V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Danes, v soboto, 18. 3. 2023, je na območju Letališča Edvarda Rusjana in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor potekala vaja regijskega pomena “Letalska nesreča na Letališču Edvarda Rusjana Maribor 2023”.
Vaja je potekala z namenom, da se preizkusi in izpopolni organiziranost, pripravljenost in usposobljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč za ukrepanje ob letalski nesreči.
Vaja letalske nesreče, prevoz ponesrečencev. FOTO: UKC Maribor
Primož Osojnik, poveljnik Gasilske brigade Maribor, je ob koncu vaje povzel, da je šlo generalno gledano za vajo z večjim obsegom, ki terja tudi večjše število sodelujočih, večje število ponesrečencev. Poudaril je, da so morali gasilci ukrepati kot pri gašenju večjega požara. Gasilci redko sodelujejo pri takih intervencijah, bistveno pa je, da testirajo pripravljenost gasilskih enot in po njegovem mnenju tudi sodelovanje z ostalimi službami.
Smiljan Kramberger, vodja projekta, je dejal, da je današnja vaja pokazala, da sistem deluje, da pa bo treba nekaj stvari izboljšati, da pa je tudi za letališče taka vaja zelo pomembna. Pri tem pa ugotavlja, da morajo imeti zadostno število ljudi. In da mora komunikacija teči čim boljše.
Štefan Mali iz Nujne medicinske pomoči Maribor pa je izpostavil, je NMP pripravljena na množične nesreče, da pa so vedno možnosti za izboljšave. Pohvalil je korektno komunikacijo in sodelovanje z drugimi, s katerimi dejansko sodelujejo tudi v realnih nesrečah.
Anita Kovačič Čelofiga iz Policijske uprave Maribor pa je povzela, kaj dejansko je vloga policije ob nastanku take letalske nesreče, od obveščanja do zavarovanja kraja nesreče, omogočanja proste poti vsem reševalnim ekipam, obveščanja ljudi.
Del vaje se je izvajal tudi na območju UKC Maribor – prihod ‘poškodovancev’ z reševalnimi vozili in obravnava. V UKC Maribor je potekal sprejem oskrbovancev (in simulacija oskrbe s testom opreme), testiranje formiranja Bolnišnične poveljniške skupine (BPS) in provizorična reorganizacija delovanja, vključno s preizkušnjo delovanja drugih esencialnih služb s povečano obremenitvijo (Oddelek za radiologijo, Služba za korporativno varnost, oddelki/enote za intenzivno terapijo, operacijske dvorane, laboratoriji idr.).
Vaja letalske nesreče, prevoz ponesrečencev. FOTO: UKC Maribor
Janez Jencl iz UKC Maribor je dejal, da gre za zelo bogato izkušnjo, pri tem so testirali notranjo organizacijo in poveljniško skupino, ob tem pa tudi komunikacijo pri sprejemu takih pacientov, ki v realnem svetu poteka. Za njih vaja še ni zaključena, povzel je, kaj se še dogaja v UKC Maribor po tem, ko so paciente pripeljali na urgenco.
Vaja letalske nesreče, prevoz ponesrečencev. FOTO: UKC Maribor
V sklopu čistilne akcije MOji odpadki – moja skrb, katere organizator je Mestna občina Maribor, so se lotili čiščenja Drave v Mariboru potapljači iz Potapljaškega društva Maribor. Pridružili so se jim tudi člani Ribiške družine Maribor, ki so opozorili na stanje življenja v tej reki.
Mariborskim potapljačem so se pridružili še drugi potapljači, skupaj so se nekaj po deseti uri oblekli v potapljaške obleke in se kasneje na več mestih odpravili v vodo. OKrog 13. ure bodo s splavom naložili zbrane odpadke in jih pregledali. Cilj akcije, projekta je ozaveščanje in informiranje ljudi o dejstvih, povezanih z reko, z možnostmi rekreacije na njej in preganjanju strahu pred reko.
Vojo Erakovič
Vojo Erakovič iz Potapljaškega društva Maribor je povedal, da se letos potapljajo na Ptuju, v Varaždinu in v Mariboru. Prav v Mariboru so se povezali z Ribiško družino Maribor. Vsekakor pa bodo potapljači iz reke dvignili tudi odpadke, kar je primarna naloga te akcije.
Bojan Javornik, predsednik Ribiške družine Maribor, pa je izpostavil, kakšna je naloga ribičev. Pravi, da izvajajo neke vrste monitoring, saj opazujejo, katere ribe so še v reki in koliko jih je. Pri tem sodelujejo tudi s potapljači. Zadnja leta opažajo v Dravi, na tistem območju, za katerega oni skrbijo, da se stanje spreminja. V spodnjem Melju je Drava plitva, z malim pretokom. Med invazivnimi živalmi pa je omenil kormorane, zaradi katerih je rib vse manj, predvsem avtohtonih. Ribiči te avtohtone ribe sicer v Dravo vnašajo, tudi sulce, saj želijo ohraniti vrste rib.
Uroš Stoklas v petek, 7. aprila, vabi na 24 humanitarnih ur športa za dober namen.
“Tokrat bom v Bowling centru Bajta v Radljah 24 ur kolesaril, obiskovalci pa se mi lahko pridružite na spinning kolesih ali pa eni od športnih aktivnostih, ki so navedene na vabilu. Seveda pa ste vabljeni tudi vsi tisti, ki bi prispevali sredstva v humanitarni namen,” je zapisal.
Tokrat bodo zbrana sredstva namenili CUDV ČRNA DE VDC SOKOLSKI DOM RADLJE. “Vsi ljubitelji športa torej vabljeni, da skupaj »zašvicamo« za dober namen! Prejemniki zbranih sredstev vam bodo zelo hvaležni! Lep športni pozdrav in se vidimo v Radljah,” zaključi.
V mesecu aprilu 2023 bo v Mariboru pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in v sodelovanju z NK Maribor potekala tradicionalna akcija zaščite pred klopnim meningoencefalitisom »Zdravo v naravo«.
Pobudnik akcije, ki traja že dvanajsto leto zapored in je kasneje postala vseslovenska, je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. Tudi tokrat se bodo prebivalci Maribora in okolice lahko v času akcije cepili po znižani ceni.
Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena. Kljub visoki verjetnosti okužbe, se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi, zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti tej resni bolezni.
Zaradi želje po zvišanju stopnje precepljenosti vseh občanov in navijačev NK Maribor, odraslih in otrok, bo akcija “Zdravo v naravo” potekala na lokaciji stadiona Ljudski vrt, v soboto 15. 4. 2023 od 8. do 20. ure, severna ploščad, medijsko središče.
Naročanje za cepljenje
Na cepljenje se je treba obvezno naročiti. Občani se lahko za cepljenje prijavijo:
– preko spletne aplikacije.
– vsak delovni dan od ponedeljka 20. 3. 2023 do četrtka 7. 4. 2023 od 7. do 20. ure in petek od 7. do 14. ure, na tel. številki 02/22 86 200 (izberete številko 4). Cena cepiva proti KME bo na ta dan znašala 20 evrov. Plačilo je možno samo s plačilno kartico. Naprošajo vse, ki imajo rumeno cepilno knjižico, da jo prinesejo s seboj. Izdaja nove cepilne knjižice znaša 5 evrov. Priporočljiv presledek med cepivom proti Covid-19 in ostalimi cepljenji je 14 dni, da se izognejo napačnemu pripisovanju morebitnih neželenih učinkov, so še zapisali pri ZD Maribor.
Trije odmerki cepiva za osnovno cepljenje
Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva (drugi odmerek sledi 1-3 mesece po prvem, tretji pa 5-12 mesecev po drugem). Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Pri osebah starih 60 let ali več so poživitveni odmerki priporočljivi na tri leta.
Cepljenje ni priporočljivo za osebe z akutno vročinsko boleznijo in tiste, ki so alergični na jajčne beljakovine ali sestavine cepiva. Cepijo se lahko samo zdravi občani brez suma na COVID-19. Zdravstveni dom še prosi, da ob prihodu na lokacijo vsi upoštevajo, navodila NIJZ “Preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2”.
Danes se je v Bresternici v Mestni občini Maribor odprl Krizni center za otroke Palček, ki bo nudil krizne namestitve otrokom do šestega leta starosti. Gre za drugi tovrstni center v Sloveniji.
Center za socialno delo Maribor je primerne prostore iskal dlje časa, naposled so le uspeli in uredili prostore v hiši, ki so jo sicer najeli. Konec lanskega leta so pridobili soglasje ministrstva, kjer so se strinjali, da je omenjena hiša najbolj primerna. V omenjenem centru bo lahko bivalo do deset oseb, za njih pa bodo skrbeli strokovni delavci CSD Maribor. Pogodba je sklenjena za dve leti z možnostjo podaljšanja.
“Velikokrat so zgodbe boleče, srce parajoče”
“Moramo jim pomagati, velikokrat umakniti v varno zavetje, v katerem bodo lahko normalno zaživeli in spoznali, da je svet tudi prijazen, lep in da je čas za igranje, da začutijo toplino, varno okolje in sprejetost,” je dejala Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor.
“Ne moremo, ne glede na to, kako se potrudimo, vseh neprijetnih situacij v družinah izničiti. Te so, te bodo. Kot država moramo imeti ustrezne institucije, da za otroke, ki so žrtve nasilja v družini, neprimernih razmer itd., rešimo in jim pomagamo, bodisi z začasnimi namestitvami v kriznih centrih, v skrajnih primerih z namestitvami pri rejnikih,” je dejal Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
“Upam, da bodo otroci tukaj našli čas za igro in smeh.”
Na otvoritvi je bil tudi župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ki je dejal: “Lepo je živeti v mestu, ki ima veliko srce in zna poskrbeti za vse tiste, ki so pomoči potrebni.” Občina sicer sofinancira tudi Materinski dom in podobne ustanove. V nadaljevanju pa: “Zahvaljujem se vsem srčnim ljudem, ki pomagate, podpirate. Hvala okolju v Bresternici, zagotovo boste čudoviti gostitelji. Upam, da bodo otroci tukaj našli čas za igro in smeh.”
Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot, ki ga podpira 21 občin, je na zadnji skupščini potrdilo nadaljnje dveletno sodelovanje in koordiniranje Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot na področju promocije, ki ga že 3. leto izvaja Sektor za turizem na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor.
Partnerji projekta podpirajo uspešno zgodbo sodelovanja in sledijo zastavljenemu cilju po celovitem upravljanju območja reke Drave. V zadnjem letu so Direkcija RS za infrastrukturo, tudi partner projekta, ter občine in DEM na Dravski kolesarski poti uresničile mnoge novosti. Med njimi so: ureditev kolesarske steze na Ruškem mostu, izgradnja kolesarske poti v Muti, sanacija kolesarske poti v Hajdini, prestavitev poti v Dogošah in navezava kolesarske poti v Melju pri jezu. V letošnjem letu se bo zaključila gradnja kolesarske poti med Radljami ob Dravi in Breznom, v Mariboru na Lentu in pod Europarkom ter na Ptuju na nasipu v smeri Rance. Urejena in označena infrastruktura na Dravski kolesarski poti namreč predstavlja potencial za razvoj turističnih produktov s strani ponudnikov turističnih storitev zato partnerji podpirajo tudi idejo o enotnem sistemu izposoje koles.
Želja po vzpostavitvi zavarovanega območja Drave državnega pomena
Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor je pomemben korak k razvoju reke usmerila tudi v okviru aktivnosti, ki se navezujejo na plovnost na reki Dravi. Med drugim je skupaj z občinami pripravila strokovne podlage za ureditev plovnosti na reki Dravi na območju med HE Mariborski otok in HE Fala. »Poleg turističnega vidika je potrebno omeniti potencial, ki ga Drava nudi za razvoj JPP, turističnih voženj ter možnosti nadgradnje in širitve ponudbe na področju športa in rekreacije na Dravi,« je izpostavil Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor pozdravljajo idejo o oblikovanju delovnih skupin, ki bo sestavljena iz ključnih deležnikov in bo v prihodnje sledila cilju za ureditev plovbe s plovili na motorni pogon na celotnem območju reke Drave med Dravogradom in Mariborom. Skupaj z občinami se bo pripravilo odloke o plovbi na celotnem delu reke Drave.
Pomembno novost predstavlja želja po vzpostavitvi zavarovanega območja Drave državnega pomena, katerega cilj je dvigniti ugled in prepoznavnost zavarovanih območji ob Dravi. Direktor RRA Podravje – Maribor dodaja: »Ob tem si želimo vzpostaviti upravljanje in urediti njeno financiranje. Občine so na skupščini podpisale Pobudo o vzpostavitvi zavarovanega območja, ki ga bomo sedaj posredovali resornemu ministrstvu.«
Vse aktivnosti bodo še naprej podprte s strateško zastavljeno mednarodno promocijo, katere novost je nadgradnja spletnega portala in mobilne aplikacije ter vzpostavitev spletne trgovine kakor tudi nadaljnji razvoj in promocija doživetij na in ob Dravi.
V Mariboru danes odpira vrata nova galerija sodobne vizualne umetnosti Tkalka. Prostor v Tkalskem prehodu 4 v središču mesta bo namenjen predvsem ustvarjalcem mlajše generacije. Prva se bo v njem predstavila Iva Ferlinc z razstavo Prehajanja.
“Galerija je nastala z vizijo predstaviti sodobno vizualno umetnost ustvarjalcev mlajše generacije ter s svojo razstavno-prodajno usmerjenostjo podpirati umetnike v nastajanju, vzpodbujati zanimanje za umetnost ter ljubiteljem umetnosti približati kakovostna umetniška dela po dostopnih cenah,” pojasnjuje ustanoviteljica Tkalke Tina Gerlec.
Galerijski program bo po napovedih obsegal do šest razstav letno. Razstave bodo razdeljene v različne konceptualne sklope, posebna pozornost pa bo namenjena umetnikom, ki še niso razstavljali.
Kot ključni ustvarjalci konceptov razstav bodo k sodelovanju povabljeni tudi mladi, neodvisni kuratorji.
“Galerija želi s svojim delovanjem vzpostaviti platformo za predstavitev aktualne umetniške produkcije, vnesti svežino v kulturno dogajanje ter mladim umetnikom in kuratorjem ponuditi možnost aktivnega soustvarjanja kulture mesta,” je še dodala Tina Gerlec.
Prostor odpira razstava del mlade umetnice Ive Ferlinc
Trenutno je absolventka na Akademiji za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani. V svoji umetniški praksi deluje predvsem na področju intermedijske in instalacijske umetnosti. V svojih delih se večinoma ukvarja s konceptom ustvarjanja prostora in z manipulacijo svetlobe ter senc.
Dela, predstavljena na razstavi, prehajajo med mediji, kot so slikarstvo, kiparstvo, fotografija, video in instalacija, vsem pa je skupen koncept naslavljanja prostorskosti, ki z natančnim osredotočanjem na čutne zaznave in umeščanjem telesa v prostor oblikuje okolje za strukturiranje eklektične resničnosti.
“S telesom vstopamo v prostor in ga zaznavamo, hkrati pa prostor skozi naše telo vstopa v nas: telo torej postane liminalno območje prehajanj resničnosti. Dvom v zanesljivost spreminjajoče se stvarnosti, ki je v današnjem svetu tako zelo prisoten, umetnica izkoristi kot vabilo za vstop v na videz statične postavitve, v katere gledalec z lastno telesno dinamiko vnaša nov pomen in postane aktivni udeleženec spreminjajoče se resničnosti,” je zapisala kuratorka razstave Anja Seničar.
V Lovrencu na Pohorju so s svetovalno nadzorno ekipo izvedli pregled rumenih vreč za odpadno embalažo. Skupno so pregledali 50 odjemnih mest.
“Od teh je bila pravilna vsebina pripravljena na kar 72 odstotka odjemnih mestih, kar je zelo pohvalno,” so zapisali na Snagi Maribor. Na 28 odstotkih odjemnih mest pa so bile zaznane manjše nepravilnosti, ki ne sodijo v rumeno vrečo za odpadno embalažo.
To so papirnate brisačke, papir in karton, gobice, vilede in biološki odpadki.
Člani sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so včeraj obravnavali in sprejeli program dela in finančni načrt druge največje slovenske bolnišnice za leto 2023. Ta je načrtovan v višini 329 milijonov evrov in kljub nekaterim negotovim postavkam cilja na uravnotežen končni poslovni rezultat.
Načrtovani prihodki od poslovanja za leto 2023 so za 7,5 odstotka višji od doseženih v letu 2022, načrtovani odhodki pa za 6,6 odstotka. Slednji se najbolj povečujejo pri stroških materiala, in sicer za dodatnih 15,5 milijona evrov, je pojasnil Mirko Majhenič iz ekonomsko-analitske službe UKC Maribor.
Zadolževanje ni predvideno, nadaljevali pa bodo z optimizacijo dela in prizadevanji za prejem dodatnih sredstev za terciar II, od koder po besedah Marjana Javornika iz finančno-računovodske službe pričakujejo 5,8 milijona evrov.
Nadaljevali bodo tudi z izvajanjem programov za skrajševanje čakalnih vrst, čeprav se te kljub temu nenehno povečujejo. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so opravili nekaj več kot 37.000 nenujnih zdravstvenih storitev in naročili nekaj več kot 47.000 novih pacientov. V letu 2023 so vpisali povprečno 1523 pacientov več na mesec kot v letu 2022. Zadnji dan februarja je na prvo zdravstveno storitev v tem kliničnem centru čakalo 51.287 pacientov.
Letos nameravajo v UKC Maribor na novo zaposliti 62 ljudi
Investicije so predvidene v višini okoli 60 milijonov evrov. Med drugim so v teku projektiranje nove infekcijske klinike, širitev oddelka za onkologijo, ureditev negovalne bolnišnice in energetska sanacija.
Člani sveta zavoda so program dela in finančni načrt potrdili, a opozorili, da so številne postavke močno odvisne od razmer, zato je nujna dodatna previdnost. Z dodatnim sklepom so poleg mesečnega spremljanja rezultata in opravljanja storitev naložili upravi UKC Maribor še izdelavo analize produktivnosti za zadnjih pet let.
Uprava je danes na zahtevo s prejšnje seje sveta zavoda predložila dodatno gradivo o sklenjenih podjemnih pogodbah na oddelku za radiologijo, kjer so pri nekaterih posameznikih zaznali nenavadno visoko število opravljenih ur. Majhenič je pojasnil, da zabeležene ure ne predstavljajo dejanskega števila opravljenih ur, ampak so preračunane glede na število opravljenih preiskav. Manjše število opravljenih preiskav v rednem delovnem času pa je po njegovih besedah pripisati dejstvu, da se dopoldne izvajajo zahtevnejše preiskave.
Članov sveta zavoda ta pojasnila niso docela pomirila
Članica Mojca Gornjak je izpostavila podatek, da je kar 37 odstotkov vseh ur, ki jih opravi radiološki oddelek, opravljenih v nadurah ali po podjemnih pogodbah, v rednem delovnem času pa je opravljenih za polovico manj storitev kot izven delovnega časa. Skrbi jo, da se storitve selijo v popoldanski čas, ko so zaposleni dodatno plačani v okviru posebnih programov za skrajševanje čakalnih vrst.
Svet zavoda je zato naročil strokovnim službam UKC Maribor, naj do naslednje seje pripravijo dodatno gradivo o izplačilih po podjemnih pogodbah na radiologiji, s primerjavo s prejšnjimi leti.
Svet zavoda se je danes tudi seznanil s poročilom notranjega revizorja o realizaciji njegovih priporočil, ki potrjuje, da številni njegovi predlogi še niso bili uresničeni.
O morebitni menjavi direktorja UKC Maribor Antona Crnjaca svet zavoda na današnji seji ni razpravljal. Crnjac je bil bolniško odsoten, predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder pa po seji ni želel dajati izjav za medije.
Danes so bile na dnevnem redu mestnega sveta Mestne občine Maribor predlagane tudi točke vezane na podražitve v Mariboru. Iz dnevnega reda pa so bile po tem, ko je večina svetnikov podprlo pobudo Igorja Jurišiča, Stranka mladih – Zeleni Evrope, umaknjene. Mariborski župan je svetnikom sporočil, da so proračun s tem dejanjem obremenili za več milijonov evrov, kar bo posledično pomenilo manj investicij v Maribor.
Mariborski župan Saša Arsenovič je ob pričetku seje dejal: “Razumem dileme svetnikov, saj se z njimi na človeški ravni soočam tudi sam. Imam otroka v vrtcu, enega kmalu. Predlogi niso namenjeni predlogu kandidata župana, ampak gre za mesto v celoti. Stojimo na velikem razpotju, v marcu skorajda v krču, zaradi nesprejetega proračuna do sedaj. Pred nami so priložnosti. Mogoče največje v zadnjih 30 letih. Nova perspektiva, kjer smo si izborili večji kolač, kot kadarkoli do sedaj. Hkrati pa se v svetu odvijajo izjemne spremembe, govorim o vojni v Ukrajini in spremembe občutimo vsi.”
Predlagal 30 odstotkov cenejše vstopnice za Mariborčane
Povratna vožnja z gondolo je trenutno 6 evrov, in predlagana cena novih vozovnic je tista, ki je šokirala številne, šlo bi namreč za 200 odstotno podražitev. Predlagana nova cena je bila 19,9 evra. Župan je sicer na današnji seji mestnega sveta predlagal ugodnejše cene vozovnic za Mariborčanke in Mariborčane. Zanimivo je dejstvo, da so sprva povišali ceno za skoraj 200 odstotkov, danes pa dejal, da predlaga 30 odstotkov popusta na vozovnice za prebivalce Maribora. Povedal je, da so si zgled vzeli pri sosednji Hrvaški.
Jurišič predlagal umik točk o podražitvah
Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope je predlagal umik točk o podražitvi:“Danes smo dobili spremembo 17. točke. Evropska zakonodaja tega ne dopušča, glede na to, da se od torka do danes ni spremenila, verjamem, da ta poteza ni bila pripravljena dovolj taktično, ampak da je ta rizik, ki ga župan omenja, če se zdaj motijo in so imeli prej prav, pomeni to, da se lahko vsi tisti, ki ne bodo dobili subvencije, zgrnejo na MOM in to lahko pomeni veliko finančno breme, ker bodo zahtevali enako ceno.”
Auer: “Gre za šolski primer kršenja Evropskega prava.”
Predlog so podprli tudi v LPR – Lista za pravičen razvoj MČ in KS. Stojan Auer je dejal: “Gre za šolski primer kršenja Evropskega prava.” Opozoril je tudi, da bi povprečna mariborska družina mesečno plačala 154 evrov več: “Takšnega udarca po žepu družine ne bodo prenesle.” Z umikom se je strinjala tudi svetniška skupina Gibanje Svoboda.
Franc Kangler – Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije, ki je sicer glasovala za umik sklepov, je svetnike seznanil, da so s SDS – Slovenska demokratska stranka, sklenili sporazum in da nastaja nova svetniška skupina, v kateri bo 12 svetnikov.
Pred glasovanjem je mariborski župan Saša Arsenović dejal: “Sem proti umiku. Preveč je tukaj truda in širše slike gledane tudi v smeri drugega branja in sprejetja. Občina je v krču in upam, da boste v čim manjšem številu sodelovali pri tem, da gremo v to smer.”
Svetnikom, ki so bili za umik je dejal: “Skupaj ste obremenili proračun za 5 milijonov evrov.”
Umaknjene so bile torej točke o določitvi cen programov javnih vrtcev, predlog spremembe cene storitvene pristojbine za čiščenje odpadnih voda na Centralni čistilni napravi Maribor, cenik izvajanja storitev gospodarske javne službe – linijski prevoz v mestnem prometu in cenik za krožno kabinsko žičnico na Mariborsko Pohorje.
Včeraj, v sredo, 15. marca 2023, so se z zadnjo večerno predstavo “Moj život je rokentrol” iztekli letošnji Dnevi Arnolda Tovornika.
Avtorja in režiserja Gojmir Lešnjak Gojc in Jaša Jamnik sta poskrbela za salve smeha pri občinstvu, za smeh in nekaj pikrih na računa aktualnega dogajanja ter za odlično glasbo prav za to pripravljene glasbene skupine VIS d’Dohtars z Robertom Pihlom na kitari, Jožetom Haoukom na basu, Peter Ogrincem na bobnih in Miranom Juvanom na klaviaturah.
Dnevi Arnolda Tovornika 2023: predstava Život je rokentrolDnevi Arnolda Tovornika 2023: predstava Život je rokentrol
Gojmir Lešnjak Gojc in Jaša Jamnik sta naši ekipi pred začetkom predstave zaupala, kaj sta ustvarila. Besedilo sta napisala skupaj, Gojc je napisal songe, pesmi, ki govorijo o življenju, eno pesem je posvetil mami, eno oečtu, eno pa svoji soprogi, eno Slovencem, eno pa predsedniku. Jaša Jamnik pa pravi, da sta skupaj ustvarila nekaj skladnega za tiste generacije, ki razmišljajo podobno kot onadva. Dejal je še, da je predstava včasih bolj prijazna, včasih bolj duhovita, včasih pa bolj ostra. Najde pa se tudi nekaj družbene in politične satire. Gojmir je dodal, da predstava želi biti koncert, a ne uspe, ker je prisoten ves čas “nek moteč moment”. Zaključila sta s tem, da je koncert z motnjo in za motene.
Ob zaključku Dnevov Arnolda Tovornika pa je dogajanje povzel še direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika Miha Krajnčevič. Povedal je, da se že pozna, da se obiskovalci vračajo v hram na predstave kot nekoč pred epidemijo in omejitvami, a da se še niso vrnili v celoti.
So pa včeraj obiskovalci bili tako takšni, ki so obiskali več predstav, kot tudi takšni, ki so prišli zgolj na zadnjo predstavo, upajoč, da bodo uživali in se nasmejali. Gojc in Jaša sta poskrbela, da je bilo za vse dovolj smeha in užitka.
Poročali smo že, da so mestni svetniki na seji umaknili podražitve v Mariboru. Odločali so tudi o prodaji poslovnih deležev v družbi FARMADENT trgovina, proizvodnja in storitve d.o.o. Sklep so podprli s 23 glasovi za in 14 proti. Mariborski župan Saša Arsenovič je ob sprejemu sklepa dejal: “Upam, da bodo odložni pogoji sprejeti in da bo Farmadent čakala, tako kot na primer Marifarm, boljša prihodnost, kot takrat, ko smo mi bili lastniki.” Ustanovili bodo tudi komisijo, ki bo pregledala pravne posle Farmadenta najmanj zadnjih pet let.
Med drugim so sprejeli tudi sklepa o začasnem financiranju občine v obdobju april-junij in o spremembi Odloka o turistični taksi in promocijski taksi v Mestni občini Maribor. Od višje takse si obetajo okoli 150.000 evrov letno.
Pivka: “Trenutno stanje vodi v tveganje stečaja in socialno problematiko”
Jurij Pivka, direktor Farmadenta, je pojasnil:“Javni razpisi predstavljajo tveganje za podjetje Farmadent in potencialno tvegamo stečaj.” V nadaljevanju je dodal, da so trenutno aktualni štirje večji razpisi, kjer sodeluje več povezanih javnih lekarniških zavodov. Ocenil je, da lahko čez noč izgubijo večji del prometa, prodaja bi lahko padla iz 80 na 21 milijonov evrov. Če bi se to zgodilo bi morali iti v odpuščanje, podjetje pa bi po njihovih ocenah pridelalo 1,7 milijona evrov minusa. “Če ne podprete prodaje, ocenjujemo, da bi lahko prišlo do izgube premoženja za lastnike, velike gospodarske škode, ob tem pa velika socialna problematika, saj so ogrožena mesta v Farmadentu in hčerinski družbi GoPharm, “ je pred glasovanjem še povedal Pivka.
Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope je vprašal: “Zanima me, ali imamo jamstvo s strani novega kupca, da bo s trenutkom podpisa temu Farmadentu dovedel potreben kisik, da preživi?” “Vsi bomo previdni, dokler ne bo soglasja AVK v Sloveniji. Obljuba je, čim dobimo soglasje, bomo dobili blago,” mu je odgovoril Pivka.
Ustanovili bodo komisijo, ki bo pregledala pravne posle najmanj zadnjih pet let
Da so varovalke kupca izredno močne, je poudarila Karin Jurše – Gibanje Svoboda:“Predlagam, da se pogodba čim prej realizira in da se Farmadent proda. Je pa razmisliti, ali poiskati krivce ali ne, zakaj je do tega sploh prišlo.” Stojan Auer, LPR – Lista za pravičen razvoj MČ in KS Stojan Auer je dejal: “Na problematiko opozarjamo že leta. Še takrat, ko ni bil v takšnem položaju. Ko ga je bilo mogoče rešiti iz zubljev tistih, ki si ga želijo prilastiti in kupiti na poceni način.” Spomnil je, da se Farmadent v času koronavirusa ni prijavil na noben razpis in predlagal, da se ustanovi komisija, ki bi preučila pretekle posle in objektivnost razlogov, ki so pahnili družbo v stanje, kakršno je danes. Sklep o ustanovitvi komisije, ki bo pregledala pravne posle najmanj zadnjih pet let, je župan dal na glasovanje, svetniki so ga podprli.
Mikl: “Kaj nam bo ostalo v tem Mariboru?”
Dejan Kaloh – SDS: “Arsenovič je pod prejšnjo vlado na nas poslance večkrat apeliral, ocenjujem, da dobrohotno, da smo podprli zakon o lekarniški dejavnosti, češ da bomo obdržali Farmadent v občinski lasti. Danes iz te perspektive more biti to razumeti kot nekakšno zavajanje.” Prodaje Farmadenta niso podprli. Milan Mikl, Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije je povedal, da so pred dvema letoma z aplavzom pozdravili sklep: “Danes pa smo tukaj, kjer smo. Vidimo, da verjetno druge poti ni, kot da se bo žal to moralo prodati. Bojim se, da bodo prišli pa bodo rekli Mariborske lekarne bomo morali prodati, ker so premale. Kaj bomo takrat? Ponovno klečeplazli pa rekli tak, saj drugo nimamo, samo dajmo. Kaj nam bo ostalo v tem Mariboru?”
Salus bo za nakup odštel 8,46 milijona evrov
Saša Arsenovič je sicer povedal, da Salus kupnine ne more več znižati, saj je pogodba podpisana. “Jaz sem bil vedno obveščan o vsem, bil sem večkrat na podjetu in smo skušali iskati smeri v smeri prestrukturiranja. Osnovni problem je bil v resnici zakonodaja, ki je dolgo časa puščala v negotovosti zaposlene v Farmadentu, ko je deloval neskladno in smo dvakrat uspeli. Kar pa ne prisiljuje nobenega partnerja, da bi Farmadentu dal zdravilo, med tem, ko ima v Sloveniji že partnerja.”
Tako kot SDS, tudi Tatjana Frangež –Levica prodaje ni podprla: “Kar se mene tiče je danes žalosten dan. Predvsem kaže, da nam je v Sloveniji precej vseeno za naša podjetja. Moram pokazati s prstom na državo, ki je omogočila tekmecem Farmadenta, da so ga stisnili v kot.” Vprašala je, ali so kakše zaveze, da bo Salus ohranil delovna mesta.
Mestni svet Mestne občine Maribor je podal soglasje k besedilu pravnega posla – predpogodbi o razdružitvi solastnine, sklenjeni med Mestno občino Maribor ter železničarskim športnim društvom Maribor.
“Sklenitev takšnega posla je nična”
Karin Jurše – Gibanje Svoboda, je opozorila, da so predpogodbo pregledali in ugotovili, da ne gre za osnutek, saj je bila podpisana že 8. decembra lani: “Ugotovili smo, da je bilo v 3. členu napačno napisano, da celotne nepremičnine postanejo izključno last Mestne občine Maribor. Temu ni tako. Vsaj ena nepremičnina je v lasti privatne osebe. Še ena druga nepremičnina je v lasti teniškega športnega društva.”
Ugotovili so, da v kolikor iz pogodbe umaknejo besedo osnutek, to ni skladno z 29. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Ta pravi, da je potrebno dobiti predhodno soglasje k osnutku pravnega posla, drugače je ta pravni posel ničen. “To je treba sanirati, saj je sklenitev takšnega posla nična,” je poudarila. Dodala je, da je predpogodba zagotovo potrebna. Njihov predlog je bil, da se znova pristopi k osnutku in se le-ta da mestnemu svetu, ne pa da se obravnava podpisana pogodba.
Mariborski župan Saša Arsenović je dejal: “Želimo rešiti dolgoletni, 10-letni krč, kjer je učinek 0 za mesto, za razvoj mesta in smo skušali dati priložnost nekomu, ki zagotavlja, da bo tam naredil center za košarko, ki jo mesto potrebuje. Ne isčemo težav, ampak rešitve.”
Lidija Krebl iz službe za pravne zadeve MOM je pojasnila: “V realnem življenju je težko predvideti vse situacije. Predvideli smo odložni pogoj. Z odložnim pogojem smo sanirali, da mestnemu svetu nismo predložili samega osnutka in na ta način podaljševali teka pogodbenega roka, ampak smo predložili podpisan sporazum, v katerem smo predvideli, da v kolikor mestni svet ne bo podal soglasja, se sporazum razveljavi. Na ta način smo besedico osnutek sanirali v samem aneksu, ki smo ga predložili in ste ga danes dobili.”
Župan umaknil točko o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah
Iz dnevnega reda je župan umaknil točko o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah. “Prisluhnili smo pomislekom in podpiramo gospodarstvo v mestu, ki ga razvijamo. Predlagana določila marsikje niso bila optimalna, zato bomo gradivo ponovno preučili, pripravili boljše in primernejše rešitve,” je umik pojasnil župan.
Mariborski mestni svetniki bodo na današnji seji mestnega sveta razpravljali o prodaji družbe Farmadent, občinskega trgovca z zdravili. In v pogodbo za prodajo Farmadenta so pogodbena določila izredno naklonjena kupcu, saj ima kar nekaj možnosti, da odstopi od nameravanega nakupa.
Na dnevnem redu je namreč točka “Pogodba o prodaji poslovnih deležev v družbi FARMADENT trgovina, proizvodnja in storitve d.o.o.”Obširno gradivo pa razkriva nekaj zanimivih informacij. In sicer, da lahko prodaja pade v vodo, četudi jo mestni svetniki na današnji seji potrdijo, saj so v pogodbi vključene klavzule, ki to omogočajo.
V prezentaciji “Projekt Care – predstavitev za občinske svete prodajalcev” je potencialni kupec SALUS sicer navedel, da je njihova zavezujoča ponudba prejela potrebno odobritev nadzornega sveta edinega družbenika.
A hkrati pa še dodajajo, da bosta nujni še odobritev s strani skupščine edinega družbenika (predvideno kot odložni pogoj v SPA) in odobritev organov za varstvo konkurence (AVK v Sloveniji in Makedoniji).
Za pridobitev vseh soglasij naj bi potrebovali leto dni
Navajajo tudi, da ocenjujejo, da bi za vsa našteta soglasja in njihovo pridobivanje potrebovali eno leto: “Ponudnik ocenjuje, da bi lahko potrebna soglasja bila pridobljena v časovnem obdobju do 12 mesecev.”
V letu dni pa se lahko spremeni veliko. Glede na to, da je njihov pogoj za nakup tudi, da se ne zmanjšajo prihodki, je časovnica skrb vzbujajoča. V tem času je veliko vprašanje, ali bo Farmadent sklepal posle, glede na to, da je njihovo poslovanje zadnjih nekaj let, v času županovanja Saše Arsenoviča, strmo padlo. Po naših informacijah Farmadent ni ravno uspešen na javnih razpisih, saj nimajo dobaviteljev za vse artikle, ki so v javnih razpisih zdravstvenih domov, bolnišnic in lekarn navedeni.
Vse kaže, da lahko pride do stečaja
A mariborska in okoliške občine so se odločile za prodajo ravno zato, ker bi sicer podjetju grozil stečaj. Se s potrditvijo prodaje torej stečaj z gotovostjo ne bo zgodil? To se bo najverjetneje pokazalo že v prihodnjih mesecih. Direktor Jurij Pivka, ki je podjetje prevzel v rdečih številkah, že javno opozarja, da Farmadentu grozi stečaj.
Kaj jim potem še preostane? Zakaj bi proizvajalec sklenil pogodbo s Farmadentom, če njihovih zdravil ne prodajo naprej, saj ne uspejo na razpisih? Rešitev so sicer lahko zasebne lekarne. Vemo, da teh v Sloveniji ni prav veliko.
Kupec vključil celo klavzulo, ki določa da lahko od pogodbe odstopijo
Ponudnik (SALUS, veletrgovina, družba za promet s farmacevtskimi, medicinskimi in drugimi proizvodi d.o.o.) je v Prodajno pogodbo dodal MAC klavzulo, ki določa, da lahko odstopijo od pogodbe, če bi bistveno neugodni dogodek, dejstvo ali okoliščina povzročila:
i) na letni ravni (glede na izhodiščno leto 2021) najmanj 20 %: 1) zmanjšanje prihodkov, ali 2) zmanjšanje sredstev, ali 3) povečanje stroškov ali obveznosti Skupine Farmadent,
ali
ii) škodo ali odgovornost za Skupino Farmadent ali zmanjšanje vrednosti Skupine v višini najmanj 2 milijona evrov.
Gotovo bo zanimivo videti, kako bodo mestni svetniki na današnji seji mariborskega mestnega sveta odločili o prodaji Farmadenta, ter če se jim bodo porajali kakšni pomisleki.
V nedeljo, 26. 3. 2023, ob 15. uri bo v Lovrencu na Pohorju “Žvancanje po Lovrencu”, ki ga Turistično društvo Lovrenc na Pohorju organizira kot del Festivala sprehodov.
Na žvancanju bodo lahko udeleženci spoznavali zgodovino in naravne lepote Lovrenca na Pohorju ob sprehodu skozi trško jedro, z ogledom sušilnice sadja – Pajštve, sakralnih objektov in najstarejše hiše Ladejenkovo. Sprehod ali žvancanje bo vodila lokalna vodička Katarina Pernat Čučko. Trajalo pa bo približno eno uro.
Festival sprehodov je pod okriljem društva Rajzefiber.
Od 24. marca do 1. aprila se bodo v devetih festivalskih dnevih namreč znova sprehajali po mestnih ulicah in trgih Maribora ter spoznavali zgodbe, ki delajo Maribor tako zelo posebnega. Letos pa dodajajo na seznam sprehodov tudi Lovrenc na Pohorju in Ljubljano. Pripravljajo pa tudi dve okrogli mizi, na katerih se bodo pogovarjali o bogastvu tematskih poti, ki jih je v Sloveniji kar za neverjetnih pet tisoč kilometrov in pa o mladih v kreativnem turizmu.
Začenja se sezona slovenskih vinskih in pivskih fontan. In tako bo v Vodolah, na Posestvu SOnčni raj, med 24. in 26. marcem 2023 obiskovalce Mariborske vinske ceste ponovno pozdravila Fontana vin Vodole, prva fontana vin v Mariboru. Ponujala bo osem vzorcev vin lokalnih vinarjev in dva brezalkoholna domača napitka.
Prvi dan odprtja v letu 2023, v petek 24. marca, bo obiskovalce ob rujni kapljici z ritmi glasbe razvajal DJ. Otvoritven vikend bodo nadaljevali v soboto ob 11. uri s programom od 15. ure naprej. Takrat bodo v kratkem nagovoru predstavili posestvo, načrte, aktualna vina ter prihajajoče dogodke v sezoni 2023.
Po degustaciji in predstavitvi vin na Fontani, bodo goste in povabljene popeljali po posestvu, kjer bodo lahko poleteli z zipline-om Čebelji let in si ogledali prenočitvena gnezda v Nesting resortu. Druženje se bo nato nadaljevalo na Fontani, ob dobri hrani, vinski kapljici in prijetni glasbi.
Fontana deluje od leta 2019
Jeseni, leta 2019 je Fontana vin prvič odprla svoja vrata in takrat pozdravila domače in tuje obiskovalce. Takoj je bila odlično sprejeta, saj je, kot prva tovrstna fontana v tem koncu
Slovenije, združila lokalne in regijske vinarje. Fontana vin Vodole je stičišče informacij, ter unikaten prostor na katerem lahko obiskovalci poskusijo osem različnih vrst vin (šest belih in dve rdeči), poskrbeli pa so tudi za degustacijo dveh brezalkoholnih zeliščnih sirupov domače ekološke pridelave. S posebnim čipiranim kozarcem se sprehodijo med sodi lokalnih vinogradnikov in izberejo svojo kombinacijo vin.
Katera vina so na fontani
Na Fontani vin svoje vino točijo: Turistična kmetija Protner, Turistična kmetija Emil, Turistična kmetija Bračko Rebernik, Vina Joannes, Ekološka kmetija Valentan, Vino Gala – Vinogradništvo Mlaker, Vinarstvo in vinotoč Mak ter Vina Rožman. Degustacijsko ponudbo so Špes – Makovi razširili še s sedmimi dodatnimi vinarji oziroma z njihovimi izjemnimi buteljčnimi vini. Fontani so dodali še edinstven Food and wine flying bar, preko katerega lahko obiskovalci naročijo okusne pripravljene narezke in domače proizvode, ki bodo z ziplinom prileteli do mize na Fontani vin.
Degustacije hrane
Fontana je tudi prostor številnih dogodkov: vinske zgodbe z degustacijo vrhunski parmezanov, čokolad in mesnin, Good Vibes – Good Wines ob prijetni glasbi DJev, postavitev klopotca itd.
Na današnji skupščini mariborskega javnega podjetja Snaga bi morali odločati o imenovanju novega nadzornika, potem ko je pred časom odstopila predstavnica manjšinskih lastnikov, torej primestnih občin, Suzana Gomolj. Do tega ni prišlo, saj ti niso predlagali novega kandidata, zato je bila točka umaknjena z dnevnega reda.
Kot je po seji pojasnil direktor Javnega holdinga Maribor Andrej Rihter, ne glede na to nadzorni svet lahko svoje delo nadaljuje brez ovir, manjkajočega nadzornika pa bodo imenovali na eni od prihodnjih skupščin. Ob tem je pojasnil, da je skupščino sklical holding potem, ko vodstvo Snage samo tega kljub njihovemu pozivu že v začetku februarja tega ni storilo.
Edini sklep današnje skupščine je tako bila sprememba družbena pogodbe podjetja, po kateri je v prihodnje mogoča širitev števila članov nadzornega sveta iz sedanjih šest na osem, pri čemer je Rihter poudaril, da to še ne pomeni, da bodo število nadzornikov dejansko tudi povečali.
Ob tem so dodali še možnost, da lahko skupščina sama imenuje predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta, Snaga pa naj bi na sklep že napovedala izpodbojno tožbo.
“Gre zgolj za možnost, da se ne bi ponovile podobne težave, kot smo jim bili priča, saj je kar nekaj časa trajalo, da so izbrali predsednika nadzornega sveta,” je dejal Rihter.
Do zaostrovanja razmer v zvezi s Snago je prišlo po tem, ko so se v javnosti pojavile informacije, da želi mariborska občina kot največji lastnik podjetja zamenjati aktualnega direktorja Franca Doverja. Zaposleni so prejšnji teden slednjemu na zboru delavcev izrazili podporo, župan Saše Arsenovič pa je že pred tem zatrdil, da je skrb glede morebitnih menjav vodstva nepotrebna.
Po pisanju časnika Večer naj bi si mestna občina s sklicem skupščine želela zamenjati tudi prvega nadzornika Milana Lukića, ki naj ne bi želel razrešiti Doverja. Lukić je sicer mestni svetnik Gibanja Svoboda, torej stranke, s katero se Arsenoviču še vedno ni uspelo dogovoriti za koalicijsko sodelovanje v mestnem svetu, sicer pa gre za priznanega mariborskega gospodarstvenika, ustanovitelja družinskega podjetja Lumar.
Ta je na torkovi novinarski konferenci mestnega odbora Gibanja Svoboda potrdil, da je županova ekipa nanj pritiskala za zamenjavo direktorja Snage, čeprav ta uspešno vodi podjetje in ima zaupanje delavcev.
“Gre za stalno ponavljajoče se vzorce delovanja župana. A v tem primeru je naletel na osebo, ki razmišlja s svojo glavo, ne pa z glavo župana. Že to, da je ocenil, da lahko z mano manipulira, je skrajno žaljivo zame,” je dejal.
V zvezi s tem je prvi mož mariborskega holdinga danes zatrdil, da ima nadzorni svet še naprej vso zaupanje večinskega lastnika, ob tem pa potrdil, da se je z Lukićem sestal, tako kot tudi z ostalimi nadzorniki občinskih podjetij. Kot je dejal, ga kot poslovneža zelo spoštuje, zavrnil pa, da bi nanj kakorkoli pritiskal ali zahteval odpoklic direktorja, saj je to odgovornost in pristojnost nadzornih svetov.
Glede trenutnih odnosov med večinskim lastnikom in direktorjem Snage je Rihter dejal, da je Dover direktor s polnimi pooblastili, ob tem pa zatrdil, da nikoli ni izjavil, da ni dober direktor. Pred Snago so nekateri izzivi, predvsem kar se tiče likvidnostnega krča, holding pa jim bo po njegovem pri tem pomagal enako, kot je to storil v primeru Nigrada in Marproma.
Župan Dupleka Mitja Horvat je v zvezi z aktualnim dogajanjem v Snagi dejal, da manjše občine mnenja niso poenotile, sam pa meni, da različni interesi niso dobri ne za družbo, ne za mariborsko občino, seveda pa tudi ne za ostale občine, ki sicer velikega vpliva na vse skupaj nimajo.
Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad je danes razglasil prejemnike nagrade in listin v letu 2023. Prejemnik Glazerjeve nagrade je Primož Premzl, prejemniki Glazerjevih listin pa David Mišič, Nika Autor in Marjan Mirt.
Slavnostna podelitev Glazerjevih nagrad bo 31. marca 2023 v Minoritski cerkvi.
Prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je Primož Premzl
»Primož Premzl je ena najvidnejših osebnosti v polju mariborske in slovenske kulture že dolgo časa. Njegova izjemna dejavnost sega na različna področja, osrednja os pa je založništvo. Tu je njegovo delo za mariborski in slovenski kulturni ter duhovni prostor neprecenljivo zato, ker je Premzl zmeraj znal oceniti, katere založniške odločitve imajo kulturnozgodovinski značaj in kaj je v tem smislu odločilno za krepitev suverenega življenja v narodni ter mednarodni skupnosti. Tudi zato, ker je subtilno prepoznal tipike, vezane na mariborski kontekst ter jih je odlično predstavil v danes zelo zahtevnem kulturnem prostoru. Hkrati je potrebno ceniti njegovo sposobnost, predanost, gotovo tudi svojevrsten entuziazem, ti so odločilno pripomogli, da je ustvaril izjemno velik opus. Seveda ne gre zgolj za izdajateljstvo, marveč še za zbiranje, denimo fotografij ali zemljevidov, vedut, plakatov, za razstavljanje, organiziranje ter raziskovanje kulturne dediščine. Tri desetletja založbe Umetniški kabinet Primož Premzl sestavlja bogat nabor knjig s področij domoznanstva, etnologije, kulturne in umetnostne zgodovine Maribora ter Štajerske. Knjige imajo praviloma prepoznavno grafično podobo, vsebino zaupano številnim uglednim strokovnjakom, vselej so opremljene z ekskluzivno slikovno prilogo ‒ z deli izjemno bogate Premzlove domoznanske in umetniške zbirke. Za sam vidik prezentacije kulturne dediščine je ključnega pomena nagrajenčeva uravnotežena senzibilnost za strokovno brezhibnost in hkrati za narativnost. Med najvidnejšimi založniškimi projekti so: umetnostna zgodovina ‒ Sergej Vrišer, Jožef Holzinger (1997); mesto Maribor ‒ Jože Curk, Primož Premzl, Mariborske vedut (2004), Maja Godina Golija, Primož Premzl, Novi Maribor Mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja (2017); slovenska vedutna grafika Ivan Stopar, Primož Premzl, Georg Matthaeus Vischer Topographia Ducatus Stiriae (2006) in Ivan Stopar, Podoba Slovenije v obdobju narodnega prebujenja Upodobitve slovenskih krajev iz sredine 19. stoletja (2016),« so zapisali v utemeljitvi.
Prejemnik Glazerjeve listine je David Mišič
»Arhitektura Davida Mišiča je zavezana naprednemu oblikovanju, tehnični brezhibnosti in najvišji kakovosti. Vedno znova ponudi čuten odgovor na izziv gradnje in je v dinamičnem dialogu z njenimi specifičnimi smisli. Raziskuje vsebino in stanje, v katerem se lahko nekaj dogaja. Pri oblikovanju se ne drži vedno istega arhitekturnega sloga, ampak upošteva dosleden način oblikovanja, pri katerem določena načela narekujejo specifičen pristop do projekta. Način snovanja sloni na principu, da je treba obliko s kritičnim razmišljanjem in v sodelovanju z naročnikom ves čas prilagajati. Dobro pretehtano oblikovanje različnih elementov gradnje se v povezavi z njegovimi bistvenimi strukturnimi, tehničnimi, trajnostnimi in estetskimi lastnostmi izraža v realizirani arhitekturi. Nagrajenčeva dela so izjemno usklajen arhitekturni dogovor med idejo in formo. Tu zato seveda ne gre za pretencioznost v smislu funkcionalizma, marveč za specifično in le arhitektu lastno razumevanje pomenov. Recimo pri obnovi ljubljanske Kazine, zdaj Akademije za glasbo ali Stare vojašnice na Ptuju. S tega vidika sta prav tako pomembni obnovi Juvanove vile v Mariboru in Baroničine hiše v Mariboru. Nagrajeni opus vključuje revitalizacije obstoječih stavb, arhitekturni izziv, ki novo umešča v staro tudi v urbanističnem smislu. Slednje v Mišičevi arhitekturni realizaciji pomeni subtilno razmerje do preteklosti in sedanjosti, do kulturne dediščine ter sodobnosti in evocira odgovornost do bivalne kulture. Nagrajenčevo delo je žlahtno nadaljevanje mariborske arhitekturne šole. Lani je prejel odmevni nagradi: Arhikult in BigSEE Wood Award leta 2022,« so zapisali v utemeljitvi.
Prejemnica Glazerjeve listine je Nika Autor
»Nika Autor že vsaj 10 let sodi v vrh med medijskega ustvarjanja v Sloveniji. Njena subtilna vizualna estetika odlično združuje konkretne stvarnosti s poetičnimi refleksijami. V formalno tehničnem smislu ji uspeva vsebinsko-sporočilno strukturirati različne žanre – video esej, eksperimentalni in dokumentarni video, različne videoinstalacije, risbe ipd. Geneza velikih uspehov zadnjih dveh let sega nekaj let nazaj, denimo v leto 2017, ko se je na Beneškem bienalu predstavila s projektom Novicam se ne odpovemo!. Velik odmev je doživel njen film Obzornik 63 – Vlak senc. Ne nazadnje je opozorila nase že s svojim prvim celovečernim dokumentarnim filmom V deželi medvedov (2011), filmski kritik Marcel Štefančič jr. ga je v enciklopediji slovenskega celovečernega filma Slovenski film 2.0 uvrstil med 15 najboljših slovenskih celovečernih filmov od leta 1991 dalje. Njena dela pozivajo k opolnomočenju ter podajajo glas in podobo vsem tistim, ki v naši družbi niso vidni ter slišani. Leta 2020 je Nika Autor zasnovala spletni avdiovizualni projekt, ki predstavlja javno dostopni video arhiv z naslovom Obzornik 65 – “We Have Too Much Things in Heart…” in knjižico Obzorniški okruški v slovenskem in angleškem jeziku. Projekt je bil predstavljen na mednarodni razstavi Večje od mene. Ustvarila je tudi samostojno razstavo z naslovom Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili, ta je bila leta 2022 na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, +MSUM ter souredila zbornik z istim imenom, izdala ga je Slovenska kinoteka in podprl ZRC SAZU,« je zapisano v utemeljitvi.
Prejemnik Glazerjeve listine je Marjan Mirt
»Marijan Mirt sodi med najpomembnejše slovenske kiparje. Poleg kiparjenja, slikanja in grafike, se ukvarja še z oblikovanjem, s poglobljenim teoretskim raziskovanjem umetnosti in kulture ter
umeščanjem le-te v z antropološkimi in eksistencialnimi problemi obremenjeno okolje. Zasnove svojih skulptur podreja likovni poetiki in zakonom likovnega jezika, postavlja jih v polje sodobnih filozofskih smeri, obenem pa je odprt za nove tehnologije, ki mu omogočajo drugačen pristop k delu. V celotnem procesu priprave, oblikovanja, izdelave in končne izvedbe artefaktov ter z njihovim umeščanjem v prostor je pogosto inovator. Prisluhnila mu je tudi tujina, kjer posebno v zadnjih letih dobiva pomembne nagrade, denimo priznanje Riharda Jakopič leta 2020, nagrado „L’ Association des Amis du Salon d’Automne de Paris“ leta 2021, zlato medaljo za kiparstvo na Salon des Beaux Arts du Carrousel leta 2022. Letošnji prejemnik Glazerjeve listine pri delu nikoli ne izključuje osnov njemu lastne ikonografije in presežne likovne govorice, niti se ne podreja »modnim trendom« v umetnosti, marveč brez tendencioznosti spontano preizprašuje različne življenjske prakse. Povedano najodličneje reprezentirata nagrajeni skulpturi v Parizu: popolna animaličnost človeške figure v umetnini Čreda predstavlja pet krepkih merjascev na pohodu za boljšim življenjem, multiplicirane antropomorfne figure »zajca dolgouhca« retardiranega izraza pa evocirajo današnjo nagnjenost k stereotipizaciji, klišejizaciji, repeticiji, simplifikaciji ali celo strah sodobnega človeka pred poglobljeno in odgovorno držo,« je zapisano v utemeljitvi.
Kmečka godba Pernice pripravlja v petek, 17. marca 2023, ob 19. uri tradicionalni Jožefov koncert.
Tokrat se Kmečki godbi Pernice pridružuje na odru Ansambel Saše Avsenika.
Plakat za Jožefov koncert na Muti 2023
Zanimivo pa bo že pred samim koncertom, saj se bo na Muto ob 18. uri pripeljala Katra Fratar. Družina Fratar je na dražbi kupila katro nekdanjega predsednik RS Boruta Pahorja za 60 tisoč evrov, zdaj pa z njo potuje in nadaljuje dobrodelno akcijo. Pahor je namreč ves izkupiček od dražbe namenil Društvu Junaki 3. nadstropja in Inštitutu Zlata pentljica, ki oba deluejta za otroke, ki so se borili z rakom. Družina Fratar se je odločila za nadaljevanje akcije, ki so mu dali ime “Katra gre v drugi krog”.
“Po tem, ko smo na mariborski občini želeli zagotoviti dodatne prostorske kapacitete enoti Brezje Vrtca Pobrežje, je bil že lansko leto v uporabo predan dograjen del za dve skupini otrok,” so uvodoma zapisali na Mestni občini Maribor.
“Žal vmes pogorel obstoječi del vrtca, k obnovi katerega smo intenzivno pristopili v začetku letošnjega leta. Sedaj obnovljen objekt že dobiva jasno bodočo obliko, prve skupine otrok bo sprejel v novem šolskem letu,” pojasnijo.
Izvajalec del je Noah houses. Pogodbeni znesek obnove je okoli 764.000 evrov.
Alan Bukovnik iz občine Radlje ob Dravi je na družbenih omrežjih zapisal: “Pred skoraj desetletjem smo v občini Radlje ob Dravi pristopili k projektu Čebelam prijazna občina, zato vsako leto naredimo korak naprej v prizadevanju za ohranjanje dobrih pogojev za razvoj čebeljega rodu pri nas.”
“Poleg Krajnske čebele pa za opraševanje sadnih dreves skrbijo tudi divje čebele in druge žuželke. Celo več sadja oprašijo druge žuželke, zato smo se odločili skupaj s predstavniki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, da spremenimo določene javne površine v cvetoče travnike, ki se bodo kosile le dvakrat do trikrat na leto in s tem omogočili ustrezne pogoje za bivanje vsem žuželkam opraševalkam,” zapiše v nadaljevanju.
Izboljšali pa jih bomo z izgradnjo in postavitvijo hotelov za žuželke iz naravnih materialov za bivanje vseh žuželk. V nekaj letih se med nas vračajo cvetoči travniki ( na javnih površinah v lasti občine Radlje ob Dravi), ki smo jih v preteklosti zaradi intenzivnega pridelovanja travinja z večimi košnjami popolnoma uničili.
“Poskrbeli bomo za večjo biotsko raznovrstnost in za boljše bivalne pogoje opraševalcev sadnega drevja. Hvaležni za strokovno pomoč prof. dr. Karmen Pažek in sodelavcev iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede,” zaključi.
Na današnji krvodajalski akciji v UKC Maribor so gostili dva krvodajalca stokratnika.
Kri sta stotič darovala g. Andrej Cafuta iz Frama (prvič je daroval leta 1978) in g. Drago Dobnik iz Kidričevega (prvič je daroval leta 1988).
Andrej CafutaDrago Dobnik
Za to plemenito dejanje in predanost se jima je v imenu vseh krvi potrebnih zahvalila Biserka Dvoršič, dr. med., dr. med. (CTM, UKC Maribor).
Vse, ki bi tudi želeli darovati kri vljudno prosijo, da se za svoj termin darovanja krvi predhodno dogovorijo na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 041 479 242 ali 041 320 796, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00. Odvzemni čas: ponedeljek od 7.30 do 12.00 (v kolikor ni planirana terenska krvodajalska akcija), torek od 7.30 do 17.00 in četrtek od 7.30 do 12.00.
Danes se je v prostorih stranke Gibanje Svoboda odvila novinarska konferenca, na kateri so podali izjavo za javnost v zvezi z aktualnim dogajanjem v Mariboru. Poudarili so, da z županom na tej točki ne morejo vstopiti v koalicijo, a temu v nadaljevanju še puščajo odprta vrata. Županu med drugim očitajo nespoštovanje mestnih svetnikov, nezmožnost dialoga in kreditiranje občine. Povedali so, da mu ne zaupajo.
“V našem programu smo imeli drugačen pogled na razvoj mesta”
Vojko Flis je poudaril, da si želijo predvsem strpnega dialoga: “Spoštovanje do govorov in pa posebna skrb mora biti posvečena socialnemu statusu meščanov. V našem programu smo imeli drugačen pogled na razvoj mesta, kot se odraža v sedanjem mestnem proračunu. Zagotavljali smo enakomerni razvoj MČ, zeleni preboj, lahko imamo različne poglede na to, kako naj se mesto razvija, vendar si želimo, da se bomo o tem dogovarjali in iskali skupno pot. In tukaj ostajajo izzivi, ki doslej, vsaj kar se naših pogledov tiče, niso bili ustrezno rešeni.”
V nadaljevanju je poudaril, da puščajo odprta vrata za vstop v koalicijo: “Pred obdobjem novega županovanja smo se dogovarjali, da se je dogovorov potrebno držati in da se bomo o vsebinskih temah, kjer imamo različne poglede, dogovarjali. Če bo do tega dogovarjanja prišlo, mi ne vidimo razloga, da ne bi sodelovali. Pogrešamo ta dialog in to je izziv, ki ostaja odprt, ampak ne z naše strani.”
Lena Grgurevič je dejala: “Mariborski poslanci Svobode smo skupaj z mestnimi svetniki in vlado ves čas tvorno in vestno izpolnjevali dane predvolilne obljube in delovali v dobrobit mesta. Prepričana sem, da smo v tem času dosegli najboljši rezultat v prid našemu mestu.” Med drugim je izpostavila zagon del na zahodni obvoznici in rebalans proračuna.
“Gre za ponavljajoče vzorce s strani župana pri zamenjavi direktorjev”
Mestni svetnik Milan Lukić je komentiral dogajanja na podjetju Snaga: “Z novim letom je postala medijska zgodba, pa ne zaradi odličnih rezultatov, pač pa zaradi čudnih kapric, da je treba direktorja zamenjati, ker ni kompatibilen, zaupanja vreden. Zahteva je bila dana, da se na prvi seji nadzornega sveta o tem razpravlja in se direktorja zamenja. V ta namen sem bil kontaktiran takoj po izvolitvi s strani županovega zaupnika, da mi prinese zahtevek, želje po zamenjavi direktorja, hkrati pa da mi pove, da bo on predsednik nadzornega sveta.” Takoj naj bi mu odgovoril, da to ne pride v poštev in da zamenjava direktorja na prvi seji ni primerno dejanje. Poudaril je, da se na takšen način zadeve ne smejo odvijati in da se kje večkrat počutil zmanipuliranega.
Jurše: “Tak način delovanja ni v skladu z našimi vrednotami. Menimo, da na tej točki ne moremo vstopiti v koalicijo, smo pa pripravljeni delovati absolutno v korist Maribora, podpreti vse projekte, ki pomenijo korist in izboljšanje ter olajšanje življenja naših meščank.”
Karin Jurše je med drugim dejala: “Na lastni koži smo doživeli, da lahko po potrebi kršimo poslovnik, odvzemamo besedo, avtokratsko nastopamo in to je za nas popolnoma nesprejemljivo.” Na tem delu pa je zagotovo na mestu vprašanje, kako lahko županu očitajo kršenje poslovnika vodenja seje, glede na to, da je najstarejši mestni svetnik Edo Pavao Belak vodil prvo sejo in počel ravno to. Ko sta želeli mestni svetnici pojasniti svoj glas, jima namreč tega ni dovolil in dal vedeti, da on vodi sejo in on tolmači poslovnik. “To lahko komentiram na način, da je naš svetnik imel podporo s strani uradnih oseb, mislim da urada za mestni svet, ti ljudje so mu na začetku seje pomagali in celo sejo stali ob strani in mu svetovali, kaj naj naredi in govori. Če je bil kršen poslovnik, je to nepravilno. Je pa res, da je gospod prvič nastopil v tej funkciji in imel zagotovljeno strokovno pomoč in bi ga morali na to opozoriti.”
Proti novim podražitvam
V četrtek se bo na seji odločalo o podražitvah, kot so danes dodali, bodo glasovali proti, pripravljeni so podpreti manjše podražitve. Karin Jurše je komentirala tudi 38-odstotno podražitev vrtca. “To je absolutno preveliko za naše mlade družine, pristali bi na 13 odstotkov, preostala razlika mora biti kriti iz proračuna.” Ni pa znala pojasniti, iz katere postavke bi lahko občina zagotovila dodatna sredstva.
Več v posnetku:
Spomnimo …
Robert Golob se je pred dnevi odločil jasno povedati, kako vidi lokalno oblast v Mariboru, na čelu z županom Sašo Arsenovičem. V izjavi je Golob jasno povedal, da politika Arsenoviča, ni enaka politiki Gibanja Svoboda, vsaj kar se tiče vrednot, ter je dodal: “Sedanje delovanje mestnih oblasti v Mariboru ni v skladu niti s predvolilnimi obljubami, še manj pa z našimi vrednotami.”
“Zato od lokalnega odbora pričakujemo, da se najkasneje v torek jasno opredeli glede nadaljnjega sodelovanja in kako bo sodelovalo z obstoječimi občinskimi oblastmi. Lokalni odbor bo o tem samostojno obvestil javnost,” je takrat povedal.
Ekipa župana Arsenoviča je že čez nekaj ur na hitro sklicala izjavo za medije, da bi o tem temi spregovoril tudi župan sam. Uvodoma je povedal: “V petih letih mandata sem se v politiki naučil marsičesa. Predvsem sta mi blizu dva ljudska pregovora. Eden je: Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Drugi pa, da je bolje prva zamera kot zadnja.”
“Vsekakor imam veliko razumevanja in potrpljenja do vseh, ki delujejo v mestni politiki, tudi tistih iz Gibanja Svoboda, do njih še prav posebej, ker so novinci na političnem parketu, vsaj v zadnjem času,” je še Arsenovič pojasnjeval svoje politične veščine, ter dodal: “Najbolj me je zmotila beseda vrednote. Zato sem pravzaprav danes tukaj. Želim povedati, da so vrednote mene in mojih dragih sodelavcev, so tiste, ki so Maribor pripeljale na razvojno pot in so dobile ponovno večinsko podporo na lokalnih volitvah, nedavno. Pravzaprav celoten program, ki ga samo v tem letu nadaljujemo. Ta program je predanost delu, razvoju in celotnemu mestu.”
Mestna občina Maribor v okviru projekta Izboljšajmo Maribor peto leto zapored organizira veliko občinsko čistilno akcijo Moji odpadki, moja skrb 2023.
V že tradicionalni mestni čistilni akciji bodo pozornost posvetili odstranjevanju odpadkov iz našega neposrednega naravnega okolja (okolice stanovanjskih blokov, šol in vrtcev, športnih objektov, z javnih zelenih površin, parkov, gozdov, pokopališč …)
“V akcijo želimo vključiti čim večje število šol, vrtcev, društev, NVO in občanov v različnih vlogah – kot obiskovalci parkov in gozdov, kot stanovalci v večstanovanjskih objektih, uporabniki športnih površin, uporabniki otroških igrišč … in zaposlene v MO Maribor in njenih zavodih ter javnih podjetjih (JHMB),” so pojasnili.
Irena Bartok, Služba za korporativno komuniciranje JHMB, je predstavila, kdaj in kje bo potekala čistilna akcija.
Sicer pa bodo 29. marca očistili tudi tržnico v Novi vasi. Več o tem v posnetku spodaj.
Očistili bodo tudi Dravo
18. marca se bo odvila Mednarodna ekološka akcija Drava 2023– čiščenje struge reke Drave in obrežja reke v organizaciji Potapljaškega društva Maribor in MO Maribor. Akcija bo potekala od 9.00 ure do 14.00 ure od Koblerjevega zaliva do Vodnega stolpa na Lentu. Vojo Erakovič je ob tem povedal, da bodo čistili tudi na Ptuju in Varaždinu. Sicer ocenjuje, da je odpadkov k sreči vedno manj.
V Mariboru so opravili rez Stare trte in podelili pet cepičev te trte tako v Slovenijo kot na Hrvaško.
Prireditev tokrat ni bila pred Hišo Stare trte, ampak nedaleč stran v Kulturni četrti Minoriti. Po poti do tja pa je pravzaprav zasajenih kar nekaj potomk trte, ki je svetovno znana.
Tokrat smo se ustavili v mestni četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci in preverili, kaj se je v zadnjih letih tukaj uredilo.
Predsednik sveta MČ Oton Štrucl pove, da le redko pride do realizacij projektov, ki so bili že sprejeti v proračunu. Izpostavil je ulico za Peklom, kjer je okoli 10 hiš še brez kanalizacije.
V občini Ruše se je danes odvila 4. seja Občinskega sveta Občine Ruše, na kateri so svetniki znova obravnavali prvo branje proračuna za letošnje leto. Tudi tokrat ni šlo brez zapletov, nekateri svetniki so županji očitali, da ne spoštuje odlokov in da deluje mimo pravilnikov. Prvo branje so svetniki tokrat podprli, a le za las.
Popravljenega predloga proračuna ni sprejelo 8 svetnikov, 9 jih je glasovalo za. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da bo predlog proračuna v javni razpravi od 14. 3. do 15. 4. 2023 ter sklep o podaljšanju začasnega financiranja.
Urška Repolusk: “Pred nami je dokument, za katerega menim, da je vreden potrditve”
Županja Ruš Urška Repolusk je uvodoma komentirala proračun: “Je izredno investicijsko naravnan, v njem je kar 4,3 milijona investicij, kar predstavlja 41 odstotkov proračuna.” Na pretekli seji so svetniki podali nekatere pripombe in predloge, ki jih je, kot je dejala županja, občina obravnavala: “Predhodno smo se uskladili, pred nami je dokument, za katerega menim, da je vreden potrditve.” A v nadaljevanju se nekateri z njenimi besedami niso strinjali.
Glavendekić: “Včasih se mi zdi, da smo iz drugih svetov”
Vesna Glavendekić, Gibanje Svoboda, je dejala: “Že nekaj časa opozarjamo, da sprejemanje proračuna ne poteka v skladu s pravilnikom.” V nadaljevanju je dodala, da krajevni odbori v več kot mesecu dni niso podali svojih predlogov ter da k temu niti niso bili pozvani: “S takšnim delom smo jim odvzeli vso veljavo.” Direktorica občinske uprave Katja Markač Hrovatin je očitke zavrnila.Barbara Jert, ZA – Združena akcija, je v nadaljevanju seje povedala: “Žal ne vidim nobenih ukrepov, ki bi spodbujali gospodarstvo, izvajali subvencije, projekte, programe za večje zaposlovanje.”
Prosnik: “Želimo pojasnila, želimo dejstva”
Tomi Prosnik, ZA – Združena akcija, je po dveh urah razprave, ko so se izrazito videla nasprotja med tistimi, ki so proračun podprli, in tistimi, ki so mu ostro nasprotovali, dejal: “Nismo na podjetju, tukaj demokracija tako funkcionira in vsak ima pravico do glasu. Želel bi si, da se bi zakonskih rokov držali, pa se jih ne. Prvo usklajevanje je bilo dva dni pred sejo, šlo je za štetje glasov. Po moledovanjih, predlogih, poslanih emajlih je sledilo drugo usklajevanje. Bilo je rečeno, da je vse upoštevano, kaj bi še radi? Zaključilo se je tako: dokler sem jaz županja, bo tako ostalo.”
Vesna Glavendekić je med drugim poudarila tudi, da čeprav županja govori o usklajevalnih sestankih, so bili ti daleč od tega. Ocenila jih je kot predstavitev proračuna. Predlogi pa naj ne bi bili upoštevani. Darko Knez, Gibanje Svoboda, je dejal, da so bili pripravljeni sprejeti proračun, če bi sprejela predloge, dobili pa so arogantne odgovore: “Proračun je slabo pripravljen. Ni res, da se je županja uskladila s svetniki.” Bojana Muršič, SD: “Ta predlog sledi nekaterim našim predlogom, daleč pa je od tega, kar smo si svetnice in svetniki zastavili in predstavljali volivkam in volivcem. Odraža politično moč sedanje županje, Županjine liste – Povezani za Ruše in Liste plan za Ruše.”
Dotaknili so se tudi izgradnje obračališča, ki je razburila občane
“Kupujemo parcelo za izgradnjo obračališča, a 150 metrov naprej že imamo obračališče. Ne bi bilo bolj smiselno obnoviti tega?” se je vprašal Lovro Bačun in dodal, da izgradnja novega vpliva na traso številka 1. Repoluskova je dejala: “Bila je objavljena projektna naloga, potrjena s strani ministrstva za infrastrukturo, kot sem že omenila na sestanku in seji, gre za zemljišče veliko 600 kvadratnih metrov in gre za celostno ureditev območja, s tem nakupom zemljišča urejamo tudi morebitno kasnejše krožišče.” Vesna Glavendekić je dejala, da predlagajo, da se nakup zemljišča umakne. Barbara Jert, ZA – Združena akcija, pa je zemljišče za obračališče ocenila kot neprimerno: “Lahko bi se uporabilo za boljše namene.”
Bačun: “Zakaj se zaposluje mimo sistematizacije?”
Lovro Bačun, 2×2 Neodvisna lista: “Res smo se usklajevali, a v kar nekaj točkah se nismo uskladili. Moje prvo vprašanje je, zakaj kupujemo hišo v centru občine? Imamo točko informiranja, pozdravljam 5.000 evrov, aktivno se imamo namen vključiti, me pa zanima, še vedno nimamo imenovanega odgovornega urednika in uredniškega odbora. Kdaj in na kateri seji imamo plan imenovati urednika in uredniški odbor, saj se mi zdi to pomembno za Ruše.” Dodal je, da kljub navedbam, da so bili v današnje branje vključeni vsi predlogi, ni tako. Županjo je povprašal tudi, zakaj se zaposluje mimo sistematizacije, število zaposlenih glede na število občanov je označil kot pretirano. Njegove očitke je zavrnila.
Darko Knez in Jernej Ajd sta opozorila, da se odlokov ne spoštuje in zanikala, da bi svetniki zavrnili delovanje uredniškega odbora. Ajd je dejal: “V prejšnjem mandatu smo imeli Ruške novice, odbor, urednika, v vsaki številki Ruških novic je občane pozval, da lahko prispevajo prispevke, vsi so imeli svoj prostor. Ljudje so si lahko ustvarili mnenje.”
Švikart: “Slišim veliko neresnic, nakladanja, ki se mi zdi nepotrebno”
Danilo Švikart, Županjina lista – Povezani za Ruše: “Proračun podpiram, podpiram tudi vse predloge, bi pa mogoče govoril ozadje vse te zgodbe oz. kar se tiče sprejemanja proračuna. Tukaj slišim veliko neresnic, nakladanja, ki se mi zdi nepotrebno, ker smo imeli usklajevanje, sestanke. Bil sem na vseh, vem, kdo je hodil in kdo ne. Predlogi so bili okrnjeni, nato smo slišali jokanje in jamranje. Mislim, da nekateri niste polagali pozornosti na to in se niste pripravili.”
Slavko Mernik, Lista plan za Ruše:“Imel sem občutek, tudi zadnjič in danes, da določeni svetniki želite očrniti županjo. 80 odstotkov predlogov je županja upoštevala.” Omenil je, da je prišlo tudi do izsiljevanj na usklajevalnih sestankih: “Dajmo se strezniti.”
Ladislav Pepelnik, Neodvisna lista #SKUPAJ, je dejal, da s proračunom nikoli ne bodo zadovoljni vsi: “Pred nami so še tri proračunska leta, ko bomo lahko želje, ambicije spravili skozi ob spoštljivi komunikaciji.”
Spremembe v prvem branju proračuna
Na začetku seje je sicer Repoluskova predstavila spremembe. Med drugim so dodali realizacijo leta 2022, odprla se je nova postavka v proračunu, in sicer 1046 – Sofinanciranje programov za mlade v višini 5.000,00 evrov. Pripomba se je nanašala tudi na izgradnjo gostinsko servisnega objekta na Arehu. “Na postavki OB108-23-0003 – Izgradnja gostinsko servisnega objekta na Arehu se zagotovijo sredstva za projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz NRP se za leto 2024 umakne investicijski projekt izgradnje gostinsko servisnega objekta na Arehu v višini 150.000,00 evrov,” so pojasnili. Med drugim so iz letnega načrta izločili vsa stanovanja razen stanovanja na Areški cesti 11, ki je nezasedeno. Izločili so tudi policijsko postajo, upravno enoto in območje OPPN S8 ob Jamnikovi ulici. Več TUKAJ.
Občinski svet Občine Ruše pa je sprejel sklep o podaljšanju začasnega financiranja Občine Ruše v obdobju april – junij 2023. S tem se lahko nadaljujejo investicije, ki so že v teku.
Vršilka dolžnosti načelnika Upravne enote Maribor Nina Pozeb Kolenc, je za naš medij potrdila informacijo, da so Mestni občini Maribor, danes, 13. marca, izdali gradbeno dovoljenje za ogrevalno atletsko dvorano.
Kot smo v minulih dneh poročali, se je pri pridobivanju gradbenega dovoljenja zapletalo. Želeli so ga pridobiti čimprej, saj ja časovnica za izgradnjo dvorane izjemno kratka. OFEM, za potrebe katerega se dvorana tudi gradi, se namreč bliža s svetlobno hitrostjo, otvoritev festivala nas v Mariboru čaka 23. julija letos.
Zadevo smo v petek preverjali na Mestni občini Maribor in Upravni enoti Maribor, od koder smo danes popoldne dobili pojasnilo: “Vam sporočamo, da je upravni organ investitorki Mestni občini Maribor dne 13. 3. 2023 izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo atletske ogrevalne dvorane.”
Več tisoč športnikov prihaja v Mariboru
Mariborska občina bo letos julija gostila enega najpomembnejših mednarodnih športnih dogodkov v zgodovini Slovenije, Olimpijski festival evropske mladine, kjer se bodo mladi športniki pomerili v več disciplinah. Dogodek bo v Maribor pritegnil več kot 3500 tekmovalcev, osebja, staršev in gledalcev, zato se mesto skupaj s podjetjem Šport Maribor in drugimi partnerji intenzivno pripravlja na izvedbo te športne prireditve.
Minuli vikend se je v Mariboru v hotelu City odvil poročni sejem, na katerem je bilo videti veliko poročnih oblačil tako za neveste kot za ženine, pokazali pa so tudi poročne prstane in ne nazadnje tudi poročne torte.
Organizatorka poročnega sejma Nadja Jelen je povzela, kateri ponudniki so prišli na sejem in kaj vse se tam dogaja. Ženini in neveste so namreč imele veliko izbiro. Zaupala nam je še, da nekatere nevesta načrtujejo poroko in izbirajo obleko tudi že za naslednje leto, ne samo letos. In temu so ponudniki tudi prilagodili ponudbo.
Med zlatarji je bil tudi Dejan Sukič iz Zlatarstva Sukič. Povedal je, da se nekateri trendi pri poročnem nakitu vračajo. Sam dela izključno po naročilu, zato je še toliko bolj pozoren na to, kaj si želijo neveste in ženini. Vračajo se namreč k osnovnim oblikam in kamnom, opaža pa, da niso vsi pristaši pisanja datuma poroke, ampak si želijo drugačne napise.
Zanimivo pa je tudi, kakšne poročne torte in drobno pecivo, si mladoporočenci izberejo. Miha Balažič iz Slaščičarne Džezva je imel na mizi nekaj primerov. Poročni stil tortice in peciva je namreč odvisen od marsičesa, trenutno prevladujejo živahne barve.
Ženini lahko izbirajo pri oblačilih med klasičnimi in nekoliko drugačnimi kroji, barvami in stilom. Prav tako tudi neveste, ki pa velikokrat sežejo po obleki, ki se prilega vsaki postavi. Kristina Vidergar iz Poročnega kotička še pravi, da imajo veliko izbire tudi za poletne ženine, ki se velikokrat odločajo za svetlejša oblačila, bodoče neveste pa v Sloveniji izbirajo preproste kroje, sploh ker velikokrat ostanejo v isti obleki tako na poroki kot na slavju. Še vedno pa imajo rade drobne detajle. Zanimivi pa so tudi rokavi, ki se jih lahko sname.
Francozinja Laura Gauche je bila najhitrejša na prvem treningu za zadnji smuk sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju. V andorskem Soldeuu je za 39 stotink sekunde ugnala Avstrijko Nino Ortlieb, za 58 stotink pa je bila hitrejša od Švicarke Corinne Suter. Edina Slovenka Ilka Štuhec je bila četrta (+0,76).
Na zaključku sezone imajo pravico nastopa tisti tekmovalci in tekmovalke, ki so v skupnem seštevku zasedli mesto med 25 najboljšimi v posameznih disciplinah, mladinski svetovni prvaki ter tekmovalci, ki so v sezoni presegli mejo 500 točk. Točke za svetovni pokal sicer prejme le najboljših 15.
Tekma bo v sredo
V seštevku smukaške razvrstitve si je mali kristalni globus že zagotovila Italijanka Sofia Goggia, ki je zbrala 660 točk. Drugo mesto bo pripadlo Štuhec (451), za tretje mesto pa se teoretično bori še osem tekmovalk. Najbolje med njimi kaže tretji Italijanki Eleni Curtoni (308) in četrtouvrščeni Suter (289).
V torek bo na sporedu še drugi trening, tekma bo v sredo ob 11.30.
VIR: STA
Zaskrbljeni krajani Smolnika in Ruš Ad hoc civilna iniciativa so medijem poslali izjavo za javnost vezano na avtobusno obračališče.
Kot kaže so omenjeno pismo poslali tudi občinskim svetnikom.
Njihovo sporočilo spodaj objavljamo v celoti:
Spoštovani svetniki Občinskega sveta Občine Ruše! V prvem predlogu proračuna za leto 2023 je samo na enem mestu vpisan stavek, da namerava Občina Ruše kupiti zemljišče št. 208/1 z namenom prestavitve avtobusnega obračališča na Smolniku in to brez širše obrazložitve. To sicer samo po sebi ne bi bilo sporno, če avtobusno obračališče županja Urška Repolusk ne bi umestila točno na mesto, kjer se obstoječa trasa zahodnega dela obvoznice Ruše priključi na cesto Ruše – Puščava – Lovrenc.
Obstoječe avtobusno obračališče pri nekdanji tovarni Metalplast se premika na novo lokacijo bolj vzhodno – h krajevni oznaki Smolnik ob severno stran ceste in bo vključevalo tudi avtobusno postajo.
Po našem mnenju se porablja dragocen davkoplačevalski denar za »ekspresno« umeščanje avtobusnega obračališča zapakiranega v dokumentacijo križišča za dostop do nove soseske RU04 – bodoče naselje hiš ob novem športnem igrišču na Smolniku.
Soseska RU04 v tem trenutku ni nič drugega kot travnik!
Avtobusno obračališče se umešča na zaščiteno parcelo, točno na lokaciji obstoječe trase zahodnega dela obvoznice Ruše, za katero smo Rušani hranili parcele trideset let! Obstoječa trasa obvoznice je del pravnega reda Občine Ruše in je vrisana v trenutno veljavni krovni prostorski načrt Občine Ruše!
V kolikor županji Urški Repolusk ta manever kakorkoli uspe, se bo izničila zelo lepo zamišljena trasa ceste z blagim zavojem preko potoka Lobnica in naprej po koridorju do Selniške ceste, kot so si jo v preteklosti dobro zamislili urbanisti.
Nad ravnanjem županje Urške Repolusk in občinske uprave Občine Ruše smo zelo razočarani! Apeliramo na vse svetnike Občinskega sveta Občine Ruše, da takšno ravnanje preprečijo! Projekti za sosesko RU04 kot tudi najnovejši idejni projekt križišča za sosesko RU04 se ne prilagajajo obstoječi trasi obvoznice.
Slika 1: V fotografijo Smolnika z nekdanjo tovarno Metalplast je vrisana lokacija avtobusnega obračališča (shema obračališča je iz dokumentacije Občine Ruše).Slika 2: Izsek iz idejne zasnove križišča z avtobusnim obračališčem Občine Ruše. V načrtih se lepo vidi, da se ni upoštevala obstoječa trasa obvoznice, ki bi morala biti priključena na to isto križišče na cesti Ruše – Puščava – Lovrenc. Sedaj se na isto mesto, kjer bi se morala priključiti obvoznica, umešča avtobusno obračališče. Na križišče se priključuje tudi bodoča soseska RU04.Slika 3: Potek obstoječe trase obvoznice in njena priključitev na cesto Ruše – Puščava – Lovrenc na tej isti lokaciji. Priključitev obvoznice je zamišljena z krožiščem.
Premikanje oz. korigiranje priključitve obvoznice na zahod (v smeri proti nekdanji tovarni Metalplast), kot to »zelo suhoparno in lahkotno« ter brez vsakršne navedbe podlag v analizah in študijah predlaga občinska uprava Občine Ruše v obrazložitvi ob ponovnem predlogu proračuna v prvem branju za leto 2023, bi popolnoma spremenilo lepo zasnovan direktni potek in blago krivuljo obvoznice v tem delu.
Ali bi se lahko zgodilo, da bi izvedba obstoječe trase obvoznice zaradi avtobusnega obračališča postala celo nemogoča? Vsekakor! Po mnenju civilne iniciative je to najbrž tudi glavni namen umestitve avtobusnega obračališča točno na lokacijo, kjer je v krovnem prostorskem načrtu Občine Ruše umeščena priključitev obstoječe trase zahodnega dela obvoznice na cesto Ruše – Puščava – Lovrenc.
