Na mariborskem Glavnem trgu bodo pozno popoldne zadoneli številni bobni. Napovedan je namreč bobnarski spektakel Sokijevih 130 bobnarjev, na katerem bodo na pobudo Marka Soršaka Sokija zbirali sredstva za glasbene instrumente za otroke.

Bobnar Marko Soršak Soki, sicer član zasedbe Elvis Jackson, s tem obeležuje deseto obletnico akcije 20 za 20, v okviru katere je obdaril z glasbili že 130 osnovnih šol.

Nastop slovenskih glasbenikov 

Več kot stotim njegovim učencem bobnarjem se bodo na današnjem nastopu na Glavnem trgu pridružili znani slovenski glasbeniki, med njimi Tomi Meglič iz Siddharte, Grega Skočir iz Big Foot mame, Ditka ter člani zasedb Čudežna polja, Leonart, Alo!Stari, Happy Ol’ McWeasel, Yu Generacija in The Rocktors.

Na BK TV bomo dogodek v živo prenašali na televiziji in na naših družbenih omrežjih. S terena se bomo javljali tudi z različnimi glasbeniki, ki bodo danes nastopili.

Organizator dogodka, ki poteka pa pod častnim pokroviteljstvom župana, je Narodni dom Maribor v sodelovanju s Sokijevo bobnarsko šolo in podjetjem Factumevent.

Takšen dogodek so v Mariboru priredili že pred tremi leti in takrat je pritegnil veliko število poslušalcev. Podobno je bilo na njegovi ponovitvi na Ptuju.

“Namen dogodka je znova tudi dobrodelen, bobnali bomo za obdaritev naslednjih desetih šol z glasbenimi instrumenti,” sporoča Soki.

Akcijo 20 za 20 je začel ob 20-letnici svoje glasbene kariere. Takrat je z dvajsetimi slovenskimi izvajalci, s katerimi se je srečeval na odrih, posnel jubilejni DVD, zbrana sredstva zanj pa je namenil nakupu inštrumentov za osnovne šole.

Podarjeni instrumenti so po navedbah Narodnega doma Maribor botrovali nastanku številnih šolskih zasedb in slovensko glasbeno sceno obogatili z novimi glasbeniki, s katerimi si Soki danes že deli koncertne odre.

“Velikokrat mi povedo, da je bila prav akcija 20 za 20 razlog, da so postali glasbeniki. Čudovit občutek, ki me seveda spodbuja, da delam dalje. In ker je smisel življenja, da rasteš in postajaš boljši, raste tudi naša akcija,” je povedal Soki.

Leta 2015 je od takratnega predsednika republike Boruta Pahorja, katerega je prav tako naučil prvih bobnarskih udarcev, prejel priznanje jabolko navdiha za prispevek h glasbenemu opismenjevanju otrok.

V objemu Štajerske sivke v Poletnem pogovoru na BK TV smo tokrat gostili Natašo Ritonijo, direktorico Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje – Maribor. Natašo Ritornija je sicer javnosti poznala znana po tem, ko je lani izpeljala največji športni dogodek na slovenskih tleh – Olimpijski festival Evropske mladine 2023. Tudi o tem v tokratnem intervjuju.

Nekako večina vaš obraz povezuje z uspešnim lanskoletnim Ofemom, torej olimpijskem festivalu evropske mladine. V Maribor ste privabili stotine športnikov in njihovih ekip. Pa tudi navijačev. Če se danes ozreva na dogodek. Kako ga doživljate danes, tako športni dogodek kot svoj projekt?

Ja Ofem je bila res lepa, čudovita zgodbam, ki je nenazadnje združila veliko število različnih deležnikov. In lahko rečem, da sem danes ponosna, da smo uspeli spraviti pod eno streho toliko različnih ljudi, ki so dihali in živeli s tem projektom. V bistvu gre za največji več panožni dogodek v zgodovini Slovenije, zelo težko ga bo prekosil še kak drug dogodek, tudi če se odločimo morda kdaj za soorganizacijo zimskih olimpijskih iger, ne bomo mogli prekositi števila športnikov. Zdaj ko gledamo nazaj, lahko rečem, da nam je uspel res izredno lep dogodek. Bili smo s srcem pri tem dogodku, dihali smo skupaj, ekipa je bila čudovita, brez nje tega enostavno ne bi bilo možno naredit. In pa seveda ob podpori, tako lokalne skupnosti, kot države. Tako da smo lahko ponosni. Mesto je takrat živelo, vsi tisti, ki so bili v Mariboru, vedo kako je bilo fino ko si se sprehajal in si videl nasmejane športnike, člane reprezentanc, ki so dejansko v Mariboru uživali. Večkrat smo slišali kako lepo je naše mesto in kako lepo so se imeli v Mariboru.

Kako pomembno pa je pri takšnem projektu dobro sodelovanje z ekipo?

Zdej ekipa je zagotovo ključna pri takšnih projektih, še posebej ko gre za izjemno zahtevne in stresne dogodke. Pri nas je bila seveda ta časovna komponenta izredno ključnega pomena, nismo imeli ne dodatnega dneva, ne dodatnega tedna, se pravi vse stvari so morale biti dokončane pravočasno in kvalitetno. Ekipa, ki je sodelovala, to so bili res čudoviti ljudje iz različnih področij, veliko smo vključili tudi tujcev, ki so že imeli izkušnje s tovrstnimi dogodki. To so bili kolegi, ki so nam prišli pomagati iz Finske, iz Slovaške, ki so imeli veliko tovrstnih izkušenj že s prejšnjimi Ofemi. Moram pa reči, da smo mi kot ekipa imeli to srečo, da smo si lahko v živo pogledali tudi pretekle Ofeme. Celotna ekipa je bila prisotna v Banski Bistrici, na Ofemu 2022, kjer smo zelo natančno videli kaj nas čaka in hkrati, ko smo 14 dni preživeli skupaj smo se še bolj povezali. Vsak je točno vedel, kako in kaj je treba, da bo dogodek odličen. Tako da nekako smo zasledovali idejo, da moramo narediti vse, da si res dobro splaniramo, da ko dogodek pride je zelo malo možnosti za improvizacijo – ker gre za res velik dogodek. Na tem mestu res še enkrat zahvala celotni ekipi, ki je to tako dobro izpeljala.

Ne morem mimo tega, koliko pohval na račun otvoritvene slovesnosti – pravzaprav je bila ta vrhunec. Spominjam se tudi v tujini so takrat gledali in odziv je bil, vau, kaj so v Mariboru naredili. Ofem česa takšnega do Maribora lani še ni doživel.

Res je. Tukaj smo bili drugačni, drzni. Pogledali smo si že nekaj tovrstnih prireditev, tako da smo se nekako odločili, da postavimo športnike v sredino, da so oni center vsega. Zasledovali smo to idejo, kar je bilo mogoče drugače kot pri preteklih organizatorjih, kjer so mogoče bili športniki bolj v obrobnem kadru, če se tako izrazim. To je prva stvar. Potem pa smo uspeli k sodelovanju povabiti mlade, nadobudne soustvarjalce. Imeli smo odličnega režiserja. Hkrati smo imeli tudi posluh s strani Evropskega olimpijskega komiteja, ki nam je dovolil malce spremembo strogih protokolarnih pravil. V našem primeru smo jih uspeli prepričati, da je otvoritvena slovesnost od prvega do zadnjega trenutka dogodek, ki se nekako prepleta protokol s samim programom. In to je bilo prvič. Če ste se mogoče zavzeli, nismo imeli klasičnih govorov, ker vemo da mladi od 14 do 18 let pač govor pretežno nimajo radi, ne ploskajo, tako da smo nekako vključili druge na drugačen način posredovanje teh pomembnih informacij, vsebin s strani ključnih oseb. Se pravi, da smo vključili video nagovore in tudi en kratek pogovor, intervju s predsednikov Evropskega olimpijskega komiteja, ki je naletel na veliko odobravanje. In tudi sam je v bistvu izrazil potem ko je bilo vsega konec, da mu je bil všeč ta koncept in da bodo zasledovali v prihodnje “less speech, more beach”, kar bi recimo pomenilo manj govorov, več zabave. Tukaj smo imeli res dobro podporo in pa res dobro ekipo, ki je dejansko izpeljala odločen dogodek, ki si ga bodo res zapomnili za vedno.

Zanima me, glede na to, da letos pa so se odvile olimpijske igre, ste nekako podoživljali od spremljanju le-teh dogajanje v Mariboru na Ofemu? 

Ja, letos sem imela to srečo, da sem bila samo kot opazovalec, ne kot aktivno vključena, ker bi zagotovo to bil velim stres, ponovno. Lahko rečem, da res spoštovanje organizatorjem, da so si upali na takšen način tudi speljati otvoritveno slovesnost, speljati cel dogodek. Mi smo si velikokrat, prihodnji organizatorji, tudi s Parizom, delili isti oder, ker smo v okviru vseh dogodkov, ki jih organizira Evropski olimpijski komite imeli eno posebno sekcijo, kjer smo se prestavljali prihodnji organizatorji. Tako da smo tudi s kolegi iz Pariza debatirali o tem kakšne težave imajo oni, s čim se srečujejo, smo izmenjevali izkušnje. Že takrat je ta njihova ideja, koncept otvoritvene slovesnosti naletel na predvsem veliko občudovanje, ker je to res zahteven projekt, ki so se ga lotili. Bilo mi je malce hudo, ko je deževalo, sem se spomnila na dež na Ofemu pri nas, ki je bil v bistvu en dan preden smo imeli otvoritveno slovesnost, ampak uspeli so to res v redu izpeljati, jaz bi mogoče naredila neke stvari drugače, ampak to je pa čisto moj oseben pogled.

Po Ofemu, ki je bil velik zalogaj, pa vendar je šlo za neko projektno delo, ste letos prevzeli vodenje RRA Podravje – Maribor. Bi lahko rekli, da gre za neprimerljivo večji izziv, s tem da vemo, da je bič že Ofem ogromen izziv?

Ja Ofem je bil ena odlična zgodba, RRA Podravje – Maribor druga odlična zgodba. Drugi velik izziv. Še posebej zato ker gre za drugo največjo regionalno razvojno agencijo v Sloveniji, ki pokriva tudi največ občin. Za mene je to seveda še dodatna motivacija in hkrati obveza, da smo lahko še boljši na vseh področjih. Verjamem pa, da z mojimi izkušnjami lahko veliko doprinesem k temu, da se bo agencija razvijala v pravo smer. Še posebej kar se tiče nekega mednarodnega povezovanja.

Dajte nam čisto laično opisati, s čim vse se RRA ukvarja? Pomemben del lokalne skupnosti ste, kajne?

Kot sem povedala, gre za regionalno razvojno agencijo, ki pokriva kar 41 občin, če pogledamo celo Slovenijo, to pomeni, da pokrivamo tudi desetkrat več kot kakšne manjše regionalne razvojne agencije, kar pomeni, da imamo kar precej veliko usklajevanja z različnimi deležniki, župani, občinami .. Sicer pa je naš sistem delovanja usmerjen v štiri različne stebre. Steber za regionalni razvoj, ki je nekako osnova našega delovanja. Potem je steber podjetništva, je česa tudi je nekako zrasla naša razvojna agencija, potem je tu še steber za raziskave in razvoj in pa steber za turizem. Vsi ti stebri, vsi ti sektorji se med seboj tudi dobro povezujejo. Skupaj pa imamo v tem trenutku kar 41 različnih projektov, ki jih bodisi vodimo, koordiniramo, ali sodelujemo. Tako da to pomeni kar velik organizacijski zalogaj iz naše strani in tudi kaže na to, kako motivirana in odlična je ta ekipa.

Koliko pa pravzaprav vas je v ekipi in s koliko denarja razpolagate?

Trenutno je zaposlenih 35 sodelavcev, ki pokrivajo, kot se rekla, različna področja. Naše financiranje je kar kompleksno. kar pomeni, da pridobivamo določena sredstva s strani države, za izvajanje obveznih nalog, potem tudi s strani občin, za izvajanje nekih dodatnih nalog. Pretežni del našega proračuna pa seveda prihaja iz evropskih sredstev – to je skoraj 60 odstotkov, se pravi, da si pridobimo dejansko denar na trgu, s tem da sodelujemo na različnih shemah, programih, kot je Interreg, ERASMUS, HORIZON … In nekako preko teh projektov se trudimo, da pripeljemo v našo regijo veliko dodatnega znanja, nekih mrež in pa seveda dodatne denarja … Če pa govoriva zdaj o nekem budžetu je pa rečem 3 milijone evrov, zdej ti projekti v katerih trenutno sodelujemo so pa skupaj vredni kar 140 milijonov evrov. Seveda vse ne pride k nam direktno, ampak so to v bistvu sredstva, ki so namenjena za različne deležnike za različne pilotne projekt. Je pa to dejansko denar, ki prihaja potem v našo regijo.

Celoten pogovor pa si lahko pogledate spodaj.

Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor je letos peljala na letovanje na morju ali Pohorju 1816 otrok, kar je približno toliko kot lani. Kot je danes povedal sekretar Božidar Raušl, so bile vse izmene polne. Veliko zanimanja je bilo tudi za vsakodnevne počitniške dejavnosti v mestu, vse poletje je deloval tudi TOM telefon.

Veliko zanimanja za letovanja je bilo po besedah predsednice ZPM Slovenija Darje Groznik tudi drugod po Sloveniji. Opažajo predvsem velik porast povpraševanja družin otrok s posebnimi potrebami, saj teh otrok ne ločujejo od ostalih otrok. “To je koristno za vse. Eden od naših osrednjih ciljev je spoštovanje različnosti,” je povedala na novinarski konferenci ob robu Neresne olimpijade in Lekovega živžava na Trgu svobode, s katerim mariborska podružnica simbolično zaključuje poletne počitniške dejavnosti.

V okviru vseslovenske akcije Pomežik soncu so za brezplačna letovanja za otroke iz socialno šibkejših okolij zbrali nekaj manj kot 600.000 evrov in s tem odpeljali na letovanje 1246 otrok. Med njimi je bilo 253 otrok s poplavljenih območij in 154 otrok s posebnimi potrebami, ki jih je vodilo 105 spremljevalcev.

V nekaj urah zapolnili vsa razpoložljiva mesta v skupno osmih izmenah za letovanja 

Za izvedbo zdravstvenih letovanj so pridobili nekaj več kot 1,4 milijona evrov in na ta način peljali na brezplačen oddih 5012 otrok. Če prištejejo še otroke, ki so letovali z njimi ob doplačilu staršev, je bilo letos na letovanjih ZPM več kot 12.000 otrok, kar je podobno število kot lani, je pojasnila predsednica.

Predsednica ZPM Maribor Nina Babič je izpostavila pomen prostovoljcev, brez katerih takšna letovanja ne bi bila izvedljiva. Pri njih jih je sodelovalo okoli 280. “Kljub številnim izzivom nam jih uspe vsako leto zbrati dovolj in iskreno se zahvaljujemo vsakemu posamezniku, ki na takšen način daruje svoj čas in energijo,” je dejala.

Sekretar Raušl je pojasnil, da je organizacija letovanj kljub dolgoletnim izkušnjam zelo zahtevna, predvsem ker se zaradi podražitev materiala in storitev dvigujejo stroški izvedbe. Tudi letos so v nekaj urah zapolnili vsa razpoložljiva mesta v skupno osmih izmenah in vključno z ZPM Velenje, ki nima lastnih počitniških kapacitet, na letovanje v Poreču ali na Pohorju odpeljali 1816 otrok, kar je 20 več kot lani. Z mariborskega območja jih je bilo 1659.

Vsako poletje izvajajo tudi dnevne počitniške dejavnosti. Kot je pojasnila koordinatorica dejavnosti pri ZPM Maribor Kornelija Kaurin, so začeli z aktivnostmi v okviru programa Artkamp in Festivala Lent, kjer so zabeležili 6500 obiskov. Nato je sledilo 44 dni t. i. Počitnic s prijatelji, ki zajemajo delavnice v Domu ustvarjalnosti mladih, tematske izlete in dnevno varstvo, kjer so imeli na skrbi skupno 542 različnih otrok. “Spet za eno veliko šolo otrok torej, ki so preživeli počitnice pri nas,” je dejala.

“Mislim, da smo lahko zadovoljni in da so otroci nabrali moči za novo šolsko leto,” je povzela Darja Groznik. ZPM se zdaj preusmerja v dejavnosti, ki jih izvajajo med šolskim letom. Med njimi so Teden otroka in Bralna značka, Otroški parlament.

Eden od zelo pomembnih programov je TOM telefon, prek katerega pomagajo otrokom in mladostnikom v stiski. Mariborska skupina TOM telefon svetovalcev je največja v Sloveniji in šteje okoli 25 prostovoljcev, ki letno odgovorijo na okoli 17.000 klicev.
VIR: STA

V objemu Štajerske sivke v Poletnem pogovoru na BK TV smo tokrat gostili Ranka Šmigoca. Direktorja kar treh mariborskih javni podjetij – Marproma, Mestnih nepremičnin in Športa Maribor.

Gospod Šmigoc, prijel se vas je vzdevek super direktor. Vem, da ga ne sicer ne marate, pa vendar … 

Pravzaprav se me je v tem času prijelo veliko vzdevkov, od multipraktika do super direktorja, do trojnega direktorja. Ampak na koncu koncev sem samo Ranko in sem človek.

Ste direktor kar treh javnih podjetij v Mariboru – Marproma, Mestnih nepremičnin in Športa Maribor. Pa glede na to, da smo sredi poletja, dajva se tega zadnjega najprej dotakniti. Šport Maribor. Glede na to, da smo sredi vročega avgusta, je verjetno Mariborski otok, ki spada pod vaše okrilje, ta hip poln. Vreme gre Otoku letos res na roko, verjetno ste tega veseli, in prinaša na Otok veliko obiskovalcev in veselja.

Res je letošnje poletje izjemno naklonjeno kopalni sezoni, tako da beležimo rekorden obisk. In v primerjavi z lanskim letom bodo te številke precej poskočile, kar je seveda dobro. Najbolj pomembno pa je, da se naši uporabniki oz. kopalci in obiskovalci dobro počutijo. In sodeč po tem, kar se je do zdaj dogajalo, na nek način odpravljamo malenkostne slabosti, ki pa se pojavljajo tako ali drugače pri tako velikem in starem objektu. Sledimo cilju – torej zadovoljstvu vseh uporabnikov.

Kaj vse ponujate? Se mi zdi, da nekako uporabniška izkušnja, celostna na Otoku – se trudite, da se izboljša. Recimo olimpijske igre so bila na ogled na Otoku, za otroke so delavnice … Torej ne samo infrastrukturno gledano, želite napredek tudi pri družabnem življenju na Otoku?

Res je. V pričetku mojega mandata, ko smo začeli leta 2023 z zgodbo na Mariborskem otoku, smo se naprej pogovarjali, kaj lahko naredimo pri tem, lahko rečem, kultnem objektu, ki je star resnično že skoraj 100 let. Vemo, da imamo omejena sredstva. Tudi Mestna občina Maribor s svojim vlaganjem naredi maksimalno kar lahko. Ampak zdelo se mi je, da manjka veliko vsebin. In prav z vsebinami, z ekipo, ki jo moram pri tem pohvaliti, na Športu Maribor smo v lanskem letu začeli z nadgradnjo vsebin in naredili res program, ki se je po mnenju uporabnikov, obiskovalcev, izkazal kot dober, za vse generacije. Smo imeli od vadbe, torej pilatesa, aerobike v vodi, do plesne šole, modne revije, lutkovnih predstav, kreativnih delavnic. Prav tako otroški kino. Skratka veliko se je dogajalo. V letošnjem letu smo še dodali nekaj, predvsem se veselimo konec avgusta, ko bomo imeli kino pod zvezdami, tudi to želimo realizirati. Trudimo se, da bi to skupaj z ustreznimi odločevalci dosegli soglasje, da bi lahko naredili celo na Otoku, na zeleni ploščadi, če ne bo šlo, pa bo na parkirišču. Prav tako smo dodali nekaj dodatnih delavnic kreativnosti, skratka res za vsakega nekaj.

Zdaj pa se dotakneva še infrastrukturnega dela. Vemo, Otok je dočakal lepšo preobleko v preteklih letih, že to je velik napredek, pa vendar, kot ste omenili, res je objekt že star oziroma celotno območje. Ampak verjetno so to zelo visoki vložki?

Zagotovo. Eno je, da gre za omejitve, ki jih v bistvu tudi okolica daje, gre za omejitve, ki so vezane na naravovarstvene pogoje. Na drugi strani pa sam objekt, infrastruktura kot taka, ki ima svojo častitljivo starost.  Ampak, da ne bi govorili o tem, da se ne da – smo v fazi razmišljanja. In tudi Mestna občina Maribor podpira naše predloge in tudi skupaj razvija z nami možnosti, da bi naredili kakšne dodatne posodobitve objekta. Predvsem si želimo, da bi govorili o energetski učinkovitosti, ogrevanju vode v kombinaciji sončne energije ali morda odvečne toplote, ki jo proizvajajo Dravske elektrarne v neposredni bližini, skratka kar nekaj projektov je odprtih v tej smeri, da bi dobila kopalna sezona večjo dimenzijo. Po drugi strani pa seveda, da bi lahko v objekt še usposobili za dodatne vsebine, ker površinsko gledano ima še določene rezerve, ampak v takšnem stanju kot je, ni mogoče v tem trenutku načrtovati vsega naenkrat.

Sicer pa tudi na drugih športnih objektih v Mariboru poleti ne počivate. Kar nekaj se dogaja, recimo osvetlitev urbanih odbojkarskih igrišč, novo podobo dobiva Športni park Tabor. Torej so to pomembne investicije za tisto piko na i uporabi teh športnih objektov? 

Najbolj pomembno je, da izkoriščamo poletni čas, ko je malenkost zatišja na teh področjih. Letošnje letos sploh, ker so bile olimpijske igre, pred tem še evropsko nogometno prvenstvo. Da naredimo karseda, čim več infrastrukturnih posegov, ki jih moramo narediti na odprtem. To smo v letošnjem letu, kot ste že omenili, res naredili.  Pravkar zaključujemo novo odbojkarsko igrišče z urbano razsvetljavo, z dodatnim pitnikom za vodo. Prav tako na Športnem parku Tabor vzpostavljamo novo ograjo, ki je lansko leto padla zaradi Ofema. Iz varnostnega vidika je bilo smiselno to storiti. To letošnje leto zamenjujemo. Zahvaljujoč Mestni občini Maribor, ki je prispevala sredstva za to, da se zadevo uredi. Prav tako imamo še kup takih in drugačnih posegov, ki jih moramo izpeljati.

Če se malce vrneva še na Otok, ker sem prej pozabila omeniti karto za otroka, to je ponovno letos. Kako ocenjujete? Se je še bolj prijel projekt? To je humanitarni projekt z Zvezo prijateljev mladine Maribor. 

Res je. Hvala, da ste me na to spomnili.  Kar se tiče te karte, je bila tako lani kot letos zelo dobro sprejeta. V tem trenutku  se vrtijo enake številke. Pomembno pa je, da so ljudje to sprejeli kot eno socialno noto, ki so jo pripravljeni vložiti v zgodbo Zveze prijateljev mladine, ki na ta način omogoča socialno šibkejšim družinam, da se otroci lahko poveselijo na kopališču. Letos smo dodali tudi drsališče, kjer je možno vnaprej kupiti karto za drsanje. Ki je prav tako ena od komponent. In tudi ta se na nek način prijema. Ob koncu sezone bomo lažje poročali o številkah.  V vsakem primeru pa smo veseli za to zgodbo.

Da je še nekaj dobrega v srcih Mariborčanov, kajne? Oziroma tudi drugih, saj konec koncev tudi drugi  prihajajo na Otok. Kako pa sicer ocenjujete objekte, ki jih imate v upravljanju?  Pa tudi druge? Bodo potrebna vlaganja? Ena so že bila – dvorano Tabor se je za potrebe Ofema na nek način prenovilo. In Atletski stadion Poljane, za katerega vemo, da zdaj živi v polnem sijaju. Kaj pa, mogoče, dvorana Lukna in ostali objekti, ki jih imate v upravljanju?

Če začneva na začetku. Šport Maribor upravlja z infrastrukturo, ki je v lasti Mestne občine Maribor. Zavedati se moramo in tudi nekoliko bolj objektivno pogledati na stvari z vidika poznavalca te materije. Ker javnost sama po sebi ima vedno upravičeno željo, da je vse v najboljšem stanju, v najboljši kondiciji. Objektivno pa razumeti vse potrebe mesta, kar je za mene kot direktorja te družbe treba razumeti – v primerjavi z vrtci, v primerjavi z vodovodom, v primerjavi z asfaltom, ki manjka marsikje … Skratka z dobrinami, ki mestu prinašajo osnovno podlago za delo in življenje občanov,  pa moramo biti objektivni. Torej objekti so vzdrževani, trudimo se tudi, da so maksimalno varni, kar je nesporno. Res pa je, da so stroški s starostjo pač v porastu. Primerno temu si želimo nekaj sprememb. Želimo si narediti večji premik v primeru Ledne dvorane, ki je eden od naših najstarejših objektov. In tudi eden od najbolj tveganih objektov. In tudi dvorana Lukna kot taka sama po sebi potrebuje neke določene posodobitve. Tudi dvorana Tabor, ki je bila s čudovito prenovo dvignjena na povsem novi nivo, še vedno potrebuje več. Ima določene pomanjkljivosti, ki bi se lahko v prihodnosti še izboljšale. Tako se na vseh objektih konstantno nekaj dogaja. Ampak  je treba razumeti mestno blagajno in pa potrebe mesta po celotni širini. Kot upravljavci in vzdrževalci smo dolžni to zadevo maksimalno dobro upravljati in vzdrževati.

Torej se zavedate, da je osnovna infrastruktura tista, ki je prioritetna konec koncev tudi lastnikom  Mestni občini Maribor?

Seveda, to je nesporno. Ampak kot rečeno,  Mestna občina Maribor ima odgovornost do vseh občanov in tudi do kompletnega življenja v mestu, ki sega v bistveno več kot pa samo v Športne objekte Maribor.

Greva zdaj na vaše drugo podjetje. Mestne nepremičnine. Veliko se dogaja, konec koncev je znano, da sta Mestna občina Maribor in Mestne nepremičnine pravnomočno dobile sodni spor za nakup stavbne pravice Mestne tržnice. In od takrat se praktično dogaja. Vsaj javnost je dobila tak občutek, da se živi, da se govori, da bo osrednja mariborska tržnica dočakala tisti korak naprej, ki ste si ga zagotovo tudi vi želeli. Začelo se je z garažno hišo Lent, tudi novo ime, nižje cene. Kako bi ta korak pokomentirali? Je tudi bolj zapolnjena zdaj zaradi nižjih cen?

Pa narediva mogoče en korak nazaj. Maribor je dobil nazaj tisto, kar mu je pripadalo. Zahvaljujoč trdemu boju, ki smo ga imeli z Mestno občino Maribor. Dosegli smo svoj cilj. In sedaj smo pred velikim izzivom, da to, kar je nekoč že bilo naše in kar je v času drugega lastništva nekako izgubilo svoj pomen, vrnemo nazaj na svoje mesto. Ta objekt je sestavni del Lenta, je sestavni del mestnega jedra. In površine, s katerimi razpolagamo, so odlične in čudovite priložnosti za številne nove vsebine. In prav to je to. Ta sprememba mentalitete, lahko rečemo, identitete objekta. To ni zgolj tržnica in to ni zgolj garažna hiša. Ampak so tudi platoji. Imamo na vrhu cvetlični plato, ki je bil v času začasnega paviljona zelo dobro obiskan. In je zdaj spet prazen. Potem imamo osrednjo trgovsko ploščad v vhodu nad Hoferjem, DM, ki je praktično velika neizkoriščena površina.  Imamo tudi samo tržnico, ki v bistvu s svojo funkcionalnostjo povezuje mesto z lokalno pridelano hrano, z lokalnimi prehranjevalnimi verigami. In vse to udejanjiti skupaj nazaj v neko vsebinsko osnovo ali pa, recimo, celoto, kot jo vidimo v drugih mestih, ko greš na tržnico, ki je pravzaprav turistična točka. To je tisto, kar želimo doseči. Torej mesto – samo po sebi je pomembno, da ima tak objekt.  Garažna hiša in tržnica pravzaprav predstavljata vrata na Lent. In predstavljata vrata v staro mestno jedro. Z vsemi infrastrukturnimi projekti, ki jih imamo v planu tam narediti, bo dejansko to postala ena izjemno močna točka tako za priložnostne obiskovalce mesta kot tudi za same občane.

Nekako si želite povrniti tudi sloves? Zdi se mi, da v tistem vmesnem obdobju, ko se ni veliko dogajalo, vlagalo, lokacija ni imela slovesa, kot bi si ga zaslužila.  

Točno. Pravilno ste povzeli. Gre za situacijo, ki se je zgodila za tem, ko so meščani zelo, zelo zamerili pasivni odnos bivše lastnice.  In se je to odražalo tudi na obisku. Posledično seveda v določenem časovnem obdobju prenove Lenta, ki je zdaj zasijal v polni luči. Na koncu koncev, ko zdaj gledamo žrtev, ki je bila tukaj storjena, v primerjavi s tem, kakšen izplen imamo sedaj, je to vse vredno. Ampak  v presečnih momentih,  v časovnici, ki se je valila verjetno tudi v breme branjevcev, se je poznalo tudi pri obisku. Malo smo tudi na zeleni tržnici izgubili obisk. In tudi to je ena izmed nalog. Verjamem, da bomo v prihodnosti morali veliko tudi z oživitvijo starega mesno-mlečnega paviljona, ki je sedaj spet naš. Vmes smo ga morali zapustiti – tako ali drugače brez pravega razloga. Bolj najbrž zaradi nagajanja. Ampak zdaj je nazaj naš. Vsebinsko zdaj umestiti, da bo zelena tržnica, mesno-mlečni paviljon, cvetlični paviljon na vrhu oziroma cvetlična terasa zgoraj, potem pa tržna terasa spodaj in vključno z generirano garažo postala ena velika celota, kjer bodo nove komunikacije, prehodi z dvigali iz garaže za najvišji nivo, torej na Koroško cesto, kar pomeni povišanje dvigala za eno etažo. Prav tako prehod iz trgovske etaže na zeleno etažo znotraj objekta. Potem je možno tudi preboj iz garaže v trgovsko etažo. To so stvari, na katerih pravzaprav zdaj veliko delamo. Tudi pripravljajo in snujejo rešitve.  Prav tako tudi nismo zanemarili pokritja zelene tržnice, ki je z vidika naših cenjenih branjevcev izjemno pomembna za njihove pogoje dela.

Celoten pogovor pa si lahko ogledate spodaj. 

Na zadnji izredni seji mestnega sveta MO Maribor, se je jasno videlo, da je dogovor med Svobodo in Arsenovičem zapečaten. Skupaj imajo dovolj glasov, da dobijo večino in kot kaže so sa Svobodo nadzorniška mesta in kaj kmalu tudi podžupanska, dovolj mamljiva, da so sklenili dogovor o sodelovanju.

Burni razpravi na izredni seji mestnega sveta mestne občine Maribor je botrovala predvsem odločitev Komisije za imenovanja, ki se je odločila, da bo na svetnikom na sejo v potrditev dala samo štiri imena za nadzornike – Davida Kastelica, Matej Bastiča, ter Roberta Ciglariča in Franca Derganca. Torej predloge Svobode in Arsenoviča, kljub temu da je je osem kandidatov za nadzorniška mesta ustrezalo pogojem, so samovoljno izbrali zgolj štiri – predsednica je namreč na seji KMVI dala na mizo predlog o tem, da bodo na seji svetnikom predlagali vseh osem imen ali zgolj štiri po njihovi izbiri in to v paketu.

Kdaj za slučajno izbiro novih štirih nadzornikov? 

Seveda je bil sprejet predlog Davorke Pregl (Gibanje Svoboda), ki vodi KMVI, da predstavijo samo štiri kandidate. Kako ne, ko pa imajo Arsenovičevi in Svoboda večino tudi v KMVI-ju. Dva sta bila predstavnika opozicije, ki sta, ko sta videla kaj se nakazuje, sejo protestno zapustila, nam pove Milan Mikl (SDS).

Je zgolj slučaj, da so med osmimi kandidati izbrali štiri, dva Svobodina in dva Arsenovičeva? Preglova nam odgovori, da naše vprašanje ima že odgovor. In odgovor bi rekli da je – politična razdelitev mest. Ne pa nujno kompetence. Z ravnanjem svoje svetniške skupine je bila nezadovoljna Karin Jurše, ki je pojasnila, da ne bo glasovala kot večina svetnikov Svobode. In tudi ostali mestni svetniki so želeli, da bi odločali o vseh osmih kandidatih za nadzornike, ki so izpolnjevali pogoje, želeli so videti njihove prestavitve. No prestavil se ni nihče, niti tisti štirje, ki so na koncu bili politično potrjeni.

Mnenje se hitro spremeni – od tega da jim niso podelili razrešnice, do tega da so zdaj najboljši kandidati 

Res je zanimivo dejstvo kako hitro se mnenje spremeni, če je v igri pozicija – konkretno kar podžupansko mesto. Medtem ko člani Gibanja Svoboda na zadnji seji, v juliju niso zaupali aktualnim nadzornikom, med katerimi torej tudi David Kastelic in Matej Bastič, je na koncu KMVI na čelu z Davorko Pregl iz Svobode prav njiju predlagal kot najbolj kompetentna – poleg seveda svojih dveh – Roberta Ciglariča in Franca Derganca.

Svetniki, ki že nekaj časa opozarjajo na različne nepravilnost na seji, so tudi tokrat povedali, da določena dejanja enostavno ne pijejo vode.

Na čelu Snage prav tako Svobodino ime

Jasno kot beli dan je, da je tako imenovano paketno glasovanje o štirih kandidatih bilo namensko, saj so vedeli, da tako lahko Svoboda in Arsenovičevi dobijo svoje še na novih pomembnih mestih. Ne pozabimo, pred kratkim so menjali tudi direktorja Snage, tam je presenetljivo ali pač ne pristalo ime Gibanja Svobode.

Koalicija je tako včeraj z jasnim preglasovanje Gibanja Svobode in Arsenovičevih že postala zarisana, verjetno tudi uradno jasna in ne več skrita pa bo, ko bo župan na podžupanski mesti imenoval Srečka Vilarja in Davorko Pregl. Ker župan poudarja, da potrebuje nove podžupane, da razbremeni delo dosedanjih, nas je zanimalo kdaj bo realiziral te želje o novih imenovanjih. Konkretnega odgovora od župana nismo dobili.

Nova KBM in SKB banka sta danes uspešno zaključili pravno združitev. Z združitvijo obeh bank je v Sloveniji nastala tudi nova bančna skupina – OTP Skupina Slovenija, ki bančne storitve dopolnjuje s storitvami lizinga in faktoringa hčerinskih družb SKB Leasing, SKB Leasing Select in Aleja finance. Sledi postopek operativne združitve, ki vključuje združitev najboljših bančnih produktov, storitev in digitalnih bančnih kanalov. Tehnična migracija ter prenos bančnih računov komitentov SKB banke na informacijski sistem OTP banke je predviden med 30. avgustom in 2. septembrom 2024.

S pravno združitvijo Nove KBM d.d. in SKB banke d.d. Ljubljana je vse obveznosti in pravice SKB banke prevzela Nova KBM d.d. kot njen univerzalni pravni naslednik. Nova banka se bo predvidoma od jutri dalje imenovala OTP banka d.d., pravni sedež nove banke bo na Slovenski cesti 58 v Ljubljani, prepoznali jo boste po novem logotipu:

OTP banka želi ohraniti največji tržni delež kreditov in depozitov v Sloveniji in bo druga največja tuja podružnica mednarodne Skupine OTP (izven Madžarske), ki sodi med največje in najhitreje rastoče bančne skupine v Srednji in Vzhodni Evropi.

OTP Skupina Slovenija bo, z okrog 2.500 zaposlenih, s svojim širokim znanjem in predanostjo zagotavljala vrhunske finančne storitve, gradila trdne odnose s strankami ter prispevala k rasti in razvoju slovenskega gospodarstva.

Prenos bančnih računov in drugih produktov

Po zaključku operativne združitve bodo komitenti združene banke od 2. septembra 2024 dalje lahko storitve opravljali v najbolj dostopni banki z več kot 900 bančnimi točkami, v najbolje ocenjeni digitalni banki v Sloveniji ter imeli dostop do širokega nabora odličnih bančnih produktov in storitev za prebivalstvo, mala in srednje velika podjetja ter poslovne uporabnike.

V preteklih mesecih so bili komitenti že obveščeni o načrtovanih spremembah, med drugim o:

prenosu bančnih računov SKB banke na nove račune OTP banke;
izdaji novih debetnih kartic OTP banke komitentom SKB banke;
prehodu na štiri leta zapored najbolje ocenjeno digitalno banko v Sloveniji.
Prenos bančnih računov in drugih produktov komitentov SKB banke v sistem nove OTP banke je predviden med 30. avgustom in 2. septembrom 2024. V tem času bodo nekatere storitve začasno nedostopne, zato komitentom svetujemo, da nujne bančne storitve opravijo pred 30. avgustom ali po 2. septembru 2024.

Nova številka bančnega računa za komitente SKB banke bo aktivna od 1. 9. 2024 dalje. Najmanj do konca novembra 2024 bodo vsi morebitni prilivi na staro številko transakcijskega računa SKB banke preusmerjeni na novo številko OTP transakcijskega računa.

Banka bo poskrbela za posredovanje informacij o novi številki računa nekdanjih komitentov SKB banke vsem izplačevalcem dohodkov (plač, pokojnin, socialnih transferjev itd.), ki jih danes komitenti SKB banke redno prejemajo. Komitentom, ki prejemajo občasne dohodke, ali ki so zaposleni pri manjšem delodajalcu pa svetujemo, da informacijo o novi številki računa izplačevalcu posredujejo sami.

Poleg tega bomo poskrbeli tudi za posredovanje informacij o novih računih prejemnikom nakazil, ki izvajajo SEPA direktne obremenitve (SDD) ali izdajajo e-račune strankam nekdanje SKB banke.

V času do zaključka obveščanja izplačevalcev in prejemnikom nakazil bo banka poskrbela za avtomatsko preusmerjanje vseh transakcij iz starih številk računov SKB banke na nove številke računov pri OTP banki.

Zaživela bo tudi nova spletna stran

Komitenti Nove KBM po združitvi ohranjajo nespremenjeno številko bančnega računa. Prav tako bodo lahko uporabljali svojo obstoječo debetno kartico do izteka veljavnosti, ko bodo prejeli novo debetno kartico OTP banke.

Z združitvijo bo zaživela tudi nova spletna stran otpbanka.si, kjer bomo stranke obveščali o morebitnih spremembah, trenutno pa spremembe delovanja bančnih storitev in kanalov redno osvežujemo na skb.si/zdruzitev in nkbm.si/zdruzitev, prav tako bomo stranke o morebitnih spremembah redno obveščali po običajnih poteh.

Imre Bertalan, predsednik nadzornega sveta OTP banke v Sloveniji, je dejal: “Pravna združitev Nove KBM in SKB banke je mejnik za našo prisotnost v Sloveniji, za celotno Skupino OTP in morda tudi za slovensko gospodarstvo. Rezultat je ena izmed vodilnih bank na trgu, ki svojim strankam ponuja najboljšo storitev in najširšo dostopnost, zaposlenim varnost in perspektivo vodilne banke, gospodarstvu pa vire in zmogljivosti, ki jih potrebuje za rast – od danes pod blagovno znamko OTP banka. Skupina OTP, ki je prisotna v 11 državah, s ponosom pozdravlja svojo novoustanovljeno integrirano članico, slovensko OTP banko, ki bo igrala dominantno vlogo na slovenskem trgu.”

John Denhof, predsednik uprave OTP banke je ob združitvi bank povedal: “Gre za največjo združitev bank v zgodovini Slovenije, zato sem danes izjemno ponosen na vse sodelavce obeh bank. Združeni bomo močnejši, inovativnejši in še bolj osredotočeni na naše stranke, ki so v središču našega poslovanja in so resnični zmagovalci te združitve. Stranke bodo imele dostop do največje fizične mreže poslovalnic v Sloveniji, najboljših produktov in storitev ter do najbolje ocenjene digitalne bančne platforme. Naša nova banka bo gradila na najboljšem iz obeh bank, pri tem pa bo še naprej zagotavljala odlične bančne storitve, ki temeljijo na zaupanju, strokovnosti in razvoju. Ta združitev je zelo pomemben mejnik tudi za Skupino OTP, ki nam je ves čas nudila podporo in trdno sem prepričan, da bomo skupaj ustvarili prihodnost, na katero bomo vsi ponosni.”

Anita Stojčevska, podpredsednica uprave OTP banke pa je združitev pospremila z besedami: “Združitev dveh uspešnih bank v slovenskem bančnem okolju je pomembna zgodovinska prelomnica. Za nami so razburljivi meseci prilagajanja in povezovanja dveh strokovnih ekip in dveh sistemov, ki nam bodo kmalu omogočili, da našim strankam ponudimo najboljše združene rešitve. Skupaj bomo zagotavljali najboljšo uporabniško izkušnjo strankam, kot zaželeni delodajalec pa bomo našim zaposlenim ponudili priložnosti za poslovno rast in razvoj. Kot pomemben član mednarodne Skupine OTP si bomo prizadevali za stalen napredek, medsebojno izmenjavo znanj in izkušenj ter aktivno prispevali k stabilnosti in uspehu bančne skupine. V našem poslovanju bomo še naprej podpirali razvoj Slovenije z družbeno odgovornimi projekti.”

O Skupini OTP:

Lastnica OTP banke je Skupina OTP, ki je ena najhitreje rastočih in vodilnih bančnih skupin z izjemno dobičkonosnostjo ter stabilnim kapitalskim in likvidnostnim položajem v Srednji in Vzhodni Evropi. Skupina z več kot 40.000 zaposlenimi je od leta 2000 uspešno pridobila in integrirala 23 bank ter zagotavlja univerzalne finančne storitve za več kot 17 milijoni strank. Trenutno je Skupina OTP vodilna na Madžarskem, v Bolgariji, Srbiji, Črni gori in Sloveniji* ter ima razvejano in pregledno lastniško strukturo.

Nedavno je S&P Global Market Intelligence prvič objavil lestvico najboljših bank v Evropi in prvo mesto je osvojila Skupina OTP, med 50 največjimi evropskimi bankami. Takšna odlična uvrstitev je bila dosežena zaradi zdrave kombinacije rasti in specifičnih finančnih kazalnikov.

Na izredni seji mariborskega mestnega sveta bodo jutri, 22. avgusta, mestni svetniki ponovno govorili o Javnem holdingu Maribor (JHMB).

Spomnimo, še na zadnji seji, ko so mestni svetniki v začetku julija odločali o razrešnici nadzornikom in direktorju JHMB so bili svetniki večinoma proti, predvsem SDS in Svoboda, brez glasov enih ali drugih namreč Arsenovič nima večine. Torej svetniki niso pozitivno ocenili dela le-teh oseb, ki jih bodo jutri, če bo vse po načrtih župana, ki pravi, da bodo že zagotovili dovolj dvignjenih rok, potrdili.

Na seji bodo razpravljali tudi o nadzornikih, saj se trenutno še aktualnim kmalu izteče mandat. Po naših informacijah je Lista Arsenovič za Maribor predlagala dve osebi, ki sta bili med nadzorniki že sedaj. Šlo naj bi za Davida Kastelica, čigar žena od letošnjega aprila sedi na direktorskem mestu Farmadenta, in Mateja Bastiča. Kandidata Gibanja Svobode za nadzornika, bi naj bila dva, kot smo uspeli izbrskati, naj bi bil eden od njiju  Robert Ciglarič. Tu je zanimivo dejstvo, da lahko hitro ugotovimo, da je Ciglarič povezan s Kastelicem še iz Zavarovalnice Sava – bil je celo delavski direktor, medtem ko je Kastelic vodil upravo.

S kom se dogovarja Arsenovič? 

Vse to kaže na to, da sta se Svoboda in Arsenovič dogovorila in razdelila vsa štiri mesta v nadzornem svetu. Zanimivo bo videti, če lahko kateri izmed mestnih svetnikov dejansko podpre kandidata, ki mu je še mesec nazaj izkazal nezaupanje in podal negativno mnenje. Takrat so bili večinoma proti predstavniki SDS in Gibanja Svoboda. Če se to dejansko zgodi na jutrišnji seji, je jasno, da je zgodba Arsenoviča s Svobodo zapečatena.

Se bodo našli svetniki in v imenovanje potrdili nadzornike, ki jim niso potrdili razrešnice, torej jim še pred dobrim mesecem dni niso zaupali, danes pa jim? Ni pa za zanemariti, da naj bi se  Arsenovič dogovoril tudi s SDS in jim dal enega nadzornika. Bi lahko rekli, da gre zgolj za koristi in ne za kvaliteto nadzorniškega kadra?

Pred dnevi smo poročali o tem, da bo kot kaže Glavni most ostal po sanaciji zaprt za promet. Kako se jim zdi namera smo povprašali mestne svetnike, zanimalo nas je če to podpirajo in če, so o tej temi razpravljali na mestnem svetu.

Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti je podala sledeče stališče: “Z zaprtjem Glavnega mosta smo bili v naši svetniški skupini seznanjeni preko medijev, kar pomeni, da o tem na mestnem svetu nismo razpravljali. Zaprtja za vedno ne podpiramo. Zakaj? Ker niso urejene alternativne poti. Namreč sedaj se bo spet povečal promet na Koroškem mostu, kjer je ob konicah že itak nevzdržno stanje, zaradi zaprtja Lenta. Bojimo se, da se bo podobno zgodilo z Glavnim mostom in bo ostal trajno zaprt. Župan še enkrat več dokazuje, da se samovoljno odloča, ne da bi kogar koli vprašal za nasvet.”

Na mestnem svetu neposredno o tem niso odločali 

Igor Jurišič iz Stranke mladih Zeleni Evrope je za Lokalec.si pojasnil: “V Stranki mladih Zeleni Evrope se zavedamo pomena pretočnosti mesta in dejstva, da vsako nespametno zapiranje brez enakovrednih alternativ povzroči zgostitev prometa na drugem delu mesta in dodatno onesnaževanje in zato nasprotujemo ukrepom, ki so v škodo ljudem in okolju. Dodatno smo presenečeni nad dejstvom, da smo pred kratkim dobili novo brv, ki je namenjena zgolj pešcem in kolesarjem le nekaj metrov stran od Glavnega mostu in ki nas je stala nekaj milijonov evrov, sedaj pa za isto obliko prometa preurejajo še Stari most. Iz omenjene namere lahko zgolj ponovno ugibamo, ali je ta poteza v korist mestuv ali zgolj kakšnemu posamezniku. O zaprtju Starega mostu tudi na mestnem svetu nismo neposredno odločali.”

Milan Mikl, SDS nam odgovori: “O morebitnem zaprtju Glavnega mostu, v mestnem svetu nismo nikoli odločali. V SDS u smo mnenja, da trenutna prometna infrastruktura ne zagotavlja pogojev. Najprej bo potrebna podrobna analiza obstoječega stanja in razprava v Mestnem svetu.”

Nekonsistentnost načrtovanja prometa

Iz Gibanja Svoboda, nam Karin Jurše pojasni: “V svetniški skupini GS ne podpiramo zaprtje Glavnega mostu. O tem na dosedanjih sejah Mestnega sveta nismo razpravljali niti sklepali niti nam niso poznani razlogi (strokovni ali kakršni koli drugi) za tak ukrep. Čudi nas nekonsistentnost načrtovanja prometa v Mariboru s podporo stroke, ki z vsako potezo še poslabša pogoje bivanja in življenja v mestu, kar vključuje tudi pretočnost prometa skozi mesto.”

Josip Rotar v imenu Liste kolesarjev in pešcev je na vprašanje poslal odgovor z gradivi iz mestnega sveta, kjer že več let opozarjajo o tem, da je treba površine ustrezno urediti.

“Paradoksalno. Mesto Maribor gradi dodatne mostove, da jih potem lahko zapira. Svetniška skupina Nove Slovenije Maribor se ne strinja s trajnim zaprtjem starega mostu v trenutni prometni ureditvi. Poglobljene vsebinske razprave na mestnem svetu ni bilo.  Seveda predlagamo tudi rešitev – zgraditi most – namesto predvidene (še ene) kolesarske / peš brvi pri »Huzarskem skoku«. Narediti nov most med otokom in elektrarno mariborski otok. Seveda brez kakršnihkoli posegov na mariborskem otoku. Tako bi se lahko ves tranzitni promet, ki prihaja iz zahoda preusmeril mimo mesta na predvideno južno obvoznico. Nova obvoznica bi se seveda v delu pred Pohorjem izvedla kot tunel, da bi se lahko ohranila neposredna povezava mesta z njegovim zelenim zaledjem – Pohorjem,” uvodoma pojasni Zdravko Luketič iz Nove Slovenije.

Povezava med dvema deloma mesta z zaprtjem mosta slabi

Doda še: “Z novim mostom, bi se tako razbremenil promet v mestu in na Glavnem mostu in posledično ne bi bilo potrebe po zaprtju Glavnega / Starega mosta (saj imamo že ob njem brv) ter bi tako še bolj povezali oba dela mesta, ki le skupaj tvorita urbano celoto. Ne moremo dejati, da se stvari v Mariboru razvijajo povsem brez načrta, vizije …, lahko pa zagotovo trdimo, da je vizija povsem zgrešena in neustrezna. Ali je smiselno zaprtje Starega / Glavnega mosta za promet (razen izjem)? Kot vsi vemo, je mesto z Dravo razdeljeno na dva dela, ki ju povezujejo takšni ali drugačni mostovi. 1. in 2. in 3. in 4. most, ki v času prometnih konic vsi skupaj komaj zadoščajo / ali celo ne zadoščajo za zagotavljanje ustrezne povezave med bregovoma. Ves promet v smeri sever – jug se namreč odvija prek mostov. Predstavljajmo si, da bi se eden porušil. Kaj bi se zgodilo (v prometni situaciji mesta)? Jasno, povezava med enim in drugim delom, bi se zmanjšala za en most. Ostali trije bi morali »požreti« ves promet. Pa so tega sposobni tudi, ko ni prometne konice? Ali že sedaj na / pri mostovih ne nastajajo prometni zastoji, ki potem vplivajo na nastajanje zastojev v širši okolici mosta tako na levem kot desnem bregu?”

“Prav tako se povezava med dvema deloma mesta z zaprtjem mosta slabi. Prebivalcem, obiskovalcem, uporabnikom … mesta je potrebno dati na izbiro različne možnosti in smeri dostopa do želenega cilja, na pa, da se ustvarjajo zgolj prometni koridorji, ki izredno obremenjujejo samo določene ceste / dele mesta. Urejanje prometa v mestu na način: »Ker je takšna štala, bom pa raje šel peš, s kolesom, avtobusom …«, ni najboljša metoda za reševanje prometne zagate. Pa tudi oba dela mesta morata ostati čim bolj povezana, saj le skupaj tvorita urbano celoto. Naj omenimo, da je razvejan sistem M-bajk pozimi, v času snega in poledice, le delno uporaben. Park&Go lokacije v železniškem trianglu ob Europarku še ni. Zakaj potem zapiramo in s tem otežujemo tudi gibanje ljudi in medsebojno komunikacijo ter zmanjšujemo možnost preživetja lokalom v peš coni,” še svoje razmišljanje o tem zaključi Zdravko Luketič.

Pred našo kamero je stopil vodja mariborskega Akvarij – terarija, ki ga je pred enim tednom ugriznila strupena klopotača. Opisal nam je potek dogodkov in povedal, da k sreči dobro okreva.

Te dni je v Mariboru zaprt Stari most, saj ga sanirajo. Kot kaže pa so načrtu županstva da most po končani dvomesečni sanaciji kar ostane zaprt za promet. Če to drži smo vprašali tudi v kabinet župana Saše Arsenoviča.

Omenjeno namero je sicer razkril Miha Recek, ki je v prejšnjem mandatu deloval kot mestni svetnik in velikokrat opozoril na nepravilnosti v delovanju občine, na družbenem omrežju Facebook, kjer je tudi objavil fotografije prometnega znaka, ki nakazuje na to, da bo promet na Glavni most dovoljen samo za javni potniški promet in enosledna vozila, torej za kolesarje in motoriste.

Gre spet za manever župana, ki se odloča po svoji volji, brez posluha občanov, še manj pa mestnih svetnikov, mimo katerih je kot kaže sprejeta pomembna prometna odločitev za Maribora. Mar ni mestni svet najvišji organ odločanja v lokalni samoupravi?

Z vprašanji smo se obrnili tudi na vse svetniške skupine, ki sedijo v mariborskem mestnem svetu.

Prometni znak, ki je postavljen pred Stari most, a zaenkrat še skrit nakazuje, da bodo osebna vozila, imela samo možnost smeri levo ali desno.

Na enem mestu smo zbrali nekaj priljubljenih kopališč, ki nam v času poletja nudijo možnost za še kako dobrodošlo osvežitev.

Green Lake Kidričevo

Green Lake Kidričevo je priljubljeno naravno kopališče, ki se nahaja v Kidričevem. Ponuja vodo za kopanje, urejene plaže in rekreacijske površine, primerne za družine in posameznike. Obiskovalci lahko uživajo v različnih športnih aktivnostih, tudi v odbojki na mivki.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Green Lake Slovenia (@greenlakeslo)

Mariborski otok

Kopališče Mariborski otok se nahaja na reki Dravi, na največjem naravnem rečnem otoku v Sloveniji. Je v neposredni bližini naselja Kamnica, ki je od središča Maribora oddaljeno približno 5 kilometrov. Do njega se lahko odpravite po urejeni sprehajalni poti ob reki Dravi ali z avtobusno linijo št. 7 in 15. V času poletne kopalne sezone (julij, avgust) pa tudi z avtobusno linijo št. 8.

Mariborski otok je edinstveno slovensko kopališče, ki je hkrati tudi naravna znamenitost in naravni spomenik, saj na njem kraljujeta edinstvenaflora in favna. Obisk otoka je primeren vse dni v letu; spomladi, jeseni in pozimi lahko uživate ob dolgih sprehodih, ki bodo ljubitelje narave, gozda in miru zagotovo navdušili. Ponuja obsežno travnato površino za sončenje in sproščanje ter bazen za osvežitev v poletnih mesecih. Obiskovalci lahko uživajo v mirnem okolju, obdani z bujnim zelenjem in svežim zrakom.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Šport Maribor (@sport_maribor)

Terme Bad Radkersburg

Terme Bad Radkersburg se nahajajo v Avstriji, blizu slovenske meje, in so znane po svoji termalni vodi, ki blagodejno vpliva na zdravje in počutje. Izkusite termalno vodo s temperaturo od 34 do 36 °C, raznoliko vas savn, pustolovsko območje za otroke, kulinarične užitke, ponudbo zdravilišč in terapij, lepoto in masaže ter še veliko več v Parktherme Bad Radkersburg na jugu regije Štajerske.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Sonja So (@_sonjaso_)

Velenjska plaža v Šaleški dolini

Velenjska plaža v Šaleški dolini je priljubljena destinacija za lokalne prebivalce in obiskovalce, ki iščejo osvežitev v poletnih mesecih. Nahaja se ob jezeru Velenje, kjer obiskovalci lahko uživajo v kopanju v čisti vodi ali se sprostijo na urejenih travnatih površinah ob obali. Odlično rekreacijo omogočajo tudi igrišča za tenis, odbojko na mivki, nogomet, košarko, igrišče za mini golf in vadbišče za golf. Jezera so s svojimi potmi vse leto priljubljeno območje za sprehode in daljše pohode, kolesarjenje in jezdenje. Otroci tu uživajo na igralih v brezplačnem vodnem parku in na otroških igriščih ob jezeru.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Tomaž Kranjec (@flytomaz)

Vodni park Radlje

Vroče, dolgo poletje in dnevi obsijani s soncem vabijo na osvežitev v Vodni park Radlje. Osvežitev ponuja naravno plavalno jezero, kjer za čistočo vode in njeno kakovost skrbijo naravni organizmi. Zaplavajte med lokvanji, skočite iz pomola ali pa se predajajte sončnim žarkom na zeleni plaži. Namig za dobro se imeti: Nihče ni nikoli prestar, da bi se spustil po toboganu. V vodnem parku se lahko zabavate vse dan, čofotanje in skakanje s pomolov je dobrodošlo.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Vodni Park Radlje ob Dravi (@vodni_park_radlje_ob_dravi)

Po 20 letih in skupno vloženih 11 milijardah evropskih kohezijskih sredstev zaostanek vzhoda za zahodnim delom Slovenije enak, po nekaterih podatkih se celo povečuj. kot so zapisali na spletni strani Regionalne razvojne agencija za Podravje – Maribor.

Podravska regija se spopada z izzivi v gospodarskem razvoju, zaposlovanju in socialni vključenosti, kar se kaže v pomanjkanju kvalitetnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo ter posledično tudi večjemu številu dnevnih migracij. Dodana vrednost na zaposlenega v regiji je približno 38 tisoč evrov, kar je za 10 tisoč evrov manj kot slovensko povprečje. To zagotovo povzroča tudi dnevno migracijo 37 tisoč ljudi, od tega 30 tisoč v Avstrijo. Razlike v plačah so očitne, saj je povprečna bruto plača v Mariboru za skoraj 20 % nižja kot v Ljubljani, v primerjavi z Gradcem pa 100 % nižja. Te razmere prispevajo k odlivu možganov in zmanjšanju naravnega prirasta, kar je predmet razprave tudi na ravni EU.

Že bežna analiza podatkov jasno pokaže, da kohezijska politika za Vzhodno regijo ni uspela. Disparitete med regijama se ne zmanjšujejo, temveč se po nekaterih kazalnikih še povečujejo, kar je v nasprotju s cilji, zastavljenimi z reformo NUTS 2 v letu 2008, še navedejo na spletni strani Regionalne razvojne agencija za Podravje – Maribor.

Leta 2008 je Zahodna kohezijska regija dosegala 106 % BDP v poprečju EU27, Vzhodna kohezijska regija le 73 %. Leta 20216 se je Zahodna kohezijska regija uvrstila med evropske razvite regije in spada v regije v prehodu. Vzhodna kohezijska regija še vedno spada med manj razvite evropske regije, kar se ne samo občuti, temveč temu pritrjujejo podatki. Po indeksu kupne moči (PPS, EU27), ki je v izjemni korelaciji z BDP, se je razlika med regijama še povečala, na zahodu je 109 % pri nas na vzhodu pa še vedno 73 %. Podatki so jasni, na Vzhodu se nismo čisto nič premaknili bližje cilju zmanjšanja razvojnih razlik med regijama, temveč se te celo povečujejo. Povprečna življenjska doba je vrsta podatka iz katerega se lahko veliko razbere. Drži, da se je povprečna starost povečala iz leta 2008, ko je znašala 75,6 let na 81,6 kar je napredek, vendar na zahodu ljudje v povprečju živijo 2,5 let dlje. Tudi ta razlika v življenjski dobi se ni zmanjševala skozi leta, temveč ostala popolnoma enaka, 2,5 let. Gre za velike razlike, ki kličejo po sistemski rešitvi.

To so rezultati, po vseh teh letih in 11 milijardah evropski sredstev za kohezijo od leta 2004, če ne štejemo našega lastnega sofinanciranja. To nam jasno pove, da bo nujno delati drugače in da je sistemska sprememba nujna.

Potrebna je resna analiza, neka vrsta Bele knjige kohezijske politike in zelo verjetno jo bomo tudi naredili. Za te rezultate ni možno kriviti Vzhod-a. Brez pristojnosti, tudi odgovornosti ne more biti. Nimamo ne lastnega Organa upravljanja in ne lastnega Operativnega programa. Za obe regiji je samo en in v tem smo res unikum v Evropi. Sprejemanje Operativnega programa, pri katerem ima dejansko samo procesno vlogo Svet vzhodne kohezije, je na koncu vedno pod časovnim pritiskom in z zelo malo posluha ter volje do predlaganih sprememb. Operativni program je na koncu s stisnjenimi zobmi potrjen s pogojnim soglasjem, nezadovoljstvo nad predlaganimi vsebinami pa vedno znova prihaja na plan med samim izvajanjem evropske kohezijske politike. Zapisane želje vzhoda pa se kasneje tako in tako ne upoštevajo. Ta Slovenski unikum centralistično vodene kohezijske politike in organizacije le te, razlike v regijah ni zmanjšal temveč povečal. Zato bo potrebno v analizo vključiti tudi morebitne spremembe organizacijske oblike, ki niso tako unikatne in dajejo preverjeno boljše rezultate.

Na RRA Podravje – Maribor z različnimi aktivnostmi in programi pomembno prispevamo k izboljšanju gospodarske, socialne in infrastrukturne slike regije. Trudimo se zmanjševati razvojni zaostanek, kolikor se le da, skladno s finančnimi zmožnostmi, z našimi pristojnostmi in posledično pooblastili. Vendar je na tem področju potreben ne samo sistemski, pač pa tudi regionalni identitetni premik: Večina razvojnih regij v Sloveniji še nima oblikovane močne regionalne identitete, kar je razvidno iz pogostokrat enakih ali podobnih smernic, prioritet in ukrepov, ki jim sledimo vse slovenske razvojne regije z enim Operativnim programom. Treba bo poiskati kar je skupno, s čimer lahko identificiramo razvojna področja, ki bi nam v prihodnje pomagala pri zmanjševanju razlik med regijami. Za krepitev regionalne gospodarske identitete je nujno, da izvedemo proces podjetniškega odkrivanja, ki bo pokazal, kaj mora regija še storiti za vzpostavitev gospodarskega regionalnega ekosistema. Ta ekosistem mora povezovati ključne razvojne deležnike – od podjetij, raziskovalcev, prebivalcev do političnih odločevalcev. Treba je premisliti, kakšno vlogo bodo imeli organi razvojne regije in kako spremljati razvoj in napredek. Po natančnem profiliranju regije bomo lahko vse napore usmerili v skupni razvoj, ne glede na to, ali gre za mobilnost kadrov, kapitalske tokove, tuje neposredne investicije ali internacionalizacijo podjetij. Nujno je treba okrepiti sodelovanje z univerzo in tudi univerza ga mora sama z okoljem v katerem deluje, začeti bolje izkoriščati raziskovalni potencial celotne vzhodne kohezijske regije in ga tesno povezati.

Slovenija je izpostavila krožno gospodarstvo, pri čemer je Podravje pilotna regija na področju bioekonomije tudi na evropski ravni. Na agenciji smo pripravili strategijo in akcijski načrt za to področje. Pomembno razvojno vlogo ima tudi umetna inteligenca, predvsem njena aplikacija in učinki na delo, izobraževanje, prostočasne aktivnosti in blaginjo prebivalcev, še zapišejo na spletni strani Regionalne razvojne agencija za Podravje – Maribor.

Nekateri definicijo norosti opišejo takole: delati vedno znova iste stvari na isti način in pričakovati drugačne rezultate. Po 20 letih bi morala vzhodna regija sama sneti pomožna kolesa in prevzeti vse pristojnosti ter posledično odgovornosti za lasten razvoj. Vemo kako želimo razvijati regijo, da bi zmanjšali razvojni zaostanek najprej za zahodno regijo, potem pa se usmeriti v zmanjševanje razlike z našo severno sosedo. Želimo si, da nas pri tem podpre tako regijska kot državna politika. Pri 20 smo pa že polnoletni, kaj ne?

Več mesecev po tem, ko se je resno začelo govorit o tem, da s svojimi milijoni naj vstopil v NK Maribor, se je slovenski javnosti zdaj tudi uradno, v klubskih prostorih, predstavil turški nogometni in medijski poslovnež Acun Ilicali.

Tokrat si je Acun Ilicali vzel nekaj več časa in v mestu ob Dravi stopil tudi pred predstavnike medijev. Kaj je razkril? Povedal je, da se bo njegova vloga v klubu izkristalizirala septembra. Da pa v klubu že nekaj mesecev aktivno sodelujejo s svojo ekipo.

Acun Ilicali je v pogovoru z Dejanom Vedlinom predstavil svojo življenjsko zgodbo, hkrati pa je vsem navijačem zagotovil, da je vlagatelj, ki želi klubu dobrobit. Med njegovimi cilji je predvsem, da bo NK Maribor čim bolj aktiven na evropski ravni.

Hkrati je povedal, da je iskal primeren klub vreden investicije tudi na Irskem, v Grčiji ter na Hrvaškem, a po pogovoru s predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom, se je odločil za Maribor. Čeferina je opisal kot izjemno inteligentnega, pozitivnega in poštenega človeka.

Ko je beseda nanesla na zavezniške okrepitve je dejal, da za to bo še čas. A zdaj je po njegovem ekipa dobra, vlada dobro vzdušje, ki ga ne želi porušiti. Stopati želi korak za korakom. Celotno novinarsko konferenco oz. predstavitev Acuna Ilicalija, pa si lahko ogledate spodaj.

Novega direktorja je dobila družba ZUM (Zavod za urbanizem Maribor) iz Skupine JHMB. Od 1. avgusta jo namreč vodi Marko Podjavoršek, medtem ko se je dosedanji direktor dr. Andrej Žižek priključil strokovni ekipi družbe, so zapisali na spletni strani Javnega holdinga Maribor (JHMB).

Zavod za urbanizem Maribor (ZUM) je ugledna institucija z več kot 60-letno tradicijo, ustanovljena leta 1959. S svojim delovanjem sooblikuje podobo mesta Maribor in drugih občin v Podravju, pri čemer se osredotoča predvsem na področje prostorskega načrtovanja. V svojem dolgem obstoju je ZUM sooblikoval skoraj vse kraje in občine na severovzhodu Slovenije, zaradi česar je v njihovem arhivu shranjenih mnogo starih dokumentov, ki imajo poseben pomen in vrednost.

ZUM ponuja storitve tako javnim kot zasebnim naročnikom

Med pomembnejše naloge ZUM-a spadajo načrtovanje razvoja slovenskih mest in naselij, pa tudi območij, namenjenih proizvodnim in storitvenim dejavnostim, turističnim destinacijam in okoljskim projektom. Ta širok spekter dejavnosti je ključen za uravnotežen in trajnostni razvoj urbanega in ruralnega prostora, navedejo na spletni strani JHMB.

ZUM ponuja svoje storitve tako javnim kot zasebnim naročnikom; trenutno sodeluje z dvajsetimi slovenskimi občinami in izvaja več kot petdeset projektov s področja načrtovanja prostora. Dolgoročna zavezanost k izboljšanju urbanih in podeželskih okolij ter stalno sodelovanje z različnimi deležniki poudarjata pomembno vlogo, ki jo podjejte igra pri oblikovanju in razvoju prostora. Z delom zavoda se ne samo ohranja in izboljšuje kakovost življenjskega prostora, ampak se tudi zagotavlja, da razvoj območij poteka na način, ki je usklajen s sodobnimi urbanističnimi in okoljskimi standardi.