili na Veliko noč.

Vedno poskrbijo, da svoje oskrbovance lepo presenetijo, tokrat jih je obiskal velikonočni zajček.

Nekaj utrinkov:

Na Veliki petek sta nadškof Alojzij Cvikl in župan Maribora Saša Arsenovič obiskala prejemnike pomoči v Ljudski kuhinji Betlehem.

Karitas poleg drugih programov pomoči v Ljudski kuhinji Betlehem pomaga tistim, ki si sami ne morejo zagotoviti vsaj enega toplega obroka. Vsak dan sodelavci in prostovoljci Karitas v Ljudski kuhinji Betlehem razdelijo več kot 60 kosil.

Nadškof Alojzij je pred delitvijo kosila zbrane pozdravil in voščil doživete ter blagoslovljene praznike z naslednjimi besedami: “Sprejmimo Jezusa za sopotnika in naše življenje dobi nov smisel! Danes v nas odmevajo Jezusove zadnje besede: «izpolnjeno je!« V trenutku največje teme, Bog izgovarja besede upanja in novega začetka. Križ ni konec. Po križu smo bili odrešeni. Velikonočno jutro pomeni zmago življenja nad smrtjo. Ta zmaga je podarjena vsakemu izmed nas, ki je pripravljen sprejeti ta dar. Vstali Gospod je na poti tudi k nam, da ne bi bili več sami. Če ga sprejmemo za sopotnika, naše življenje dobi nov smisel. Naj nas to novo življenje rojeno na križu prepoji, da bomo vedno bolj ljudje upanja in veselja. Potem ne bodo lepi samo letošnji velikonočni prazniki ampak vsak naš dan!”

Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je danes, 7. aprila 2023, ob svetovnem dnevu zdravja dogodek “Dan zdravja” z več aktivnostmi.

Na Trgu Leona Štuklja v Mariboru se med 9. in 12. uro odvija predstavitev CKZ ZD Maribor in preventivne dejavnosti ZD Maribor. Na dogodku je tudi Svit kontaktna točka, predstavitev Cepilne ambulante ZD Maribor in možnost ogleda reševalnega vozila. Predstavljajo se različni profili v zdravstvu, sodelujejo pa tudi nekatera društva. Udeleženci si lahko brezplačno izmerijo krvni tlak in s fizioterapevti in kineziologoma lahko opravijo različna testiranja. Možno je preveriti zmogljivost prijema ali se udeležiti šestminutnega testa hoje oziroma dvominutnega testa stopanja na mestu. V paviljonu v Mestnem parku je od 10. ure pod vodstvom psihologinj praktična, brezplačna delavnica »Tehnike sproščanja«.

Ob 11. uri je organiziran pohod na Piramido pod vodstvom fizioterapevtov. Zbirališče je na začetku Promenade v Mestnem parku, trasa pa poteka po označenih poteh. Pohod je primeren za vse (prilagajanje intenzivnosti tudi manj telesno pripravljenim).

V Sejni sobi ZD Maribor (Sodna ulica 13, 3. nadstropje) se je začelo ob 9. uri potekalo predavanje Zvišan krvni sladkor, ob 11. uri pa bo v Multimedijski učilnici ZD Maribor (Vošnjakova 2–4, 6. nadstropje) predavanje Zvišan krvni tlak. Obe predavanji vodita diplomirani medicinski sestri. V prostorih CKZ ZD Maribor (Vošnjakova 2–4, 6. nadstropje) je med 9. in 12. uro brezplačno merjenje telesne sestave in možnost individualnega posveta z dietetičarko. V laboratoriju ZD Maribor (Sodna 13, 2. nadstropje) je danes 30-odstotni popust na vse samoplačniške storitve.

Patricija Lunežnik, vodja Centra za krepitev zdravja ZD Maribor, je ob dnevu zdravja dejala: “Zdravje je vrednota, ki se je pogosto pričnemo zavedati šele, ko zbolimo oziroma zboli nekdo izmed bližnjih. V sklopu dogodka »Dan zdravja« želimo ljudi spodbuditi k aktivni skrbi za zdravje in jih ozaveščati o pomenu preventivne dejavnosti. V različnih aktivnostih, ki jih organiziramo, bodo udeleženci lahko spoznali delovanje CKZ ZD Maribor, preizkusili svojo pripravljenost in se posvetovali z različnimi strokovnjaki iz multidisciplinarnega tima.”

V založbi Univerze v Mariboru je konec lanskega leta izšla znanstvena monografija, ki pojasnjuje razloge za ustanovitev mariborske medicinske fakultete. Ta je v svojem 16-letnem delovanju izobrazila okoli tisoč zdravnikov in s tem po navedbah avtorjev pomagala zmanjšati vrzeli v pomanjkanju zdravstvenega kadra v Sloveniji.

Knjigo z naslovom Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru: monografija o ustanovitvi, ki so jo danes predstavili javnosti na omenjeni fakulteti, sta uredila prvi dekan te fakultete Ivan Krajnc in nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregor Pivec.

Kot ugotavljata v povzetku, je razvoj omenjene fakultete pripomogel k razvoju celotnega zdravstva v severovzhodni Sloveniji, bil pa je tudi predpogoj za razvoj Splošne bolnišnice Maribor v univerzitetni klinični center.

“Znanstvena monografija ne prikazuje le nastanka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ampak tudi nakaže njen nadaljnji razvoj v smislu dveh novih programov: Dentalna medicina in Farmacija,” sta zapisala.

“To je trajnostni dokument, ki bo številnim generacijam predstavil pomembno in vizionarsko zastavljeno dejanje,” je v recenziji knjige zapisal sedanji direktor UKC Maribor Anton Crnjac.

Šest obširnih prispevkov avtorjev, ki so sodelovali pri nastajanju medicinske fakultete in vsak iz svojega zornega kota predstavi problematiko zamisli in nastajanja fakultete, se po njegovih navedbah smiselno nadgrajuje in ustvarja kompleksno podobo danega trenutka in časa. “Pomembno so predstavljeni kronološki podatki, številni argumenti za ustanovitev mlade fakultete, protislovja in nasprotovanja in tudi politična podpora,” je zapisal Crnjac.

Prva generacija študentov medicine se je vpisala v to fakulteto v študijskem letu 2004/2005. Fakulteta je najprej gostovala v stavbi rektorata in kliničnem centru, septembra 2013 pa je dobila svojo stavbo ob Starem mostu na desnem bregu Drave v Mariboru.

vir: sta

Parcela št. 163/1 k. o. 657-MB grad, gre za elitno percelo, kjer želijo spremembo gradbene meje, je v zadnjih mesecih dvignila veliko prahu. Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za individualno odstopanje od določil prostorskega akta je bil že dvakrat zavrnjen. Danes so ga naposled le sprejeli.

Karin Jurše in Lidija Divjak sta ponovno opozorili, da gre za nezakonito gradivo: “Če je tako velika potreba, da se ga sprejme, razumem, zakaj ga mamo na dnevnem redu, a kot svetnica imam pravico na to opozoriti in predlagati umik.”  Svetnice in svetniki so ga nazadnje marca zavrnili, a je bilo enako gradivo danes še enkrat umeščeno na sejo.

Kangler: “Rožic sadit meni pa naši svetniški skupini ni potrebno”

Franc Kangler, SDS – Slovenska demokratska stranka: “Rožic sadit meni pa naši svetniški skupini ni potrebno. Mi imamo pravico, da izvemo, da se o tem odločimo in da po svoji vesti in prepričanju glasujemo. Če pa vi g. Medved mislite, da smo tu, nas 12, da bomo rokice dvigovali, kot se rad izražate, pa vam povem, da se prekleto motite.” SDS sklepa ni sprejel. Kanglerju so prisluhnili in si pred glasovanjem vzeli odmor. “Odločili smo se, da glasujemo vsak po svoji vesti, pričakujemo pa, da bomo na naslednjih sejah bili večkrat deležni takega gradiva,” je po vrnitvi dejal Kangler.

“Zavedati se moremo, da gradnja v varovalnem delu občinske pa tudi državne ceste ni prepovedana”

Maja Reichenberg Heričko iz Urada za komunalo, je predstavila gradivo in dejala, da obcestnem delu oz. na meji parcele poteka plinovod, kot je to navada: “Druge gospodarske infrastrukture na parceli ni, ker je nepozidana. Naslednji pomislek je bil, da leži parcela v varovalnem pasu občinske ceste.  Zavedati se moremo, da gradnja v varovalnem delu občinske pa tudi državne ceste ni prepovedana, je pa omejena na način, da mora investitor pred gradnjo za poseg dobiti soglasje lokalne samouprave. Pasovi niso tisti, zaradi katerih se rišejo gradbene meje.”

Pojasnila je, da je dopustna gradnja zgolj eno ali dvostanovanjskih stavb, gradnja bloka tukaj ni dovoljena. “Po parceli poteka gradbena meja, vidimo pa, da je na južni strani umeščena gradbena linija, ki je tista, s katero prostorski akt sili investitorja, da se mora postaviti z objektom na to linijo,” je pojasnila ob tem.

Župan je obrazložil, zakaj je prvič sklep umaknil: “Jaz sem mislil, da bi mi s tem, ko bi spremenili to pozicijo hiše, bi omogočili sploh gradnjo in sem mislil, da brez tega gradnja ne bi bila mogoča. Ko so mi razložili, da je gradnja mogoča, in da bi po nepotrebnem nagajali in nekoga silili stran od meje drugih hiš, je to nekaj, kar ni v skladu z mojim načinom razmišljanja. Nič s tem ne pridobi, razen, da lažje gradi.”

Lidija Divjak uvodoma predlagala umik iz dnevnega reda, a so svetniki glasovali proti

Lidija Divjak, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, je na začetku seje Mestne občine Maribor dejala: “Predlagamo umik 14. točke. Zato, ker od zadnje seje ni nastala nova okoliščina, da bi o tem odločali. Ko smo prvič obravnavali to gradivo, ste sami umaknili gradivo, na zadnji seji smo glasovali in žal ni šlo čez, spremenili ste en stavek in ponovno poskusili. Mi menimo, da je to v nasprotju s pravili in malo se nam zdi, da se delate norca iz nas.”

Župan želel, da prisluhnejo

“Imeli smo kar burno sejo takrat in točko na koncu, kjer sem sam dvomil v potrebo tega. Ko pa smo s strokovnimi službami preverili situacijo, smo videli, da po nepotrebnem mestni svet nagaja investitorju, ki bi lahko gradil in mislim, da to ni prijazno sporočilo, gre za našega someščana, ki si ne želi drugega, kot na stavbnem gradbišču graditi,” se je na to odzval mariborski župan in dodal, da podpira, da točka ostane, da svetniki lahko prisluhnejo, zakaj se sploh gre.

“Gre za izsiljevanje”

Za umik so sicer glasovali v svetniški skupini Gibanje svoboda. “O tem smo toliko govorili in ga spoznali. To gradivo, ki smo ga prejeli ima iste napake, ki jih je komisija pri obravnavi v januarju celo ugotovila, opozorila na njih in je bilo celo popravljeno. Sedaj je z istimi napakami tu,” je dejala Karin Jurše. Aljaž Bratina, Arsenovič za Maribor, je dejal: “Zadnjič je bila zadeva prehitro umaknjena, niti nismo imeli možnosti, da bi nam zadevo predstavili, na podlagi predstavitve se bomo odločili.”

Morda vas zanima: “Arsenovič v tretje za spremembo gradbene meje na zasebni elitni parceli v Mariboru”

Društvo UP-ornik tudi med velikonočnimi prazniki ne pozablja na svoje odjemalce. Marsikdo si ne more privoščiti tradicionalnih velikonočnih dobrot, pa tudi osamljenost je med prazniki največja. Zato bodo na velikonočno soboto, 8. 4., v nakupovalnem središču Europark med 9. in 21. uro ponovno zbirali sredstva s pomočjo prodaje svojih izdelkov.

Velika noč je največji praznik kristjanov. Mize se šibijo pod dobrotami, ki simbolizirajo Kristusovo trpljenje. Nekateri spoštujejo to tradicijo, tudi če niso aktivni verniki in praznujejo veliko noč v krogu družine. Med nami pa je veliko takšnih, ki med prazničnimi dnevi ostajajo sami, osamljeni in ob prazni mizi, saj si težko privoščijo že izdatke za najnujnejšo prehrano, kaj šele za praznične jedi. Takšnim po svojih najboljših močeh pomaga društvo UP-ornik.

Letos že uspešno izpeljali kar šest posebnih zbiranj

V prvih treh mesecih so v društvu pomoči potrebnim razdelili za 78.273,84 eur in uspešno izpeljali kar šest posebnih zbiranj v skupnem znesku 12.830 eur. To kaže na vse večjo socialno stisko, saj je bilo v celotnem letu 2022 izpeljanih “samo” pet zbiranj v vrednosti 27.530 eur.

Pozimi so pri društvu dvignili najvišji znesek položnic, ki jih plačujejo svojim odjemalcem s 50 na 80 eur na mesec (ali 160 eur na dva meseca) in s tem pomagali mnogo ljudem, vendar pa njihova sredstva niso neomejena. Društvo se namreč financira izključno z donacijami.

Stojnica bo v pritličju Europarka pri lekarni, ponujali pa bodo nove izdelke (majice, steklene lončke to-go in termo lončke to go).