Zdravniška ekipa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je pred svetovnim dnevom urgentne medicine, ki letos poteka pod sloganom “Vaša varnost – naša prioriteta”, pozvala, naj odgovorni v državi enkrat za vselej stopijo skupaj in uredijo razmere v zdravstvu, zlasti v urgentni medicini, ki je pri njih zelo obremenjena.

Specialistka urgentne medicine Dragana Stojnić se je najprej vsem zaposlenim na urgencah po vsem svetu zahvalila za prizadevno delo, zdravnikom pa tudi, da so kljub vsej nepredvidljivosti tega poklica, težavnosti in obremenitvam izbrali to zdravstveno vejo, ki je po njenem ena najlepših v medicini.

Glede na nedavno dogajanje pri njih, ko so zaradi velikega navala pacientov morali te zavračati, reševalna vozila pa napotiti v druge urgentne centre, Stojnić opozarja, da se vsaj tistega dne niso mogli držati letošnjega slogana, saj je njihovo delo zaradi preobremenjenosti postalo nevarno tako za paciente kot za zaposlene.

“Menimo, da je čas za spremembe in upam, da je leto 2023 tisto, ki jih bo prineslo. Vsem pacientom pa zagotavljamo, da je njihovo zdravje naša prva prioriteta. S strpnostjo in potrpežljivostjo v urgentnih centrih zato lahko rešimo marsikaj,” je dodala.

Po besedah Metina Omerovića je neverjeten privilegij, da lahko v urgentnem centru rešujejo človeška življenja ter skrbijo za ljudi, ki so malo ali zelo bolni, nekateri celo na robu smrti. Ob tem je opozoril, da so zdravniki zelo obremenjeni, taki pa težko zagotavljajo dovolj visoko stopnjo varnosti. Skrbi ga nezanimanje za specializacijo pri mladih zdravnikih, saj so se na zadnji razpis v vsej državi prijavili trije.

“Z vsem spoštovanjem do radiologov, ki seveda opravljajo pomembno delo, ampak noben študent medicine pred vstopom na fakulteto ne razmišlja o tem, da bi postal radiolog, proti koncu študija pa nato ugotovijo, da jim je vse ostalo morda preveč. Urgentno medicino izbirajo samo še norci, ki imajo radi stres,” je dejal Omerović, ki nima recepta, kako prepričati več zdravnikov za specializacijo na področju urgence, a zagotovo po njegovem ni v ospredju denar, pač pa čim bolj normalne delovne razmere.

Med tistimi, ki se je odločil za urgentno medicino je specializant Simon Ranfl, je dejal, da je bilo leta 2020 v njihovi urgenci oskrbljenih okoli 70.000 bolnikov, leta 2021 90.000, lani pa že skoraj 110.000, medtem ko je kadra še vedno enako število ali celo nekaj manj.

Za specializacijo na področju urgentne medicine se je odločil, ker mu je bilo vedno všeč hitro in učinkovito delo. “Sem tudi gasilec in verjetno sem že zaradi tega imel neko željo po rešilcu in utripajočih lučkah. Zanimivo pa mi je tudi zato, ker lahko na urgenci delaš v različnih medicinskih strokah,” je svojo zavestno odločitev za stresno delo pojasnil mladi zdravnik.

VIR: sta

Na nas se je obrnila bralka, ki je opazila zmanjšano število parkirnih prostorov pri UKC Maribor. Posredovala nam je fotografije, kjer je vidno, da so določena parkirišča označena s količki in vrvjo, s tem pa je nakazano, da tam parkiranje ni več možno.

“V mesecu marcu 2023 smo se UKC Maribor in Ministrstvo za obrambo seznanili z varnostno problematiko pristajalne površine, t.i. heliporta, na območju kliničnega centra. Vzrok nevarnosti predstavlja predvsem rotorski piš helikopterja, ki pri pristajanju oziroma vzletanju lahko povzroči hitrosti vetra tudi preko 150 km/h,” so nam na vprašanja uvodoma odgovorili v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.

Parkirne prostore izločili iz uporabe

Dodali so še, da so v želji po zagotavljanju čim večje varnosti na širšem območju heliporta in v izogib morebitnim poškodbam, ki bi tako lahko nastale ob izvajanju helikopterskih operacij HNMP, ki jih v imenu Slovenske vojske izvaja 15. polk vojaškega letalstva, parkirišče, neposredno ob pristajalni površini, izločili iz uporabe.

“V kolikor tega ne bi storili, bi se helikopterske operacije na omenjeno površino prekinile, kar pa bi, iz vidika oskrbe pacientov, imelo nepopravljive posledice za zdravje,” še za Lokalec.si pojasnijo v UKC Maribor.

Povprašali smo tudi, če so se cene parkirnine v zadnjem obdobju spremenile. Na to vprašanje so nam odgovorili: “Za odgovore o cenah parkiranja se obrnite na upravljalca parkirnih mest, to je podjetje Best in Parking.” Na omenjeno podjetje so se obrnili pred več kot tednom dni. Njihovega odgovora do objave članka nismo prejeli.

A kot kaže je bil cenik parkiranje letos spremenjen. Na parkomatu je namreč zapisan datum 1. januar 2023, kjer je razvidno, da ena ura parkiranja stane 1,70 evra, pred tem pa je bila po informacijah naše bralke 1,50 evra.

Pred 6. redno sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor se je odvila kava z novinarji, kjer so sodelujoči predstavili gradiva, ki jih bodo na seji obravnavali.

Podražitev avtobusnega prevoza in številnih druge podražitve …

Ranko Šmigoc, direktor JP Marprom, Šport Maribor in Mestne nepremičnine je predstavil štiri točke, začel je pri ceniku mestnega prometa. “Zadnjo uskladitev cen smo opravili v letu 2020 od takrat do danes so se stroški občutno povišali,” je uvodoma povedal in dodal, da bodo vožnja za otroke do 6 let še naprej brezplačna, prav tako ne bo povišanja za potnike od 6 do 15 let. “Podaljšali smo interval vožnje iz 60 na 75 minut,” je dodal.

Danes je potrebno za ceno vožnje pri vozniku plačati 2 evra, ta cena bi bila po novem 2,50 evra, v predprodaji pa bi se dvignila iz 1 evra na 1,30 evra.

Med točkami na jutrišnji seji je tudi uskladitev cen storitev koncesionarja Šport Maribor. “Dejstvo je, da smo naredili absolutno prvo primerjalno analizo trga, izračun lastnih cen in ugotavljamo, da je potrebno v vsakem primeru uskladiti cene vsaj z delno ublažitvijo nesorazmerij, ki so nastala v zadnjih treh letih,” je pojasnil.

Na dnevnem redu je tudi Odlok o spremembah Odloka o koncesiji za graditev krožno kabinske žičnice in izvajanju javne službe javnega prevoza potnikov, koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav. “Kot izvajalci, koncesionarji že sedaj upravljamo vse naprave na Pohorju izven gospodarske službe, ostala je samo še gondola. Na preteklih sejah smo poskušali uveljaviti cenik, ki bi zagotavljal vzdržnost in nismo uspeli s predlogi, če bo izglasovana sprememba, ki bi Mestni občini Maribor prihranila vsaj 600 tisoč evrov, letno bi lahko s tržnim pristopom in spremembo obstoječega modela poslovanja v Marpromu naredili dejavnost bistveno bolj vzdržno in jo vključili tudi v produkte,” pojasni Šmigoc.

Na razpis za gostilno Pri treh ribnikih se ponovno ni prijavil nihče. Tudi o tem bo, po predlogu Liste kolesarjev in pešcev, na jutrišnji seji tekla beseda. “Kot predstavnik lastnika s samo nepremično delujemo skrbno, jo vzdržujemo, negujemo, zagotavljamo, da njena vrednost ne pada, kar potuje zadnja cenitev revizijske hiše in delamo vse, da glede na razpoložljivost gostincev, poskušamo najti neko rešitev, ki bo ustrezna ne samo za objekt, temveč bo sovpadala z načrti mesta,” je povedal Šmigoc.

Odločali bodo tudi o podražitvah vrtcev

Brigita Gajzer Pliberšek iz Urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost je pojasnila, da so bile veljavne cene programov vrtcev  uveljavljene s 1. majem 2019: “Od takrat so se spremenili vsi elementi, ki predstavljajo strukturo cene. Tako so se skupni stroški povišali v prvi treh letih za 3,5 milijonov, ves ta strošek je pokril mestni proračun, v zadnjem letu se bodo povišali za 4,1 milijone, kar naš proračun več ne vzdrži. Tudi sicer je z zakonom predvideno financiranje dejavnost predšolske vzgoje.” 

“Ker cene ne odražajo dejanskih stroškov predlagamo korekcijo, ker pa bi uskladitev cen z dejanskimi stroški pomenila preveliko povišanje plačil staršev, predlagamo tudi kar izdatno povišanje občinskih subvencij iz 23 na 33 odstotkov za otroke, ki so vključeni v 1. starostno obdobje in imajo nižje dohodke, iz 14 na 25 odstotkov za ostale otroke, ki so vključeni v programe 1. starostnega obdobja, za otroke iz 2. starostnega obdobja pa se povišujejo iz 17 na 30 odstotkov in iz 7 na 21 odstotkov,” je pojasnila. Na ta način bi, kot je še dodala, tudi po uskladitvi cen ostala plačila staršev za občane med najnižjimi v državi.

Sprememba cene storitvene pristojbine za čiščenje odpadnih voda na Centralni čistilni napravi Maribor

Andraž Mlaker – Urad za komunalo, promet in prostor, je znova predstavil predlog za spremembo cene storitvene pristojbine za čiščenje odpadnih voda na Centralni čistilni napravi Maribor: “Naš predlog ostaja enak, kot je bil v gradivu 2022. Naša projekcija, ki se je lani porajala oz. pojavila pri kalkulaciji letos izkazuje enako vrednost.” Pojasnil je, da trenutno cena pokrivanja stroškov ne omogoča, zato so le-ti breme proračuna. “Za povprečno gospodinjstvo, ki porabi 10 m3 vode na mesec, predstavljala podražitev za 3,8 evrov na mesec.”

Mariborski župan Saša Arenovič je podražitve komentiral: “Že pred januarjem smo doživeli zame nov manever, na katerega nisem računal, da na tak način rešujemo razvoj mesta, da se umikamo odgovornosti s tem, ko umikamo točke z dnevnega reda. Zaupam strokovnim službam in zaupam zdravi pameti, da se ne more
istočasno od občine pričakovati, da bo skrbela za razvoj, spodbujala razvoj in gradila infrastrukturo, cesto in vse, kar nam manjka in po nepotrebnem subvencionirala vse, kar se nekdo spomni, ker misli, da bo zato dobil štiri dodatne glasove. Upam, da smo našli rešitev, ki bo za vse sprejemljiva.”

O projektih in sanacijah v občini

Župan MO Maribor je povedal, da je obnova vrtca v Brezju v polnem teku in bodo v septembru otroci že prestopili njegov prag. Dotaknil se je tudi prenove Mariborskega otroka: “Upam, da bo minimalni del narejen, občutki so odlični, ne bomo več na betonu, ampak na bolj urbanem, urejenem podestu. Bo pa to še trajalo po kopalni sezoni, verjetno bomo pravo sliko ugledali drugo leto spomladi.”

“Obnova nabrežja Lent in gradnja brvi je v teku, tam je šest ali osem podjetij, istočasno delajo, se usklajujejo, tudi vročevod delamo. Gradnja centra Rotovža in Zdravstvenega dom Magdalena potekata po časovnici,” je v nadaljevanju še spregovoril o projektih.

Maja Reichenberg Heričko, Sektor za urejanje prostora, je povedala, da so za drugo obravnavo pripravili gradivo dopolnjenega OPN za območje ob Dvorakovi ulici v Mariboru, kjer namerava javni stanovanjski sklad izgraditi stanovanja za mlade: “Gradivo je bilo obravnavano in potrjeno. Glede na prejete pripombe se je pripravil dokument stališča do pripomb, kjer načrtovalec skupaj z občino, zavzame stališče do vsake prejete pripombe.” Na podlagi sprejetih stališč in na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostorov se akt spremeni v meri, kot je določeno v stališčih. “Prišlo je do predloga za spremembo v samem območju, to se je nekoliko razširilo na jugozahodni strani, zajel se je še en trikotnik do cestišča med Dvorakovo in ulico Moše Pijada, na katerem je v skladu z natečajno rešitvijo bil predviden trg in intenzivna drevesna zasaditev, na željo stanovalcev, da se ureditev ohrani, smo območje razširili tudi na to del,” pojasni.

Povedala je tudi, da so na predlog gradiva s strani svetniških skupin prejeli 11 amandmajev. Nekatera stališča so svetnikom s strani občine že pojasnili. “Moram pa povedati, da so vsebine takšne, ki akt spreminjajo v takšni meri, da bi bila potrebna vrnitev postopka v javno obravnavo in ponovno pridobivanje mnenj, za kar smo se obrnili na pristojno ministrstvo, kjer prosimo za pojasnila, kako naj občina postopa v takšnem primeru.”

Popoldne je del države zajelo neurje. Najmočnejše nevihte so bile na Štajerskem, začele so se severozahodno od Maribora in se razširile proti Mariboru ter severnem delu Slovenskih Goric. Nekaj nalivov je bilo tudi na območju Karavank, Davče, Ljubljane in Zasavja. Nevihtna linija zdaj počasi slabi, je za STA dejal dežurni meteorolog Andrej Velkavrh.

Velkavrh je pojasnil, da nevihtna linija slabi, saj “dogajanje samo sebe zaduši, ker se oblačnost toliko razširi, da ni več sončnega sevanja, ki bi segrevalo zrak in povzročalo nestabilnosti”. Nevarnosti novih neviht zato danes ni več.

Neurja in nalivi se lahko spet pojavijo v sredo, ko bo težišče nestabilnosti zahodno od Ljubljane in ne toliko na Štajerskem, je napovedal dežurni meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso).

Na širšem območju Maribora je ponekod danes padala tudi toča, Arso pa je za severovzhodno Slovenijo izdal oranžno vremensko opozorilo. Po poročanju Vala 202 je na območju Maribora poplavljenih več cest in objektov. Gasilci z vsemi razpoložljivimi enotami črpajo vodo in s folijami prekrivajo nove plazove. Najhuje je na območju Radvanja, Košakov in Lenta.

Uprava za zaščito in reševanje je zaradi popoldanskega neurja na območju Maribora in okolice zabeležila 77 dogodkov. V večini je meteorna voda zalila kleti stanovanjskih in drugih objektov in zaradi zamašenih odvodnih kanalov poplavila nekaj površin na prostem. Sprožilo se je 14 zemeljskih plazov, od tega jih pet ogroža objekte in eden cesto.

Zaradi sunkov močnega vetra se je podrlo nekaj dreves, odkrilo pa je tudi eno ostrešje stanovanjskega objekta. Na terenu posreduje 23 gasilskih enot, intervencije pa so še v teku, so sporočili.

Po podatkih Arsa bodo v naslednjih urah ob močnih nevihtah z nalivi hitro naraščali posamezni hudourniški vodotoki in manjše reke v severni Sloveniji, ki se lahko tudi razlijejo. Na več območjih lahko zastaja in poplavlja padavinska in zaledna voda.

Ponoči in v sredo dopoldne se bo vodnatost povsod zmanjševala, sredi dneva in popoldne pa se bo verjetnost hitrega naraščanja in razlivanja posameznih vodotokov ponovno povečala. Vodnatost večine rek po Sloveniji bo sicer ostala srednja. V četrtek bodo reke povsod po državi ponovno upadale, so sporočili.

vir: sta

Obiskali smo Žana Voglarja in Jureta Kajzerspergerja, ki v Brezju pridelujeta sladke jagode – Jagodka.

Povedala sta, da sta trenutno sredi sezone, naša ekipa pa se je lahko o tem, da so jagode res okusne prepričala kar na terenu.

Podrobnosti pa v prispevku.

Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v Mestni občini Maribor traja povprečno nekaj več kot 16 dni na leto, kar je manj od slovenskega povprečja. Nižji od povprečja v državi je tudi delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji, kažejo najnovejši podatki NIJZ o zdravju prebivalcev slovenskih občin za leto 2023.

Precej pa Maribor zaostaja pri preventivnih programih

Odzivnost v program Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke je v mestni občini 58,7-odstotna, medtem ko znaša delež za celotno Slovenijo 63,4 odstotka. Presejanost v programu Zora, ki se osredotoča na rak materničnega vratu, je bila v Mariboru 66,3 odstotka, v Sloveniji pa 71,7 odstotka.

Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v mariborski občini po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) traja povprečno 16,6 koledarskega dneva na leto, medtem ko je povprečje v Sloveniji nekaj več kot 19 dni.

Nižji od slovenskega povprečja je v mariborski občini tudi delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, medtem ko je delež ljudi z zdravili za sladkorno bolezen blizu povprečju.

Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je v Mariboru 2,0 na tisoč prebivalcev, starih 35 do 74 let, kolikor je tudi povprečje v Sloveniji.

Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,6 na tisoč oseb, v Sloveniji pa je ta po podatkih NIJZ znašala 6,4.

Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,5 na 1000 prebivalcev, kar je manj kot v Sloveniji, kjer ta stopnja znaša 1,1.

Stopnja umrljivosti zaradi samomora pa je bila v Mariboru 18 na 100.000 prebivalcev, toliko kot v celotni Sloveniji. Tudi telesni fitnes otrok, ki nakazuje gibalno učinkovitost v starosti od šest do 15 let, je blizu slovenskemu povprečju.

vir: sta

Glavna, državna Cesta skozi Malečnik v smeri Trčove, je od včeraj zvečer oz. z današnjim dnem odprta. Promet je možen v obe smeri (urejena semaforizacija).

Prav tako je že nekaj dni odprta cesta na drugi strani klanca iz Pernice (urejena semaforizacija). Zapora ceste ostaja v območju hišnih številk od Celestrina 1 do Celestrina 1č, kjer je plaz odnesel del cestišča.

” Prevoz zapor je omogočen za stanovalce in intervencijska vozila. Obvozi po bližnjih cestah so urejeni, označeni. Načrtuje se, da se tekom jutrišnjega dne vzpostavi prevoznost z omejitvami (osebna in druga manjša vozila),” so sporočili iz Mestne občine Maribor.

Danes, 14. maja 2023 je bila ob 16.14 uri na Regijski center za obveščanje podana prijava plazu na območju KS Malečnik – Ruperče, natančneje na lokaciji hišne številke 2 v Malečniku.

Pripadniki Civilne zaščite in Gasilske brigade Maribor so se nemudoma odzvali, obveščen je bil tudi župan MO Maribor.

Zaradi sproženega zemeljskega plazu bo tako potekala popolna zapora državne ceste Maribor – Pernica, danes od 17.00 ure naprej do ureditve razmer.

Prav tako bo od razcepa Celestrina – Trčova v razdalji 200 m v smeri toka reke Drave odklopljena javna razsvetljava.

Člani sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so včeraj večinsko izglasovali sklep o začetku postopka razrešitve direktorja Antona Crnjaca. Ta ima zdaj 15 dni časa, da odgovori na očitke, nato pa bo svet zavoda glasoval o morebitni razrešitvi.

Predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder je kot razlog za predlog za razrešitev navedel poslovanje UKC Maribor v zadnjih dveh letih, kar ga vodi Crnjac. “V času vašega vodstva se izguba zavoda samo veča, medtem ko je bil poslovni izid za leto 2020, torej pred časom vašega mandata, 6,9 milijona evrov plusa,” je zapisal v gradivu, ki so ga člani sveta zavoda danes dobili na mizo.

“Pri svojem delu ne ravnate po predpisih in splošnih aktih zavoda, prav tako pa zanemarjate in malomarno opravljate svoje dolžnosti, tako da so nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda,” še piše v pisni seznanitvi Crnjaca z razlogi za morebitno predčasno razrešitev.

Razprava o tej točki je bila zaprta za javnost, na tajnem glasovanju, ki ji je sledilo, pa je za začetek postopka razrešitve glasovalo šest članov sveta zavoda, pet jih je bilo proti. Glede na predhodno dogajanje na seji je sklepati, da so glasovali za začetek postopka razrešitve predstavniki ustanovitelja, ostali pa so bili proti.

Crnjac tudi po glasovanju ni dajal izjav za medije, njegov odvetnik Andrej Pohar pa je dogajanje na današnji seji označil za politično farso. “Gre za politične odločitve. Krši se poslovnik in druge interne akte, da se odloči nekaj, kar je bilo vnaprej dogovorjeno,” je povedal. Spomnil je, da so bili člani sveta zavoda šele na današnji seji seznanjeni z razlogi za morebitno razrešitev, zato vsebinska presoja o tem še ni mogoča.

Seja se je že začela s številnimi zapleti

Najprej je direktorjev odvetnik ustavil začetek z opozorilom glede spornosti udeležbe dveh članov sveta zavoda na daljavo. Potem se je zapletlo še pri tolmačenju izida glasovanja o dnevnem redu. Po nekaj prekinitvah je seja le stekla in do takrat sta prišla na sejo v UKC Maribor tudi dva člana, predstavnika ustanovitelja, ki sta sprva želela sodelovati na daljavo. S tem je vladna stran dobila glas premoči v primerjavi z ostalimi člani sveta zavoda.

Šabeder zavrača očitke, da je bilo glasovanje politične narave

Še lani je sicer v izjavah za medije ocenjeval poslovanje UKC Maribor kot “solidno”. “Rezultat je bil soliden, a vedno je lahko boljši. Žal je zavod posloval z izgubo in svet zavoda je moral na to tudi odreagirati,” je dejal danes.

Poslovni izid kliničnega centra za leto 2021 je znašal 1,3 milijona evrov minusa, v letu 2022 pa je dosegel 2,6 milijona evrov plusa. Danes so se člani sveta zavoda seznanili s poslovanjem v prvih treh mesecih letošnjega leta, ki je prav tako pozitivno – presežek prihodkov nad odhodki v tem obdobju je 1,16 milijona evrov.

Crnjac je zasedel direktorsko mesto junija 2021, potem ko je njegov predhodnik Vojko Flis po izteku štiriletnega mandata zapustil UKC Maribor. Pred tem strokovni vodja klinike za kirurgijo in predstojnik oddelka za torakalno kirurgijo je bil takrat edini kandidat za direktorja. V obdobju med leti 2004 in 2010 je bil že strokovni direktor UKC Maribor, sicer pa je torakalni kirurg.

V javnosti se ugiba, da se namerava na čelo UKC Maribor vrniti Vojko Flis, ki je zdaj mestni svetnik Gibanja Svoboda. Šabeder tega danes ni želel komentirati.

“Težko sodim v tem trenutku o kakršnem koli kandidatu. Počakajmo, da se ta postopek zaključi,” je dejal. Nasprotno od odvetnika Poharja meni, da je bila današnja seja kljub začetnim zapletom zakonita in s tem tudi vsi sklepi, sprejeti na njej.

vir: sta

15 najhitrejših stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru je v kampusu dobilo rožo za v svojo sobo.

Na hitro je namreč stekla akcija sveta stanovalcev, v kateri so tistim, ki so prvi prišli ob dogovorjeni uri, podarili rože.

Več v prispevku.

Študentski domovi Univerze v Mariboru imajo za restavracijo v študentskem domu 16 od začetka leta tudi koncesijo za prehrano s študentskimi boni.

Že nekaj časa pa ponujajo obroke tudi njihovim zaposlenim in zunanjim gostom.

Preverili smo, kaj vse, in na kakšen način, lahko pri njih pojemo malico oz. kosilo.

Več v prispevku.

Za danes popoldne napovedana seja sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, na kateri naj bi razpravljali o morebitnem začetku postopka razrešitve direktorja Antona Crnjaca, odpade. Kot so sporočili iz kliničnega centra, seja odpade zaradi nesklepčnosti. Kdaj bo sklicana nova seja, še ni znano.

Crnjac je zasedel direktorsko mesto junija 2021, potem ko je njegov predhodnik Vojko Flis po izteku štiriletnega mandata zapustil UKC Maribor. Pred tem strokovni vodja klinike za kirurgijo in predstojnik oddelka za torakalno kirurgijo je bil takrat edini kandidat za direktorja.

V obdobju med leti 2004 in 2010 je bil že strokovni direktor UKC Maribor, sicer pa je torakalni kirurg in neuradno blizu SDS. O njegovi zamenjavi se je zato špekuliralo že vse od menjave vlade pred letom dni.

Ker je njegov predhodnik Flis zdaj član Gibanja Svoboda, se v javnosti ugiba, da se namerava vrniti na čelo UKC Maribor. Kot kandidat omenjene stranke se je na lanskih jesenskih volitvah potegoval za položaj župana Mestne občine Maribor, a se ni prebil niti v drugi krog. Postal je član mestnega sveta, a je po poročanju časnika Večer doslej manjkal na večini sej. Žilni kirurg je sicer strokovni direktor Kirurškega sanatorija Rožna dolina, kamor se je vrnil v službo po odhodu iz UKC Maribor.

Direktorja UKC Maribor po statutu imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Svet zavoda mora 15 dni pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

V 11-članskem svetu zavoda je šest predstavnikov ustanovitelja, torej države. Enega člana imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, enega Mestna občina Maribor, trije člani so iz bolnišnice.

vir: sta

ariborski župan Saša Arsenovič je za danes sklical novo sejo mestnega sveta, na kateri bo poskušal spraviti pod streho drugo branje občinskega proračuna za letošnje in prihodnje leto.

Z doseganjem podpore v novi sestavi mestnega sveta ima velike težave, saj mu nasprotujejo tako v nedavno močno povečani svetniški skupini SDS kot Gibanju Svoboda.

Drugo branje proračunov je bilo na dnevnem redu seje 6. aprila, a so takrat mestni svetniki z večino glasov izglasovali predlog svetnika Stranke mladih – Zeleni Evrope Igorja Jurišiča, da se odločanje prestavi za 14 dni, vmes pa vključi v proračun manjkajoča sredstva, ki bi jih država morala zagotoviti občini za izpolnjevanje obveznih nalog, ki jih je z zakoni prenesla nanjo.

Predlog je kljub zatrjevanju župana, da se s tem ogroža delovanje občine, podprlo 22 od prisotnih 42 svetnikov. Med njimi so bili predstavniki svetniške skupine SDS, ki ima po združitvi z Listo Franca Kanglerja – NLS 12 glasov, in Gibanja Svoboda z 10 člani.

Mestna uprava je kasneje na sestanku svetniških skupin pojasnila, da zneska podfinanciranosti občine ni mogoče vključiti v proračun. Zato je bil po navedbah občine dosežen konsenz, da bo ob proračunu mestni svet danes sprejel še ugotovitveni sklep, s katerim bo znova opozoril vlado na problem podfinanciranosti Mestne občine Maribor ter pozval k spremembi zakona o financiranju občin.

Letošnji občinski proračun je predlagan v višini 190,9 milijona evrov, kar je za okoli 1,7 milijona evrov manj kot v prvi obravnavi. Proračun za prihodnje leto pa je s 145,5 milijona evri za 3,4 milijona višji od prvotnega predloga. Lanski proračun je znašal 181,9 milijona evrov.

Na dnevnem redu današnje seje je tudi predstavitev zaključnega računa proračuna občine za leto 2022.

vir: sta