Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Si tudi vi želite, da bi do zdravstvene storitve prišli, takoj ko jo potrebujete? Sistem javnega zdravstva ne zmore vedno slediti vašim potrebam in željam, zato so pri Varuhu zdravja, Vzajemni, oblikovali posebno ponudbo zavarovanja Zdravstvena polica – devet mesecev brezplačno. Ponudba velja za sklenitve do 30. 9. 2023. Izkoristite posebno ponudbo za sklenitev zavarovanja Zdravstvena polica, ki vam prinaša brezplačno premijo za prvih devet mesecev, in izkusite zdravstvo na najvišji ravni. Sklenitev zavarovanja po tej posebni ponudbi velja tudi kot nadgradnja za obstoječe zavarovance, ki že imajo sklenjeno Zdravstveno polico.

Z Zdravstveno polico do specialistične obravnave v nekaj dneh

Z Zdravstveno polico si zagotovite takojšen dostop do zdravstvenih storitev pri vrhunskih izvajalcih iz mreže Varuha zdravja. Zavarovanje vam omogoča hiter dostop do samoplačniških specialističnih storitev ali drugega mnenja specialista, ko ste v dvomih. Med ključnimi prednostmi so še posvet z zdravnikom, kadarkoli ga potrebujete, pomoč na domu, kritje stroškov zdravil, obisk zdravnika splošne in družinske medicine in brezplačna asistenca zavarovalnice.

Kako do pravočasne zdravstvene storitve?

Ko pri osebnem zdravniku dobite napotnico za zdravstveno storitev, preprosto pokličite v asistenčni center Varuha zdravja na telefonsko številko 080 20 60 in strokovno usposobljenim svetovalcem zaupajte potrebne podatke. V kratkem vas pokličejo nazaj in vam predstavijo najboljše možnosti za vas.

Mreža vrhunskih izvajalcev

V mrežo zdravstvenih izvajalcev Varuha zdravja je vključenih več kot 130 domačih in tujih uglednih ustanov in izvajalcev, ki zagotavljajo kakovostno zdravstveno obravnavo, urejene prostore, najsodobnejšo medicinsko opremo, visoke standarde obravnave zavarovancev ter kratko časovno dostopnost zdravstvenih storitev.

Informativni primer:

19-letni zavarovanec je pri igranju nogometa na dvorišču začutil bolečino v kolenu. Naslednji dan je obiskal osebnega zdravnika, ki mu je izdal napotnico za magnetno resonanco kolena. Obrnil se je na asistenčni center Varuha zdravja, in tako pregled opravil že čez štiri dni. Na podlagi izvida magnetne resonance so mu v asistenčnem centru ponudili termin pregleda pri ortopedu štiri dni pozneje. Ortoped je svetoval protibolečinsko terapijo, po zaključku terapije pa so zanj pri Varuhu zdravja organizirali še kontrolni pregled, kjer so svetovali normalno obremenitev in ponovni obisk v primeru nadaljnjih težav. Ker je zavarovanec obiskoval šolo v Ljubljani, so v asistenčnem centru poskrbeli za ustrezno prilagoditev pregledov in terapij njegovemu urniku in lokaciji – tako je na primer med šolskimi počitnicami terapije opravil v bližini doma, med šolanjem pa pregled v Ljubljani. Skupni stroški so znašali 995 evrov.

Predani zdravju, predani zavarovancem

Stopnjo zadovoljstva uporabnikov pri Varuhu zdravja redno merijo z anketiranjem. V lanskem letu sta splošni oceni zadovoljstva z asistenco zavarovancem in obravnavo pri partnerjih iz Mreže Varuha zdravja dosegli povprečni oceni 4,82 in 4,83 od 5.

Za več informacij o posebni ponudbi zavarovanja Zdravstvena polica – devet mesecev brezplačno – obiščite spletno stran www.vzajemna.si ali se na brezplačni telefonski številki 080 20 60 dogovorite za posvet z enim od svetovalcev Varuha zdravja.

PR

 

Mariborski Operativno komunikacijski center je bil danes, okrog 7. ure, obveščen, da je na avtocesti v predoru Vodole prišlo do prometne nesreče.

Pri tem je prišlo tudi do požara treh vozil. “Na kraju so mariborski policisti, ki opravljajo naloge za zavarovanje življenja in premoženja. Prav tako so na kraju gasilci, ki požar gasijo. Zaradi navedenega je promet na avtocesti zaprt in preusmerjen,” so sporočili iz PU Maribor. Na kraju je več kot 100 poklicnih in prostovoljnih gasilcev.

foto: bralec
foto: bralec
foto: bralec

Več informacij bo znanih ob 12. uri, so sporočili gasilci GB Maribor.

Mariborski vodovod iz Skupine JHMB obvešča porabnike pitne vode na širšem območju občin Lenart, Pesnica, Kungota, Šentilj, Sveta Ana, Sveta Trojica in Benedikt ter v Jurovskem Dolu, da bo v noči s torka, 27. 6. 2023, na sredo, 28. 6. 2023, med 22. uro in predvidoma 6. uro zjutraj izvajal prevezave tranzitnega cevovoda, ki napaja omenjeno območje.

V tem času je pričakovati motnje v oskrbi s pitno vodo, v višje ležečih predelih pa izpad oskrbe.

“Kljub ukrepom, s katerimi bo Mariborski vodovod poskušal zagotoviti časovno čim krajši izpad oskrbe z vodo, zaradi narave vodooskrbnega sistema ne izključuje možnosti podaljšanja motenj oziroma izpada iz nočnega tudi v dnevni čas,” so sporočili iz Mariborskega vodovoda.

V času motenj ali izpada podjetje prosi svoje odjemalce za razumevanje in strpnost. Ob tem jim priporoča, da po ponovni vzpostavitvi oskrbe pred prvo uporabo pitne vode opravijo izpiranje interne instalacije tako, da na vseh iztočnih mestih pustijo teči vodo tako dolgo, da se zbistri.

V športni dvorani Duplek se je odvila svečanost ob občinskem prazniku Občine Duplek. Na svečanosti so bila podeljena priznanja odličnjakom, najboljšim športnikom in najzaslužnejšim občanom ter Glonarjeva plaketa in Zlati grb občine Duplek.

Nepopisna gneča, ogromno kričanja, petja, klicev, skandiranja, navdušenja in celo rož je bila sinoči deležna skupina Joker out na Glavnem odru Festivala Lent.

Še preden so se fantje spravili na oder, so njihove obooževalke – in seveda tudi oboževalci – zavzeli Trg Leona Štuklja, glavno prizorišče letošnjega Festivala Lent. In ko so tekle zadnje minute pred njihovim nastopom, je pod odrom že vrelo. Do zadnjega kotička so, predvsem mladi, zavzeli trg, kar nekaj pa je bilo tudi starejših, staršev, ki so pripeljali na koncert otroke.

Skupina Joker out je na Glavnem odru Festivala Lent od prvega do zadnjega trenutka nastopa dajala in sprejemala energijo. Foto: Luka Š.
Izjemen nastop peterice iz skupine Joker out je požel popolno naklonjenost publike. Foto: Luka Š.

In ko so fantje iz skupine Joker out stopili na oder in zaigrali, zapeli Katrino, je množica od prve sekunde glasno pela z njimi. Tako glasno, da jih je tudi preglasila. Leta 2008 so prvič nastopili na Festivalu Lent, je povedal Bojan Cvjetićanin in se pred tem začudil rožam, ki jih je ena ob oboževalk vrgla na oder. Saj potem so na oder med koncertom prileteli še drugi predmeti: rože, očala, čevelj in še kaj.

Bojan Cvjetićanin je bil navdušen na množico pod odrom. Foto: Luka Š.

In poudaril, da je leto 2023 tako leto skupine kot leto publike. Ta je z jokerji sodelovala resnično od prve do zadnje sekunde špila na Glavnem odru. Vpili so, kričali, peli, dihali v eno – energija je valovala in bila kot neskončna plima, naraščala in naraščala.

Joker out so dejansko zdaj ena najbolj vročih mladih rokerskih zasedbe v Sloveniji, ki žanje uspehe tudi na tujih odrih. Evrovizijski nastop ni pustil nikogar hladnega, jokerji so bili nedavno tudi v Srbiji, kjer so v Beogradu zablesteli kot glavna slovenska atrakcija, povabljeni so tudi drugam.

Publika jih je vzljubila v trenutku. Foto: Luka Š.

Ne nazadnje pa se ne sme pozabiti, da bodo konec letošnjega leta, 27. 12. 2023, fantje meli velik koncert v Dvorani Tabor. In glede na izjemno popularnost skupine, je že zdaj treba razmišljati o pravočasnem nakupu vstopnic. Fantje so ne nazadnje zdaj res “vroča roba”, med top bendi v Sloveniji.

Ob koncu šolskega leta bo Marprom iz Skupine JHMB v mestnem avtobusnem prometu uvedel počitniške vozne rede.

Ti bodo veljali od ponedeljka, 26. junija, do izteka poletnih počitnic. Počitniški vozni redi so že dostopni na spletni strani podjetja na povezavi TUKAJ. 

Sprva bosta v počitniške vozne rede vključeni tudi nočni krožni liniji K 1 in K 2, ki bosta aktivni vse dni do konca Festivala Lent, 1. julija.
“Trasa avtobusne linije št. 8 Maribor AP–Terme Fontana bo od odprtja poletnega kopališča Mariborski otok podaljšana do slednjega. Avtobusna povezava do otoka bo v času kopalne sezone na voljo vsak dan od 8.30 do 19.45, z intervalom odhodov z glavne avtobusne postaje vsakih 30 minut,” so sporočili iz Marproma.
Ob nastopu poletnih počitnic je Marprom 24. junija pričel izvajati tudi prevoz na dveh posebnih linijah, speljanih čez Pohorje: eni na relaciji Ruše–Areh–Bellevue–Sp. Hoče–Botanični vrt in drugi Botanični vrt–Sp. Hoče–Bellevue–Areh–Ruše. Minibusa na teh linijah, opremljena s prikolico za kolesa, bosta vozila ob sobotah, nedeljah in praznikih. Več TUKAJ.

Mariborski mestni svetniki so na današnji seji kljub nekaterim pomislekom večinsko podprli podražitev voženj z mestnim avtobusom, vodarine, odvoza odpadkov in pogrebnih storitev. Niso pa soglašali z izvzetjem Pohorske vzpenjače iz gospodarske javne službe, da bi lahko javno podjetje Marprom samo določalo cene.

Na predlog posameznih svetniških skupin SDS, Gibanja Svoboda, Liste kolesarjev in pešcev ter Levice so mestni svetniki izglasovali zahtevo za takojšno izdajo končnih odločb za sofinanciranje programov na področju športa, kulture, mladine in sociale v zneskih, kot so potrjeni v letošnjem občinskem proračunu.

“Ko smo sprejeli proračun, smo se vsi skupaj zavezali, da bo šport financiran v takšni obliki, kot ga zahteva letni program športa in kot je v skladu z razpisom,” je povedal vodja svetniške skupine SDS Milan Mikl. “Gre za izjemno pomembne družbene podsisteme, ki delajo to mesto živo,” je dodal Marko Slavič iz Gibanja Svoboda.

“S sofinanciranjem dejavnosti v višini, kot jih predvideva proračun, bomo zagotovili nadaljevanje nujnih programov, med katerimi nekateri brez občinskega sofinanciranja ne bi preživeli,” je dejala predstavnica Levice Tatjana Frangež. “Ne smemo dopustiti, da nam bodo mladi ljudje, ki v tem mestu nekaj proaktivno počnejo, odhajali drugam,” pa je povedal Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev.

Direktor mestne uprave Srečko Đurov je poudaril, da je predvideno zmanjšanje občinskega sofinanciranja omenjenih programov le začasen ukrep. “Vsi se strinjamo, da je treba na vseh teh področjih čim prej izdati odločbe v višini, kot je bila načrtovana v proračunu. Žal nam trenutna finančna situacija tega ne dopušča, zato smo sprejeli začasno odločitev. Začasna odločba pomeni, da končna odločba še sledi. In če bo finančna situacija to dopuščala, bomo izdali končne odločbe v znesku, kot so trenutno predvideni v proračunu,” je dejal.

Mestni svetniki so na današnji seji sicer podali soglasje k zadolževanju občine v višini 14,6 milijona evrov, ki je bilo predvideno že v aprila sprejetem občinskem proračunu.

Po besedah župana Saše Arsenoviča se bo ta denar porabil za projekte, ki so že v teku, med drugim izgradnjo atletske ogrevalne dvorane, sanacijo OŠ Tabor 1, gradnjo zdravstvene postaje Magdalena in zahodne obvoznice. “Skušali smo iskati čim daljšo dobo, zato da bi si pustili še nekaj prostora za zadolževanje za prihodnje projekte,” je dejal.

Obenem je mestni svet soglašal z rebalansom letošnjega občinskega proračuna, po katerem se je vanj vključil denar, ki ga je za organizacijo Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem) zagotovila država.

Na prihodkovni strani se proračun zvišuje za 2,8 milijona evrov in se za enak znesek zvišuje tudi na odhodkovni strani, saj so to namenska sredstva, je pojasnila vodja občinskega urada za finance in proračun Mateja Cekić. Z rebalansom je proračun za leto 2023 načrtovan v višini 194,6 milijona evrov.

vir: sta

Lani septembra je Stanovanjski sklad RS v Mariboru s slavnostnim dogodkom otvoril 400 novih javnih najemnih stanovanj. A kaj, ko pa se stanovalci že po nekaj mesecih bivanja tam soočanjo z mnogimi problemi. Več pa na ogled v spodnjem prispevku.

Na današnji seji mestnega sveta MO Maribor, bodo na predlog župana, svetniki odločali tudi o podražitvi projekta izgradnje atletske ogrevalne dvorane. Gradivo je bilo s strani občine mestnim svetnikom poslano včeraj zvečer, večina jih je povedala, da še ne vedo, kako se bodo odločili, saj niso imeli časa, da bi strokovno preučili gradivo. Zanimivo pa je dejstvo, da je Komisija za pregled in oceno investicijske dokumentacije obravnavala investicijski dokument že 8. junija 2023 in nanj dala pozitivno stališče, kljub temu pa o tem večina svetnikov do včeraj zvečer ni vedela nič. Župan ni o podražitvah govoril niti na novinarski konferenci, ki so jo pripravili včeraj, dan pred sejo.

Prvotna vrednost investicije, ki je bila planirana v investicijskem planu (IP) leta 2022 je bila ocenjena na 5.243.816,68 evrov z DDV. Vrednost investicije na podlagi sedaj znanih podatkov za MO Maribor pa je ocenjena na 6.521.936,05 evrov brez DDV oz. z DDV 7.956,761,98. 

Kot so pojasnili v gradivu je bilo v času gradnje ugotovljeno, da je potrebno izvesti dopolnitve in izboljšave projekta, med drugim dopolnitve PZI za strešno konstrukcijo, obrtna dela, ki zajema fasadersko, betonska in ključavničarska dela, ter dodatne ureditve zunaj objekta, povečanje količine jekla zaradi uskladitev izvedbenih rešitev za izdelavo montažnih objektov na tribuni. V nadaljevanju zapišejo da so dodatni stroški nastali tudi zaradi nujnega varovanja gradbene jame za izvedbo del v fazi izgradnje kleti objekta, zaradi kratkega roka za izvedbo del je bila izbrala metoda sidranja s tehnologijo JG. Pod razloge pa je navedeno tudi: dopolnitev projekta za ureditev doskočišča za skok v daljavo in ustrezna prilagoditev vhoda za športnike in ureditev ograje pri sosednjem objektu na podlagi postopka ob izdaji GD.

Obrnili smo se na OFEM in na Mestno občino Maribor ter jih povprašali, kaj konkretno pomeni, če podražitve danes ne bodo sprejete. Na OFEM nam niso odgovorili, temveč so nas prosili, da se obrnemo na mariborsko občino. Na občini pa nam konkretnih odgovorov na vprašanja niso dali: “Natančne in aktualne informacije v zvezi z AOD bodo podane danes na seji MS. Na spletni strani MOM je objavljeno dodatno gradivo: Novelacija investicijskega programa (IP) – Atletska ogrevalna dvorana 1. fazaGMS – 123(širitev dnevnega reda), v katerem so prav tako informacije v zvezi s projektom.”

Gradivo je bilo na sejo umeščeno naknadno,  šele včeraj zvečer, in ker gre za visok znesek, smo mestne svetnike povprašali, če nameravajo točko potrditi.

Mikl: “V tem trenutku ne moremo niti spremljati vseh teh podražitev”

Milan Mikl iz SDS – Slovenska demokratska stranka nam je dejal: “Nismo še debatirali o tem, danes se pred sejo dobimo. Ne morem konkretno reči ali bomo potrdili ali ne, saj ne vemo, kakšni so razlogi. Gradivo je prišlo res pozno. V tem trenutku ne moremo niti spremljati vseh teh podražitev.”

Jurše: “Skrajno nenavadno je, da nekdo takšno zadevo pošlje manj kot 24 ur pred sejo”

Karin Jurše iz Gibanje Svoboda pa nam je v telefonskem pogovoru dejala, da težko komentira njihovo odločitev, saj so gradivo prejeli šele včeraj zvečer: “Skrajno nenavadno je, da nekdo takšno zadevo pošlje manj kot 24 ur pred sejo. Tako se o tem ne morejo izreči ne odbori, prav tako se ne morejo sestati in predebatirati svetniške skupine. Čudim se. Kako je možno, da smo z gradnjo začeli, vse je bilo načrtovano, denar je dala država, vse je bilo planirano, sedaj pa se ugotavlja, da je denarja premalo. Ni mi jasno.”

Divjak Mirnik: “Kdo je odgovoren za slabo načrtovanje investicije, komu konkretno se bo ta denar vzel?”

Lidija Divjak Mirnik iz Lista za pravičen razvoj Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti nam je povedala, da so gradivo, ki so ga prejeli včeraj zvečer prebrali, a v tem trenutku še ne morejo komentirati, kako bodo glasovali. Poudari pa: “Seveda bo naše vprašanje, kdo je odgovoren za slabo načrtovanje investicije, komu konkretno se bo ta denar vzel? In kaj to pomeni za že tako katastrofalno stanje financ. Se bo unovčilo bančno garancijo izvajalca?”

Jurišič: “Mestni svetniki ne moremo prevzemati odgovornosti za slabo načrtovano investicijo”

Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope, nam je dejal: “Na tak način točke ne smejo biti uvrščene na dnevni red. V Stranka mladih – Zeleni Evrope smo bili presenečeni nad zapisom na spletni strani radia Maribor, kjer je bilo prvič izpostavljeno, da bo investicija dražja, glede na to, da je vsak dvig investicije nad 10 procentov dolžen obravnavati in potrditi mestni svet, sem nemudoma pozval župana, da uvrsti točko o informaciji v povezavi z ogrevano atletsko dvorano na dnevni red in če nima boljšega gradiva, naj priloži prepis s spletne strani radia.”

“Župan je upošteval navodilo in pripravil gradivo, pri čemer je popolnoma nesprejemljivo, da je komisija za to podražitev vedela že najmanj dva tedna ( datum zapisnika je 8. junij) mestni svetniki, ki smo dolžni o tem odločati, pa izvemo iz medijev. Obrazložitev podražitve je nestrokovna in tudi žaljiva ob upoštevanju dejstva, da smo proračun sprejemali pred dvema mesecema, v tem času pa ni bilo novih izrednih okoliščin, kot je recimo vojna v Ukrajini in ostalo. Zato mestni svetniki ne moremo prevzemati odgovornosti za slabo načrtovano investicijo,” še doda.

Rotar: “Tega ne bomo podprli, tako kot nič drugega od novih podražitev.”

Podpore pa gotovo ne bo s strani Liste kolesarjev in pešcev. Josip Rotar nam je dejal: “Tega ne bomo podprli, tako kot nič drugega od novih podražitev. Gre za županove osebne projekte, mi s tem nimamo nič. On se sam odloča, kaj so prioritete in kaj ne. To, kar se dogaja, da župan po lastni presoji, volji, določenim postavkam jemlje denar, druge pa so za njega nedotakljive, to je nesprejemljivo. Menimo, da bi se moral do vseh postavk enako obnašati.”

Bratina: “V svetniški skupini zaupamo strokovnim službam in argumentacijam predlagateljev.”

Aljaž Bratina – Arsenovič za Maribor nam je dejal, da se pri obravnavi predlaganih točk vedno seznanijo s pripravljenim gradivom: “Izhajajoč iz obrazložitve v gradivu, kjer je med drugim navedeno, citiram: “Komisija za pregled in oceno investicijske dokumentacije je obravnavala investicijski dokument 8. 6. 2023 in nanj dala pozitivno stališče. Mnenje komisije je: »Komisija presoja, da je predmetna novelacija investicijskega programa izdelana skladno z zahtevami Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ in da vsebuje vse zahtevane sestavine. V skladu s 6.členom Uredbe so prikazani odmiki, na katere načrtovalci niso mogli vplivati in ob izdelavi osnovnega IP-ja niso bili znani. Projekt je že v fazi izvajanja. V primeru izvedbe projekta kot je planirano, ob ustrezni zagotovitvi sredstev (virov), je projekt lahko uspešno in učinkovito izveden v zastavljenih rokih in predvidenih zneskih, ob maksimalnem angažiranju vseh deležnikov, zato komisija presoja, da je investicija upravičena in smotrna z vidika meril uspešnosti in učinkovitosti.” v svetniški skupini zaupamo strokovnim službam in argumentacijam predlagateljev.”

Naša naloga ni komentirati, temveč prisluhniti argumentom”

Podražitve bodo podprli. Komentiral je tudi druge predlagane podražitve: “Naša naloga ni komentirati, temveč prisluhniti argumentom. Predlagatelji, direktorji g.Dover (Snaga), g.Jug (MB vodovod), ga.Pliberšek (Pogrebno podjetje), g.Kavnik (Nigrad), g.Šmigoc (Marprom) so podali natančne obrazložitve na najbolj razumljiv, strokoven in s številkami (izračuni) podprt način, in ničemur, kar je bilo prezentirano ni mogoče oporekati. Žal dejstva iz naslova dviga stroškov poslovanja (dvig minimalne plače oz. plač na splošno, dviga cen energentov, dviga cen rezervnih delov, zavarovanj, vseh cenovnih pritiskov iz zunanjega okolja (inflacija)…….) govorijo sama zase. Komentiram lahko edino, da gre za osnovne zakone ekonomije.”

V nadaljevanju doda še: “Pričakovanja, da bi lahko občinski proračun pokrival enormne dvige stroškov poslovanja podjetij v občinski lasti za opravljanje obvezne gospodarske službe je nerealen, še posebej ob dejstvu, da je samo letos za izvajanje obveznih zakonsko predpisanih nalog občinski proračun s strani države podfinanciran za cca 27 Mio € (lani cca 20 Mio € v zadnjih 10ih letih pa skupaj za več kot cca 100 Mio €). Situacijo so več kot razumljivo, realno in korektno povzeli mariborski nevladniki, v javnem pismu predsedniku vlade in ministrskemu zboru. Vir: »Večer, 20.6.2023 (JAVNO PISMO) Maribora ne boste pustili na cedilu, premier Golob?« – k zapisani vsebini v odprtem pismu praktično ni kaj dodati.”

 

Mariborski mestni svetniki imajo na dnevnem redu današnje seje predloge novih podražitev občinskih storitev. Predviden je dvig cen vodarine, odvoza odpadkov, pogrebnih storitev, prevoza z mestnimi avtobusi in posredno tudi z gondolo.

Predstavniki Mariborskega vodovoda, Marproma, Snage in Pogrebnega podjetja Maribor poudarjajo, da so “uskladitve” cen nujne, med drugim zaradi dviga stroškov dela, cen energentov in inflacije.

Po besedah župana Saše Arsenoviča poskušajo uvesti najmanjše možne spremembe stroškov na položnicah občank in občanov. “Na žalost Maribor ni nič drugačen od preostale Slovenije in Evrope. Te neljube ukrepe moramo sprejeti, če želimo zagotoviti normalno financiranje tistih dejavnosti, ki jih imamo najbolj radi, to so sociala, kultura, šport,” je dejal v sredo na novinarski konferenci. Pri tem je zanikal, da bi bila občina plačilno nesposobna, in zatrdil, da plače redno izplačujejo.

V primeru, da bo mestni svet danes soglašal s predlogi podražitev, se bo položnica za vodarino pri povprečni porabi v gospodinjstvu zvišala za 68 centov na mesec. Cena odvoza 120-litrske posode komunalnih odpadkov bi se v mesecih do konca letošnjega leta zvišala za 15 centov in prihodnje leto še za dober evro.

Pri bioloških odpadkih bi se cena zaradi večje rasti stroškov prevzema dvignila z 2,90 na 5,27 evra. Grobnina za enojni grob bi se na letni ravni zvišala z 22,80 na 30,42 evra, za 16 odstotkov bi bile dražje pogrebne storitve.

Mestni svetniki bodo imeli danes na mizi tudi ponovno spremembo cen voženj z mestnimi avtobusi, kjer mestna uprava predlaga nekoliko spremenjen predlog kot maja. Ponovno je predlagano tudi izvzetje Pohorske vzpenjače iz gospodarske javne službe, da bi jo lahko javno podjetje Marprom upravljalo kot tržno dejavnost in s tem samo določalo cene.

Na seji konec maja so mestni svetniki podprli podražitev vstopnin v javne športne objekte in vrtcev, niso pa soglašali s takrat predlagano podražitvijo vožnje z mestnimi avtobusi. Na začetku junija so odobrili še podražitev parkirnin in pristojbine za odpadne vode.

vir: sta

Mariborski mestni svetniki imajo na dnevnem redu današnje seje predloge novih podražitev občinskih storitev. Predviden je dvig cen vodarine, odvoza odpadkov, pogrebnih storitev, prevoza z mestnimi avtobusi in posredno tudi z gondolo.

Predstavniki Mariborskega vodovoda, Marproma, Snage in Pogrebnega podjetja Maribor poudarjajo, da so “uskladitve” cen nujne, med drugim zaradi dviga stroškov dela, cen energentov in inflacije.

Po besedah župana Saše Arsenoviča poskušajo uvesti najmanjše možne spremembe stroškov na položnicah občank in občanov. “Na žalost Maribor ni nič drugačen od preostale Slovenije in Evrope. Te neljube ukrepe moramo sprejeti, če želimo zagotoviti normalno financiranje tistih dejavnosti, ki jih imamo najbolj radi, to so sociala, kultura, šport,” je dejal v sredo na novinarski konferenci. Pri tem je zanikal, da bi bila občina plačilno nesposobna, in zatrdil, da plače redno izplačujejo.

V primeru, da bo mestni svet danes soglašal s predlogi podražitev, se bo položnica za vodarino pri povprečni porabi v gospodinjstvu zvišala za 68 centov na mesec. Cena odvoza 120-litrske posode komunalnih odpadkov bi se v mesecih do konca letošnjega leta zvišala za 15 centov in prihodnje leto še za dober evro.

Pri bioloških odpadkih bi se cena zaradi večje rasti stroškov prevzema dvignila z 2,90 na 5,27 evra. Grobnina za enojni grob bi se na letni ravni zvišala z 22,80 na 30,42 evra, za 16 odstotkov bi bile dražje pogrebne storitve.

Mestni svetniki bodo imeli danes na mizi tudi ponovno spremembo cen voženj z mestnimi avtobusi, kjer mestna uprava predlaga nekoliko spremenjen predlog kot maja. Ponovno je predlagano tudi izvzetje Pohorske vzpenjače iz gospodarske javne službe, da bi jo lahko javno podjetje Marprom upravljalo kot tržno dejavnost in s tem samo določalo cene.

Na seji konec maja so mestni svetniki podprli podražitev vstopnin v javne športne objekte in vrtcev, niso pa soglašali s takrat predlagano podražitvijo vožnje z mestnimi avtobusi. Na začetku junija so odobrili še podražitev parkirnin in pristojbine za odpadne vode.

vir: sta

V oddaji Vzhodna, smo tokrat govorili o tem, kako zelo so finančno prizadeti občinski proračuni občin ob reki Dravi.

Zakon je bil sprejet lani septembra, a so ga v praksi na državni ravni upoštevali, kot da je veljal že celotno lansko leto, opozarjajo župani in županje. Obrečne občine so s tem utrpele več sto tisoč evrsko škodo v proračunu. Vse skupaj pa nanese več kot milijon evrov. Ta denar so v občine v proračunu za letošnje leto že planirale, namenjen je bil za investicije, zdaj pa ga, kot kaže, ne bo. Določene investicijske projekte so tako morali celo ustaviti in preložiti za nedoločen čas.

“Za vsako občino, ki je to koncesnino vsa leta prejemala je to hendikep za proračun. Ustavno sporno se mi zdi to, da zakon za koncesnino poračunava celotno leto za nazaj. Ne gre za nekaj odstotkov, gre za precejšno vsoto denarja, ki je izključno namenjen za investicije,” pove župan Občine Vuzenica Franjo Golob in doda: “Zakon je seveda legitimen, sporno je le to, da se koncesnina nekako poračunova v skladu z zakonom, ki je bil sprejet v mesecu septembru, za celotno leta 2022 in nekatere občine tako s tega naslova ne bomo prejele praktično nič denarja letos.”

“Mi smo ena izmed občin, ki smo bili kar proračunsko vezani na to koncesnino, pa vendar ne v takšnem deležu, kot mogoče katera druga občina. Seveda pa sočustvujemo z njimi, nam 200 tisoč evrov veliko pomeni, kaj šele 600 tisoč evrov ali več. Se mi zdi pravno sporno, gre za retroaktivno veljavnost zakona, ki načeloma ni dovoljena, v kolikor gre za predpisovanje neke obveznosti,” pa pove župan Občine Miklavž na Dravskem polju Egon Repnik in doda: “Kakorkoli, zakonito ali nezakonito, sem pa prepričan, da ni pravilno. Zato, ker občina bi morala imeti zanesljive informacije s strani ministrstva in ostalih proračunskih uporabnikov, in sicer takrat, ko sprejema proračun, da lahko sploh finančno splanira proračun. Ta zadeva nam je marsikaj porušila.”

Brez kakršnegakoli obveščanja lokalne skupnosti

Preko Skupnosti občin Slovenije, (SOS) bosta na pristojne organe romala dva predloga, v torek je napovedan sestanek na ministrstvu. Vladimir Prebilič, predsednik SOS, pove, da je govora res o velikem finančnem primanjkljaju: Gre za zmanjšanje 90 odstotkov predvidenih prihodkov iz leta 2022, torej v Mestni občini Maribor – namesto 800 tisoč evrov, bo Maribor dobil 80 tisoč evrov, Selnica ob Dravi 8 tisoč evrov namesto 300 tisoč evrov in še bi lahko našteval. Tu se kaže na to, da je država dejansko ta zakon sprejela na način in v obsegu, da bi ne pravočasno obvestila lokalne skupnosti, ki se jih to še kako dotika.”

“Zelo veliko občin ta sredstva, ki jih dobimo od koncesnine, na katere seveda računamo, predstavljajo 10 odstotkov proračuna, tudi za našo, tam nekje 8 odstotkov. To pomeni, da nas je država brez opozorila, brez razprave, brez vprašanja, oz. brez tega, da bi z nami razpravljala, kar postavila v položaj, zdaj pa ustavite investicije, ki ste jih začeli ali pa jih niti ne začenjajte. Mislimo, da je to tisto, kar je zdaj postavilo občine, ki smo običajno dobivale koncesnine zaradi izrabe rek, v pravzaprav nerešljiv položaj,” pa pove županja Občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj.

Celotna oddaja je na ogled spodaj:

Vsi najemniki poslovnih lokalov v lasti Mestne občine Maribor, od usnjarjev, zlatarjev, galeristov do gostincev, so v zadnjem obdobju doživeli hladen tuš.

Iz občine so jih namreč obvestili, da bo najemnina višja. Gre za podražitve tudi do 250 odstotkov. Povedo nam, da ni šlo za pogovor, temveč za ultimat – ali podpišejo ali pa sledi odpoved pogodbe. Številni razmišljajo celo o tem, da zaprejo lokale.

Najemniki lokalov so tako pred dnevi pričeli podpisovati peticijo, s pozivom k zaustavitvi podražitev najemnim. Podpisalo jo je 30 najemnikov, ki poudarjajo tudi, da so lokale v najem prevzeli v slabem stanju in jih izključno z lastnimi sredstvi in vlaganji obnovili in vzdrževali ves čas trajanja najema. Prav tako občutijo druge poteze mariborske občine, pred vrati so namreč nove podražitve. 

Obrnili smo se tudi na Mestno občino Maribor, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.

Več v prispevku.

Na prenovljenem mostu na Mariborski otok je še vedno polno napak, kopalna sezona pa je praktično pred vrati.

“25. maja je bil opravljen ogled odprave pomanjkljivosti na mostu, ki vodi na Mariborski otok,” so nam sporočili iz MO Maribor, ter dodali, da je izvajalec večino pomanjkljivosti odpravil. Za kakšne popravke je šlo? “V glavnem je šlo za zamenjavo poškodovanih pragov in popravilo mrežnih polnil mostnih ograj.”

Popravki tal, saj jih je načelo vreme?

Mestna občina Maribor pa je ob tem ugotovila, da je potrebno odpraviti napake na pohodni površini, ki so nastale zaradi izpostavljenosti lesa naravnim vremenskim obremenitvam. Ob tem je na mestu vprašanje, zakaj je sploh padla odločitev za tovrstna tla, saj je bilo jasno, da je bodo izpostavljena vremenskim pogojem – konec koncev gre za most.

Na občini za naš mediji dodajo tudi, da mora izvajalec sanirati tudi ograjo: “Vzorčno polje ograje pričakujemo do kopalne sezone. MOM bo od izvajalca zahtevala odpravo vseh napak, rok za uveljavitev bančne generacije je štiri leta.”

Pričetek kopalne sezone je ob otvoritvi kopališča, 23.6.2023.

 

Vsi najemniki poslovnih lokalov v lasti Mestne občine Maribor, od usnjarjev, zlatarjev, galeristov do gostincev, so v zadnjem obdobju doživeli hladen tuš.

S strani Mestne občine Maribor so menda enega za drugim obveščali o tem, da bo najemnina višja. In to precej višja – od 100 do 250 odstotkov. Najemniki lokalov so zato pričeli podpisovati peticijo, s pozivom k zaustavitvi podražitev najemnim.

“Občina po mojem mnenju z nepravilnim pristopom dostopila do nas najemnikov, predvsem zaradi tega ker smo bili postavljeni pred zid ali bomo sprejeli njihovo 100 do 250 odstotno povišanje ali ne. Torej povabili so nas na razgovor, pokazali aneks za povišanje najemnine. Ni šlo za noben pogovor, temveč za ultimat – ali podpišemo ali pa sledi odpoved pogodbe. Zaradi tega smo nezadovoljni najemniki tudi podpisali peticijo,” za naš medij pove solastnik Patrick’s Puba Matej Sušac.

Peticijo je po naših informacijah podpisalo že 26 najemnikov, ki poudarjajo tudi, da so lokale v najem prevzeli v slabem stanju in jih izključno z lastnimi sredstvi in vlaganji obnovili in vzdrževali ves čas trajanja najema.

“Je iz strani Mestne občine Maribor zelo aroganten odnos do nas, ki smo prispevali kar nekaj mest v njegovem utripu. Razočarani smo nad odnosom Mestne občine Maribor in župana do nas manjših podjetnikov,” poudari Sušac.

Matej Sušac iz Patrick’s Puba nam še pove: “Midva s poslovnim partnerjem Tadejem Kovačičem sva začela to zgodbo leta 1988. Lokal je bil vzet v najem, pred tem ga nihče ni hotel kar nekaj mesecev oz. leto dni. Lokal je bil v popolnem razsulu, od podgan do smeti. Ne želim, da zveni prepotentno, ampak mislim, da sva prav midva začetnika te uspešne zgodbe Poštne ulice. V teh 25 letih sva midva štirikrat obnovila lokal, zamenjala celotne inštalacije, stavbno pohištvo … V vseh teh letih ni bilo niti ogleda lokala s strani občine, ni bil vložen niti cent.”

Ko sta prevzela lokal, je bila glede na stanje določena najemnina, ta najemnina se viša vsako leto, nam pove in pojasni, da se gleda indeks življenjskih stroškov, inflacija: “Tudi letos januarja je bila zvišana za 10,3 odstotke.”

Niso apriori proti povišanju najemnine, a naj ta pride po pogovoru in v mejah normale

“Vemo, da je bila najemnina takrat (leta 1998) res ugodna, nismo proti temu da bi se zvišala, ampak v mejah normale in upoštevajoče naša vlaganja in skrb za občinske lokale. Kar se pa tiče razlog, podan s strani župana, da je sedaj mesto urejeno in zaradi tega višji promet, imam pa eno pripombo – urejen je samo Glavni trg, Poštna ulica vsa luknjasta, tam tedensko reševalci pobirajo starejše ljudi, ki padejo,” še konča Sušac.

Hkrati pa poudari še, da jim na roko ne gre niti parkirnina na Slomškovem trgu, ki je najdražja v Sloveniji, verjetno plačljiva še ob sobotah.

Sindikalna konfederacija Glosa – Zasuk in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) terjata od Mestne občine Maribor pojasnila glede načrtovanih finančnih rezov na področju kulture, športa in mladine. V javnem pismu jo pozivajo k odgovornemu ravnanju in doslednemu spoštovanju predpisov. Odzvali so se tudi v Asociaciji.

Sindikati so javno pismo naslovili na župana Sašo Arsenoviča, njegov kabinet, občinski urad za kulturo in mladino, urad za šport ter urad za finance in proračun.

V pismu zahtevajo odgovore na štiri vprašanja. Prvo se glasi, kako so se lahko zneski, določeni v pogodbah z nevladnimi organizacijami, znižali brez predhodnega rebalansa občinskega proračuna. Sindikate zanima tudi, kako to, da se je le mesec po sprejetju proračuna pojavila finančna luknja, za katero prej občina ni vedela.

Tretje vprašanje je, ali je občina predhodno preučila vpliv zmanjšanja sredstev za kulturne, mladinske in športne dejavnosti in, če ga je, kakšne so bile ugotovitve te analize. Zadnje vprašanje pa je, kakšen je pravni temelj za spreminjanje proračuna brez vključitve mestnih svetnikov.

Predstavniki konfederacije Glosa – Zasuk in Sviza v pismu pišejo, da s presenečenjem spremljajo napovedi rezov na področju kulture, mladine in športa v Mestni občini Maribor. Takšne odločitve po njihovem mnenju ne morejo biti sprejete mimo strokovnih komisij in mestnega sveta, in tudi ne naknadno, ko so pogodbe z izvajalci že podpisane in velik del projektov celo izveden. Takšno odločitev občine po mnenju sindikatov dodatno obtežuje dejstvo, da v letošnjem letu razpolaga z rekordnim proračunom.

Sindikati opozarjajo, da bodo rezi prizadeli spet že tako najšibkejše delavce v sektorju, ki so zunanji, pogodbeni izvajalci, saj se na materialnih stroških projektov ne bo moglo privarčevati izpada denarja, ampak se bodo že dogovorjeni honorarji nižali ali celo neizplačali.

“Ti rezi bodo imeli neželen učinek za vse prebivalce Maribora, saj bo klestenje financiranja prineslo siromašenje kulturnih, mladinskih in športnih programov, katerih obiskovalci in uporabniki so meščani,” so zapisali.

Od občine pričakujejo odgovore do ponedeljka opoldne. Ob tem napovedujejo, da bodo skladno z odgovori sprožili nadaljnje akcije za zaščito pravic njihovega članstva in drugih prizadetih delavcev.

Odzvali so se tudi v društvu Asociacija, kjer so obsodili namero po znižanju proračunskih sredstev za nevladne organizacije na področju kulture v Mestni občini Maribor. Predstavnikom občine so poslali pismo in jih pozvali, naj premislijo o posledicah svojega ravnanja, nemudoma ustavijo načrtovane reze ter zagotovijo ustrezna sredstva na postavkah proračuna občine, namenjenih za kulturo. Napovedani rezi pomenijo nepopravljivo škodo za mariborsko kulturno krajino, so zapisali v društvu.

Odprta pisma so naslovili tudi na ministrstvi za kulturo in javno upravo ter jih pozvali, naj stopijo v pogajanja in zagotovijo izvajanje programov, ki so izrednega pomena tako za polje nevladne kulture kot tudi domače kulture nasploh.

Potem ko so s finančnimi rezi pred dvema tednoma seznanili športna društva in klube ter prejšnji teden javne zavode s področja kulture, so predstavniki mariborske občine ta teden te predstavili še izvajalcem programov s področij kulture, mladine in sociale. Napovedali so, da bodo z izbranimi na programskem razpisu na področju kulture in mladine zaenkrat sklenili pogodbe v višini 80 odstotkov letošnjega zneska, za projektni razpis pa bo razdeljenih le 60 odstotkov razpisanih sredstev.

Zaradi finančne luknje v občinski blagajni krčijo sredstva tudi javnim kulturnim zavodom, športnim društvom in klubom pa zagotavljajo samo 60-odstotno financiranje.

vir: sta

Pripravite se na vznemirljiv in ganljiv dogodek, ko se sezona nogometnih šol v Mariboru slavnostno zaključi v Ljudskem vrtu, v petek, 16. junija, ob 17. uri. 516 otrok in njihove starše ter babice in dedke bodo v poletje pospremili skozi “VIJOL’ČNA VRATA” in sicer z dogodkom, ki obljublja zabavo in dobrodelnost.

Ob tej priložnosti bo na “sveti travi” v Ljudskem vrtu “odigrana” posebna prava tekma med članskim moštvom NK Maribor in otroci.

Vendar to ni vse – nekdo z “zlato nogo” bo imel priložnost oditi domov z glavno nagrado v višini 1000 EUR, če s sredine igrišča zadene VIJOL’ČNI GOL oz VIJOL’ČNA VRATA. Tudi mladi predstavniki 15 osnovnih šol iz Maribora se bodo preizkusili v spretnostnem ciljanju in v boju za privlačno nagrado.

“Zahvaljujemo se izjemnemu partnerju NK Maribor, vodstvu in igralcem. Še posebej pa glavnemu pokrovitelju, podjetju Curaprox ter izjemnim projektnim pokroviteljem: Europark Maribor, Marles, GO4GOAL, Decathlon, Terme Sv. Martin in Moja Tiskarna,” so zapisali soorganizatorji. Ta dogodek si, kot zapišejo v nadaljevanju, prizadeva združiti lokalno skupnost, ljubitelje nogometa in posameznike, ki si želijo podpreti dobrodelne namene.

Sredstva zbrana pred in na dogodku bodo namenjena Zavodu 13, predali jih bodo gospe Petri Greiner.

“Verjamemo, da si vsi otroci zaslužijo posebno ljubezen, da jih praznujemo ob koncu šolskega leta, da jim pričaramo zabavo in jih pospremimo v lepo poletje – ne glede na izzive prejšnjega šolskega leta. Verjamemo, da ima šport moč, da ljudi poveže in ustvari pozitiven vpliv v družbi,” so sporočili organizatorji.

Ob 17.00 se bo pričela mini “Olimpijada” nogometnih šol iz 15 mariborskih osnovnih šol, potem sledi streljanje na “Gol za jurja” is strani udeležencev in otrok, na koncu pa sledi še nogometna tekma med vsemi otroci in ekipo NK Maribor. Dogodek se bo predvidoma zaključil ob 18.30 uri.

Včeraj smo poročali, da bo v sredo, 14. junija, V Mariboru merjenje hitrosti z mobilnim radarjem. Lokacije lahko preverite TUKAJ.

Na Mestni občini Maribor so pojasnili, da meritve v imenu lokalnih skupnosti izvaja oz. podatke obdeluje medobčinsko redarstvo, ki nima lastnega radarja tako kot policija ali občinsko redarstvo v Ljubljan, ampak je radar najet in najemodajalcu se samo plača dnevnim najem radarja po veljavnem ceniku.Vrednost dnevnega najema mobilnega radarja je 450 EUR brez davka,” pojasnijo.

“Torej podatkov zajetih z mobilnim radarjem ne obdeluje podjetje, ki je samo najemodajalec mobilnega  radarja. Če se bo pokazalo, da je interes občin v okviru skupne občinske uprave takšen, da je smiselno da medobčinsko redarstvo kupi lasten radar, bo se seveda k temu pristopilo, zaenkrat pa bi bil nakup lastnega radarja nesmiseln,” pojasnijo v nadaljevanju.

V Mariboru bo merjenje hitrosti z mobilnim radarjem potekalo v sredo, 14. junija 2023 med 07:00 in 14:00 uro. Prehitri vozniki bodo obravnavani s strani prekrškovnega organa po postopku, ki ga določa zakonodaja, prihodki od glob vplačani s strani kršiteljev na podlagi izdanih plačilnih nalogov pa so prihodki lokalne skupnosti. Medobčinsko redarstvo bo tudi v prihodnje izvajalo meritve hitrosti na podlagi odločitve  lokalnih skupnosti oz. občin, ki so del skupne občinske uprave.

Medobčinsko redarstvo kot prekrškovni organ v okviru in v skladu s predpisi skrbi za javno varnost in javni red na območju. 

Medobčinsko redarstvo je notranja organizacijska enota organa Skupne občinske uprave Maribor. Občine ustanoviteljice so: Mestna občina Maribor, Občina Benedikt, Občina Cerkvenjak, Občina Duplek, Občina Hoče-Slivnica, Občina Kungota, Občina Lenart, Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Pesnica, Občina Rače-Fram, Občina Ruše, Občina Selnica ob Dravi, Občina Starše, Občina Sveta Trojica, Občina Sveta Ana, Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Občina Šentilj.

Na zadnji seji Mestne občine Maribor so svetniki obravnavali tudi spremembo odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor, s katero bi mestni svet odločal v imenu ustanoviteljice in ne več župan. In če je jasno, da je tako župan kot mestni svet del politike, so v njegovi listi drugačnega mnenja, saj očitno župana ne jemljejo kot osebe politične funkcije. Aljaž Bratina – Arsenovič za Maribor je celo dejal: “Menimo, da gospodarskih družb tudi preko sistema nadzora ne sme voditi politika.” In kaj je torej po njihovem mnenju župan drugega kot politični organ?

Jelka Kolmanič: “Ne razumem, zakaj se more v čisto vsako stvar vmešati politika.”

V Arsenovičevi listi so z vodenjem holdinga zadovoljni, celo govorijo o večji preglednosti kot pred združitvijo. Jelka Kolmanič – Arsenovič za Maribor, je komentirala: “Smo ob ustanoviti bili izjemno zahtevni in dovolj kritični zato, da smo dobili vse podatke, ki so nas prepričali, vsaj nekatere, ne vseh, ampak večino, ker drugače sklep ne bi bil sprejet, da bomo dosegli z ustanovitvijo holdinga sinergične učinke, ker smo ugotavljali, da po prejšnji situaciji nismo imeli tako pregledne situacije.”

V nadaljevanju je še povedala: “Rada bi povedala to, da imajo nadzorni sveti svojo funkcijo in če smatramo, da kaj ni v redu pokličimo na odgovornost nadzorni svet in se bomo takrat pogovarjali, ne razumem, zakaj se more v čisto vsako stvar vmešati politika.” Je pa ga. Kolmanič očitno pozabila, da je morala družba Energetika zaradi nepravilne odstavitve nadzornega sveta Alanu Percu plačati odškodnino in nadzorniki vse do danes niso odgovarjali.

Milan Mikl: “Vsa javna podjetja so odpeljali v en skriti kotiček, kjer mi nimamo nobenega vpliva”

Milan Mikl – SDS se z navedbami Kolmaničeve ne strinja in je povedal, da predlog podpirajo in spomnil, da so predvidevali, kaj se bo zgodilo: “Vsa javna podjetja so odpeljali v en skriti kotiček, kjer mi nimamo nobenega vpliva. Ne vem in ne razumem, v čem je tukaj problem. Saj pa se ne bojimo politične odločitve, ravno nasprotno, zato smo tukaj, da mogoče pa obravnavamo, spremljamo in odločamo. Jaz in v SDS ne vidimo nič spornega, po našem trdnem prepričanju bi bilo boljše, da holdinga ne bi bilo, sploh ne v taki obliki, kot se sedaj počne.”

Alenka Iskra – SD: “Politika je župan in politika je mestni svet”

Da politike, pri odločanju ustanoviteljice, ne morejo izključiti, je poudarila Alenka Iskra – SD: “Politika je župan in politika je mestni svet. Razlika med enim in drugim organom je ta, ali odloča ena oseba, kot pa vidimo v aktualni sestavi mestnega sveta lahko politika tudi s svojim odločanjem privede do ne dobrih odločitev.” Dodala je, da se strinjajo, da je skrajno nenavadno, da mestni svet nima nikakršnih informacij v tistem delu, kjer ustanovitelj odloča in prejema informacije.

Milan Lukič: “Je holding zgolj neka skupna služba, ki zagotavlja neki osnovni servis, ne zagotavlja pa strateškega razvoja.”

Oglasil se je tudi Milan Lukič – Gibanje Svoboda, ki je dejal: “Povedano je bilo, da je s strani holdinga 450.000 manj dividend od pričakovanih. Se pravi, da je že županstvo več pričakovalo, kot se dejansko dosega. Mi predlagamo celovito razpravo.” V nadaljevanju je dodal še: “Smiselno je se usmeriti v strokovno presojo holdinga kot takega in ugotoviti, ali je holding zgolj neka skupna služba, ki zagotavlja neki osnovni servis, ne zagotavlja pa strateškega razvoja.”

Lidija Divjak Mirnik: “Mestni svet, kot najvišji organ MOM popolnoma izločil iz odločevalskega procesa”

Lidija Divjak Mirnik – Lista za pravičen razvoj Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti, je komentirala: “Mestni svet je najvišji organ Mestne občine Maribor in kot takšni mora imeti pristojnost odločanja kot ustanovitelj in nadzor nad delovanjem pravnih subjektov, ki jih je z odlokom ustanovil zato, ker delujejo v javnem interesu. To je bil osnovni namen, zakaj smo javni holding ustanovili, da bi deloval v javnem interesu, da bi ljudem izboljšal mestni servis, da bi pocenili položnico, zmanjšali število zaposlenih, ali vsaj direktorjev, itd..”

V nadaljevanju pa je dejala, da so za delovanja pravno relevantni samo sklepi, ki jih občina sprejema in vpisuje v knjigo sklepov: “Imamo situacijo, da je ta edini družbenik, ki te sklepe vpisuje en sam in to ni mestni svet ampak župan.”

Aljaž Bratina: “Menimo, da gospodarskih družb tudi preko sistema nadzora ne sme voditi politika”

Aljaž Bratina Arsenovič za Maribor je dejal: “Ne podpiramo tega predloga, ker menimo, da gospodarskih družb tudi preko sistema nadzora ne sme voditi politika temveč izrecno in samo kompetentni nadzorniki, ki po zakonu o gospodarskih družbah za svoje odločitve tudi odgovarjajo. Politično telo, mestni svet, ne zagotavlja ničesar od navedenega, osebno pa tudi odločno zavračam vmešavanje politike v gospodarstvo in predlog ocenjujem kot populistični in škodljiv.”

Tako izjava Kolmaničeve kot Bratine sta kontadiktorni, saj je župan politična funkcija, sama pa trdita, da gospodarskih družb tudi preko sistema nadzora ne sme voditi politika, Kolmaničeva pa ne razume, zakaj se more v čisto vsako stvar vmešati politika.

Mestni svet je odločanje o tej točki prekinil. To bodo odločali čez tri mesece, ko bodo svetniki prejeli vse potrebne informacije.

“Obveščamo vas, da bo v Mariboru v sredo, 14. junija 2023, potekalo merjenje hitrosti z mobilnim radarjem,” so sporočili iz Mestne občine Maribor.

Lokacije, kjer bo merjenje hitrosti izvedeno, so:
– Pohorska ulica, v neposredni bližini objekta Vrtec Studenci, enota Radvanje,
– Lackova cesta, v neposredni bližini Osnovne šole Ludvika Pliberška,
– Limbuška cesta, v neposredni bližini Osnovne šole Rada Robiča v Limbušu,
– Prekmurska ulica, v neposredni bližini Osnovne šole Martina Konšaka.

Merjenje hitrosti bo potekalo med 07.00 in 14.00 uro, izvajalec nadzora je podjetje Intermatic, d.o.o..

“Z akcijo si Mestna občina Maribor prizadeva vse voznike in udeležence v prometu opomniti, da smo za dobro prometno varnost odgovorni vsi skupaj, in sicer predvsem z odgovornim obnašanjem v prometu in vožnjo, ki je v skladu z zmogljivostmi voznika in razmerami na cesti,” so pojasnili na mariborski občini.

Kopališče Mariborski otok bo letos sprejelo kopalce v deloma obnovljeni podobi. Konec lanske kopalne sezone so namreč začeli obnavljati kopališče in do začetka letošnje bodo med drugim obnovili bazenske ploščadi in sanitarije. Odprtje kopališča se po trenutnih napovedih obeta konec šolskega leta.

Po besedah podžupana Sama Petra Medveda bo letošnja podoba kopališča drugačna, kot so ljudje vajeni do sedaj. Ploščadi ob bazenih so po novem lesene. “Veliko je bilo postorjenega in pričakujemo tudi lep obisk,” je dejal.

Pogodbo za izvedbo del na Mariborskem otroku so na občini podpisali 4. avgusta 2022. “Zaradi ugodnega vremena ter podaljšanja kopalne sezone smo dela začeli šele konec septembra. Sprva zastavljena časovnica se je nekoliko zavlekla med drugim tudi zaradi usklajevanj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave,” so za STA pojasnili na občini.

Pogodba z izvajalcem določa, da morajo biti vsa dela dokončana do začetka letošnje kopalne sezone oziroma zaključka šolskega leta, torej najkasneje do 23. junija.

Investicija je ocenjena na nekaj več kot 770.000 evrov. “Bistvenih podražitev ne pričakujemo, saj nekaterih sprva predvidenih del ne bo treba izvesti. So pa možne, saj je zaradi izvajanja del in kontrole Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave prišlo do spremembe projektantske rešitve. Zaradi zamakanja je nujno potrebna sanacija v nadstropju objekta,” pravijo na občini.

Dodajajo še, da obnova ne zajema tekočih investicijsko-vzdrževalnih del pri obnovi bazenov in bazenskih instalacij. To opravlja uporabnik kopališča, to je občinska družba Šport Maribor iz Javnega holdinga Maribor.

Temeljita obnova bazenov in bazenske tehnike je predvidena v naslednjih fazah, ki naj bi se izvajale v prihodnjih letih. Enako velja za celotno obnovo kopališkega objekta z izgradnjo komunalne kanalizacije in parkirišča pred mostom na Mariborski otok.

Je pa Mestna občina Maribor lani pristopila k obnovi omenjenega mostu, kjer mora izvajalec še odpraviti napake na pohodni površini in ograji. Zaradi zakasnitve del na mostu so lani začetek kopalne sezone prestavili na julij.

Prihodnje leto naj bi med drugim vzpostavili nov dostop na kopališče, ki bo omogočil sprehode na otoku tudi v času kopalne sezone. Zaenkrat je to med kopalno sezono mogoče le ob nakupu vstopnice za kopališče.

Letno kopališče je prvič odprlo vrata junija 1930. Takrat je slovelo kot najlepše daleč naokoli, a z leti je njegov blišč ugašal, saj ga je prehitel čas. V zadnjih letih so na kopališču izvajali le najbolj nujna vzdrževalna dela, denarja za nujno celovito obnovo pa ni bilo.

vir: sta

Danes, 10. junija 2023, je po koroški progi med Mariborom in Pliberkom ponovno zapeljal sobotni kolesarski vlak.

Uporaba javnega potniškega prometa na medregionalni ravni stagnira, zato se na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor pri projektu ReMOBIL trudijo prispevati k izboljšanju upravljanja trajnostne mobilnosti. Z namenom spodbujanja trajnostne oblike prevozov med občinami znotraj regije, so se tako v jutranjih urah odpravili na izlet s poletnim sobotnim kolesarskim vlakom do Fale, nato se bodo s kolesi odpravili po Dravski kolesarski poti v Maribor.

Uroš Rozman, direktor RRA Podravje Maribor, nam je pred začetkom izleta povedal, da želijo spodbujati trajnostno mobilnost, ki je tako kolesarjenje, kot uporaba koroškega vlaka: “Mi smo zelo veseli, da lahko na RRA združimo različne projekte in danes predstavimo tako uporabo vlaka, vožnjo koles na vlaku, neke vrste primestno železnico vse do Ruš in potem vožnjo nazaj proti Mariboru po Dravski kolesarski poti, kjer si bodo lahko kolesarji ogledali ponudnike ob kolesarski poti in vse turistično atraktivne znamenitosti, kot je hidroelektrarna Fala.”

Sobotni vlak je bil vzpostavljen pred sedmimi leti, gre za poletni vlak, ki vodi med junijem in vse do konca avgusta, v času največje kolesarske sezone. Izleti so omogočeni vse do Dravograda ali celo Pliberka.

Prenoviti želijo železniško progo do Ruš

Rozman nam je povedal tudi, da se skupaj z Mestno občino Maribor in Direkcijo za infrastrukturo trudijo, da bi v naslednjih letih prenovili železniško progo do Ruš, s čimer bi nekako lahko postala proga tudi primestna proga z večjim taktnim prevozom: “Enaki vlaki bi lahko vozili po progi kot na progi Maribor-Ljubljana.” Več o načinih, kako približati tovrsten promet ljudem pa v posnetku spodaj.

Javnosti želijo danes predstaviti predvsem nov Regionalni center mobilnosti, nov vlak z novimi garniturami za kolesa, nov del 6 km dolge kolesarske povezave od Ruš do Limbuša, možnosti koriščenja Dravske kolesarske poti za namene vsakodnevnega prevoza in turističnih izletov po dravski dolini ter navezavo na kolesarsko pot Štrekna.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

Nekaj utrinkov:

Gasilci GB Maribor posredujejo na intervenciji v Ledni Dvorani v Mariboru.

Kot nam je uspelo izvedeti, so bili gasilci obveščeni o tem, da je pri več osebah prišlo do slabega počutja, glavobola, in da sumijo na zastrupitev z amoniakom. Na kraju je tudi več reševalnih vozil. Po prvih informacijah direktorja Športa Maribora Ranka Šmigoca, uradno do zastrupitev ni prišlo, drži pa informacija, da je nekaj zaposlenih obšla slabost.

Uprava za zaščito in reševanje poroča včerajšnji intervenciji v Ledni dvorani: “Ob 8.11 se je v Koresovi ulici v Mariboru v po celotnem objektu ledne dvorane širil močan vonj po amonijaku, ki je uhajal zaradi porozne cevi. Gasilci GB Maribor so evakuirali ljudi iz objekta in zavarovali območje. S tehničnim posegom so zasilno ustavili uhajanje plina in prezračili prostore.”

O današnji intervenciji na strani Uprava za zaščito in reševanje RS še ni informacij, navajajo le, da gre za intervencijo, “zastrupitve zaradi plinov in tekočin.”

Obrnili smo se na Ranka Šmigoca, direktorja Športa Maribor, ki nam je dejal: “V Ledni Dvorani smo imeli pripravljeno prizorišče v zvezi z dogodkom sindikata policije. Včeraj je v dvorani prišlo do napake na cevovodu, v celoti smo poskrbeli, da se je napaka nemudoma sanirala, je pa bilo pa nekaj hlapov v zraku. Danes je nekaj sodelavcem postalo slabo, a po prvih informacijah ni prišlo do zastrupitev. Izmerili so vsebnost amoniaka v zraku, a je pod mejno vrednostjo.”

Obrnili smo se tudi na PU Maribor, več informacij na tej povezavi:

Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. V Dvorani Tabor so se danes družili pacienti iz vse Slovenije, pomerili so se tudi v različnih igrah.

Potekale so namreč 2. športne igre bolnikov po možganski kapi Slovenije v organizaciji Združenja CVB Slovenije in Društva bolnikov po MK Podravja Maribor. Dogodek so obeležili s kulturnim programom 33. obletnice delovanja Združenja bolnikov s CVB Slovenije, 20. obletnice delovanja Kluba Maribor in 12. obletnice delovanja Društva bolnikov po možganski kapi Podravja Maribor. Pomagali so številni prostovoljci med drugimi dijaki 2. gimnazije Maribor.

Člane spodbujajo k aktivnemu življenju skozi celotno življenje. Vsak udeleženec nosi svojo zgodbo.

Povezovanje bolnikov je izrednega pomena. Člani lahko z delom v klubih razvijajo preostale zmožnosti, pridobivajo samozavest in občutek, da zmorejo.

Po kulturnem dogodku se je odvilo tekmovanje v različnih kategorijah: kegljanje s kroglo na vrvici, balinanje, pikado, šah, vlečenje vrvi, vodenje žoge med stožci in metanje kroglic na palčko. Vsi udeleženci so se v igrah več kot zabavali in na lastne oči smo se prepričali, da možganska kap ne izbira. Mlajši in starejši, vsakega lahko doleti, zato je pomembno, da se tega zavedamo in poznamo dejavnike tveganja za možgansko kap.

Kako je bilo pa v prispevku spodaj.

Nekaj foto utrinkov:

Iskrena hvala vsem sponzorjem za podporo.

Mariborski mestni svetniki bodo danes nadaljevali pred dvema tednoma prekinjeno sejo, na kateri bo ekipa župana Saše Arsenoviča znova poskušala doseči potrditev predlaganih podražitev občinskih storitev. Na dnevnem redu je odločanje o spremembi cen parkiranja in pristojbine za čiščenje odpadnih voda na centralni čistilni napravi Maribor.

Mestni svet je proračun občine, ki je zastavljen v rekordni višini, zaradi številnih kritik sprejel šele 20. aprila. Ni pa podprl vseh načrtovanih podražitev občinskih storitev, na katerih je vodstvo občine zasnovalo proračun.

Na seji konec maja so mestni svetniki podprli podražitev vstopnin v javne športne objekte in javnih vrtcev, niso pa soglašali s predlagano podražitvijo voženj z mestnimi avtobusi. Odločanje o ostalih podražitvah so preložili, saj so sejo po več kot šestih urah prekinili.

Vmes je prišlo na plan nezadovoljstvo športnih društev in klubov, saj jim občina zaradi lukenj v proračunu ne more izplačati celotnih zneskov iz letnega programa športa. Rezi so tudi na področju kulture in sociale, eden od ključev za zagotavljanje zadostnih prihodkov v proračun za vse te programe pa so po navedbah županove ekipe predlagane “uskladitve cen” občinskih storitev. Podražitve naj bi bile nujne zaradi višjih stroškov opravljanja teh storitev, med drugim zaradi višjih cen energentov in višjih stroškov dela.

Odločanje o podražitvah je bilo predvideno že marca, a so ga mestni svetniki takrat z večino glasov preprečili z umikom teh točk z dnevnega reda seje. Poleg podražitve mestnih avtobusov čaka na odobritev še izvzetje Pohorske vzpenjače iz gospodarske javne službe, da bi jo lahko javno podjetje Marprom upravljalo kot tržno dejavnost in se torej vožnje ne bi več sofinancirale iz občinskega proračuna. To naj bi imeli mestni svetniki znova na mizi na seji 22. junija.

vir: sta

3,5 milijona evrov vredna violina »The Osmium Violin« se je med svetovno turnejo le za nekaj ur ustavila tudi v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru.

FOTO: Osmium inštitut

Pod okriljem Osmium inštituta Slovenija, se je v Kazinski dvorani SNG Maribor odvil prav poseben dogodek, predstavitev najdražje na novo izdelane violine na svetu. Poleg Slovenije je violina bila predstavljena v Lihtenštajnu in Avstriji, na svoji premierni predstavitveni poti pa bo obiskala svetovne prestolnice kot so Abu Dhabi, Tokio, Sydney, New York in druge.

Dogodka v Mariboru se je udeležilo 150 povabljenih gostov, med katerimi je bil tudi izdelovalec violine Edgar Russ,. V italijanski Cremoni, kamor se je iz avstrijske Štajerske preselil leta 1984, in kjer je imel svojo delavnico tudi slavni Antonio Stradivari, je mojster violino izdeloval 32 mesecev.

Alen Senekovič – direktor Osmium inštituta Slovenija je dejal: »Da je bil prav osmij izbran za vdelavo v to dragoceno violino, gre pripisati vedno večji prepoznavnosti te plemenite kovine in izjemnim lastnostim, ki jih nudi. Gre namreč za zadnjo, po količini najredkejšo in hkrati po vrednosti najdragocenejšo izmed osmih plemenitih kovin, ki vstopa na investicijski trg. Ko osmij primerjamo z zlatom, ugotovimo, da ga je kar 1.500-krat manj in je s tem še toliko bolj plemenit. In nenazadnje, popolnoma vsak kos osmija je unikaten in ga ni mogoče ponarediti. Prav takšna pa je tudi violina, zaradi katere smo danes tukaj.«

FOTO: Osmium inštitut

Violino krasi 298 dragih kamnov, rubinov, safirjev, tsavoritov in briljantov, njeno visoko vrednost pa ji daje prav 541 kosov najdragocenejše plemenite kovine na svetu osmija, vgrajenih v 18 karatno zlato. Plemenita kovina osmij je po vrednosti kar 20-krat dragocenejša kot zlato.

Edgar Russ – izdelovalec violine pa je povedal: »Vesel sem, da sem se lahko dogodka v Sloveniji udeležel tudi osebno. Z izdelavo glasbil se ukvarjam že več kot 30 let. Tekom mojega ustvarjanja me je vse bolj navduševalo okraševanje svojih izdelkov. Prvo okrašeno violino sem izdelal že v letu 1987, za tem pa tudi nekaj kopij znane okrašene Stradivarijeve violine.«

To pa ni prvi tovrstni izziv za Avstrijca Edgarja Russa

Nekoč je za omanskega sultana Quabusa izdelal violino, okrašeno z najdragocenejšimi kamni, njen obstoj pa je po navodilih sultana moral ostati skrivnost vse do njegove smrti. Sultan je umrl leta 2020, njegov inštrument pa je danes razstavljen v operi Muskat. Na samem dogodku, je ob spremljevalnem kulturnem programu, bilo moč slišati tudi, kako najdragocenejši instrument zveni. Na violino je zaigrala priznana in večkrat nagrajena violinistka Oksana Pečeny, ki sodeluje s priznanimi glasbeniki po svetu in je 2. koncertna mojstrica mednarodnega orkestra “No Borders Orchestra”.

FOTO: Osmium inštitut

Oksana Pečeny – violinistka je o samem dogodku strnila nekaj občutkov: »Navajena sem velikih nastopov. Nikoli ne doživljam, da bi se mi pri igranju tresle roke. No, tokrat so se mi. Imeti v rokah tako izjemen instrument, je res nekaj posebnega. Zelo sem hvaležna za to priložnost.«

Lekarna v centru mesta zapira svoja vrata, zato smo se obrnili na njih in jih povprašali, zakaj je tako.

“Predvsem bi želeli izpostaviti, da Lekarno Pri gradu selimo na novo lokacijo, ne pa zapiramo. Selitev je vezana na odprtje nove enote Zdravstvenega doma Magdalena, predvidoma v začetku prihodnjega leta,” so nam dejali v Lekarnah Maribor .

V Mariboru je 21 lekarn, od tega 6 zasebnih

Dejali so nam, da je interes Lekarn Maribor širitev lekarniške mreže: “Kar tudi počnemo na področju občin ustanoviteljic, ne pa zapiranje lekarn. Težavo pri odpiranju novih lekarn v Mariboru predstavlja število prebivalcev na število obstoječih lekarn. Novi Zakon o lekarniški dejavnosti – 1 iz leta 2017 je kot pogoj za odprtje nove lekarne dvignil število prebivalcev na lekarno iz obstoječih 5.000 na 6.000. Tako v Mariboru ni nobene možnosti za odprtje nove lekarne, saj je ob 102.782 (podatki SURS 1.1.2023) prebivalcih s stalnim prebivališčem v Mariboru 21 lekarn, od tega 6 zasebnih,” zapišejo v nadaljevanju.

Zanimalo nas je, kaj bo to, da se lekarna seli, pomenilo za paciente. “Po selitvi Lekarne Pri gradu pa bodo pacienti Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca še vedno imeli v neposredni bližini na voljo kar dve lekarni, in sicer Lekarno Melje na Partizanski cesti 39 in Lekarno Center v Gosposki ulici 12, ki sta obe le kakšnih 100 m bolj oddaljeni od Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, kot je Lekarna Pri gradu,” dodajo.

Kot že rečeno, v Lekarnah Maribor se trudimo približati naše storitve uporabnikom, nikakor ni naš interes zapiranje lekarn, iskali smo vse možnosti, da ob odprtju lekarne v Zdravstvenem domu Magdalena ostane na obstoječi lokaciji tudi Lekarna Pri gradu, a žal, zaradi zakonskih določil, to ni možno, zaključijo.

Reka Drava je simbol pokrajine in življenja ob njej. S partnerstvom v projektu zaDravo se trajno izboljšuje življenjski prostor ob reki in bogati doživetja obiskovalcev.

Na današnji novinarski konferenci so partnerji projekta, pod vodstvom Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) predstavili izvedene aktivnosti in rezultate projekta »zaDravo«, s katerimi so izboljšali stanje dravskega rečnega ekosistema, uredili učne poti in razgledne točke ob Dravi ter prispevali k boljši kvaliteti življenja lokalnih prebivalcev.

Reka Drava je na območju med Mariborom in Središčem ob Dravi prava zakladnica biotske raznovrstnosti in zato eno od naravovarstveno pomembnejših območij v Sloveniji ter del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000 (zavarovano območje in naravne vrednote). Zaradi dolgotrajnih negativnih vplivov na rečni ekosistem je prišlo do številnih neravnovesij, ki so jih z aktivnostmi projekta zaDravo omilili ter s tem prispevali k ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu.

Obnova obrečnih gozdov, Foto: Simon Veberič

K slednjemu je z aktivnostmi za izboljšanje stanja poplavnih obrečnih gozdov pristopil Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN). Simon Veberič, član projektne skupine na ZRSVN, OE Maribor: »Zaradi preteklih posegov v rečno strugo, spremenjenega vodnega režima, občasnih krčitev gozdov in razmaha invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst so obrečni gozdovi ogroženi. S tem namenom smo v sodelovanju z gozdarsko stroko na 15 hektarjih zemljišč izvedli obnovo z zasaditvijo značilnih drevesnih vrst ter ukrepe za spodbujanje naravnega pomlajevanja gozdov. Prav tako pa bo del poplavnih gozdov trajno prepuščen naravi, saj v njih ne bo aktivnega gospodarjenja.«

Obnova obrečnih gozdov, Foto: Simon Veberič

Drevesne in grmovne vrste, t. i. mejice, so značilni strukturni elementi kulturne krajine. So življenjski prostor številnih rastlin in prostoživečih živali, kot so žuželke, ptice in netopirji, hkrati pa povezovalni koridorji različnih življenjskih okolij, s čimer povečujejo vrstno pestrost. Direktorica občinske uprave Občine Središče ob Dravi Jelka Zidarič Trstenjak, pozdravlja tovrstno partnerstvo: »Za zagotavljanje trajnega izboljšanja habitata smo lahko s projektnimi finančnimi sredstvi izvedli odkupe in obnove zemljišč ob reki Dravi ter že v letu 2021 in 2022 izboljšali obstoječe in vzpostavili nove travnike. Dodatno smo razširili prostor z zasaditvijo nekaj več kot 4000 sadik drevesnic in grmovnic, ki jih je bilo treba tudi obžeti in čistiti. Kot rezultat teh izvedenih aktivnosti lahko danes že opazimo, da se na travnike in v mejice vrača življenje.«

Direkcija RS za vode je v Krajinskem parku Šturmovci izvedla dva ukrepa v skupni vrednosti nekaj več kot 275.000 evrov. Mag. Mateja Klaneček, vodja sektorja območja Drave: »Z odstranitvijo čepov in odkopom naplavin smo vzpostavili pretočnost korita Šturmovskega rokava. Z drenažnim poljem na desnem bregu Ptujskega jezera se voda sedaj naravno filtrira, del vode iz podtalnice in jarka pa se preusmerja v obnovljen (poglobljen in razširjen) rokav.«

Ena izmed mlak v Šturmovcih, FOTO: Marjana Kolednik

Z drugim ukrepom so na skupno 11,7 hektarjih (20 lokacij: 3 v Vareji, 8 v Krčevini pri Vurberku in 9 v Šturmovcih) uredili kotanje oz. mlake (vsaka velikosti cca 100 m2) in s tem vzpostavili ustrezne vodne habitate (za vrste veliki pupek in hribski urh) ter številne druge Natura 2000 kvalifikacijske vrste.

Cevni prepust Šturmovci – Nova vas pri Markovcih po izvedbi, FOTO: VGP Drava

O omenjenem obrečnem življenju rastlinskih in živalskih vrst se bomo lahko na trasi od Limbuškega nabrežja do Središča ob Dravi, od letošnjega oktobra poučili s pomočjo interpretacijskih enot, nam je napovedala članica projektne skupine na RRA Podravje – Maribor, mag. Danijela Kocuvan in dodala: »Z namenom popestritve doživetij in hkrati ozaveščanja obiskovalcev o raznovrstnosti obrečnega habitata ter pomembnosti varovanja narave v prihodnje, bomo v času od junija do septembra uredili 16 t. i. interpretacijskih enot z različnimi elementi in vsebinami – tri interpretacijske centre, štiri poligone, dve učni poti in sedem interpretacijskih točk, ki bodo opremljeni s tablami, razglednimi točkami in drugimi elementi.«

V partnerstvo zaDravo so od začetka projekta, leta 2019, med zgoraj naštetimi partnerji vključene tudi ZRS Bistra Ptuj ter Občini Starše in Duplek, skupna vrednost projekta pa znaša 6.221.498,76 evrov.

Gradnja nove Zdravstvene postaje Magdalena med Žitno in Jezdarsko ulico na Taboru je v polnem teku.

Na projektu ZP Magdalena izbrani izvajalec GOI del trenutno izvaja gradbena dela v 1. nadstropju, nam na vprašanja kaj se trenutno izvaja odgovorijo na Mestni občini Maribor. Ko povprašamo kaj konkretno, pojasnijo: “Trenutno se izvajajo AB stene, AB stebri in AB nosilci v I. nadstropju. Izvedene so vse rušitve starega objekta, izkopi, gradbena oziroma AB dela kleti in pritličja vključno s ploščo nad pritličjem, izvaja se postopen zasip objekta.”

Sicer pa celoten objekt obsega garažo, pritličje, dve nadstropji in tehnično etažo na strehi.

Trenutno dela potekajo po zastavljenem terminskem planu, pojasnjujejo o dodajo: “Nekaj zamude se je nabralo zaradi upočasnitve del v zimskem času. Zamudo bo izvajalec poskušal nadoknaditi v nadaljevanju.”

Zaenkrat sklenjeni trije aneksi 

“Sklenjeni so bili trije aneksi, vsi izključno zaradi obligacij po ZJN-3, ki zahteva, da glavni izvajalec nominira vsakega podizvajalca, ki za njega izvaja posamezna dela. S tem je podizvajalec zaščiten z vidika poplačila storitev, ki jih izvede v okviru pogodbenih del glavnega izvajalca,” nam pojasnijo na MO Maribor.

Vrednost GOI del je cca 10,5 mio EUR z DDV, od tega je delež MOM cca 8 mio EUR za garažo in za splošne ambulante za katere je MOM pridobila sofinanciranje s strani MZ v višini cca 2,9 mio EUR (gradnja in oprema).

Predvidena tudi lekarna

Specialistične ambulante pa v imenu občin soustanoviteljic financira ZD dr. Adolfa Drolca v višini cca 2.24 mio EUR . Sofinancer investicije v delu lekarne pa so Lekarne Maribor v višini cca 255.000 EUR.

Vse skupaj je predvidena velikost objekta okvirno 3.500 kvadratnih metrov in zajema kletno etažo z garažami ter pritličje in dve etaži s primarnimi in specialističnimi ambulantami. V Zdravstveni postajo so predvidene ambulante za varstvo otrok in mladine, splošno zdravstveno varstvo, specialistične ambulante in lekarna.

Vodenje Energetike Maribor, enega pomembnejših energetskih podjetij v regiji, je z današnjim dnem prevzel Jože Hebar.

Mariborčan, diplomirani inženir elektrotehnike z več kot dvema desetletjema izkušenj na vodstvenih položajih v slovenskih in mednarodnih podjetjih, kjer je uspešno vodil razvojne in infrastrukturne projekte ter prispeval k inovacijam na več področjih, v Energetiko Maribor prinaša kombinacijo inženirskega znanja in inovativnega razmišljanja ter vodstvenih izkušenj in veščin. Njegova zavezanost k trajnostnemu razvoju in zeleni energiji bo nedvomno pripomogla tudi k utrditvi položaja družbe Energetika Maribor na trgu in njene vloge v zelenem prehodu.

Temeljna zaveza družbe ostaja zagotavljanje kakovostnih energetskih storite

“Glavno izhodišče in temeljna zaveza družbe ostaja zagotavljanje kakovostnih energetskih storitev za prebivalce Maribora in okolice. Kljub določenim negotovostim na trgu energentov ohranjam vizijo povečanja energetske učinkovitosti, vključevanja naprednih tehnologij, razvoja inovativnega delovnega okolja in spodbujanja trajnostnih energetskih rešitev, ki bodo koristne tako za podjetje kot za lokalno skupnost,” je ob današnjem nastopu funkcije direktorja Energetike Maribor povedal Jože Hebar.

Ob tem je napovedal, da bo Energetika Maribor iz Skupine JHMB nadaljevala z ambicioznimi razvojnimi projekti, med katerimi so vgradnja visokotemperaturne toplotne črpalke Pristan, ki je v sklepni fazi, izgradnja lesno-biomasne kotlovnice na sedežu družbe in postavitev sončnih elektrarn na več lokacijah v Mestni občini Maribor.

Kot ključni izziv bližnje prihodnosti pa Hebar prepoznava izgradnjo objekta za energetsko izrabo odpadkov, s čimer bi mesto naredilo velik preboj na področju energetske samooskrbe ter krožnega gospodarstva.