Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Olimpijski festival evropske mladine 2023 (OFEM 2023) je tik pred vrati. Festival, ki ga letos gosti Maribor, se bo začel 23. julija, do otvoritve je manj kot 100 dni. Po naših informacijah na projektu delata tudi dva zunanja svetovalca – Andreja Leskovšek McQuarrie in Edvard Kolar.

Glede na to, da je organizacija OFEM-a povezana s stroški, smo se obrnili na Natašo Ritonija, direktorico Olimpijskega festivala evropske mladine. Za lokalec.si nam je pojasnila: “EYOF 2023 je doslej daleč največji večpanožni športni dogodek v Sloveniji: 48 držav, 11 športov, 13 prizorišč, 123 tekmovanj. Tak dogodek zahteva povsem drugačno, specifično načrtovanje in operativo kot organizacija posameznih tekmovanj, zato večina organizatorjev takšnih dogodkov vključuje ljudi s specifičnimi izkušnjami in znanji – eksperte, ki pomagajo pri načrtovanju, optimizaciji na posameznih področjih organizacije, ali pa celostno.”

Bila naj bi nepogrešljiva člana ekipe

“Za Olimpijske igre, Mladinske olimpijske igre, kontinentalne in druge multišportne dogodke organizatorji praviloma pogodbeno vključujejo številne eksperte, ki se večinoma imenujejo ‘consultants’, ker niso zaposleni v organizacijskem odboru in ne delajo polni delovni čas. Za primerjavo pri EYOF 2019 je bilo vključenih 12 ekspertov (svetovalcev), za precej manjše Igre malih držav Evrope so bili vključeni štirje eksperti ipd. Svetovalca projekta OFEM 2023 sta tako s svojim bogatimi izkušnjami in znanjem nepogrešljiv člen naše ekipe,” je še pojasnila Ritonija.

Andreja Leskovšek McQuarrie in Edvard Kolar sta, kot kaže, kot svetovalca nepogrešljiva. Malce več kot 39 tisoč evrov od maja 2022 pa do danes, je sodeč po podatkih, ki so javno dostopni na Erarju, od Športa Maribor dobil Edvard Kolar. Andreja Leskovšek McQuarrie  je sodelovanje sklenila šele v preteklem mesecu in nakazila še niso vidna.

Kaj točno počneta, smo preverili tudi pri njima.

Andreja Leskovšek McQuarrie je sodelovanje z OFEM sklenila pred kratkim, veseli jo, da na tem področju sodeluje tudi v domovini. Sodi med najuspešnejše Slovenke v mednarodnem poslovnem svetu. Sodeluje z Olimpijskim komitejem Slovenije na mnogih projektih že vrsto let, ima svojo svetovalno agencijo, prek katere posluje z organizatorji olimpijskih iger več kot 20 let: “Moje delo je svetovalka pri “multišportnih” dogodkih, predvsem pri olimpijskih igrah, ampak tudi pri olimpijskih festivalih evropske mladine (OFEM) in igrah malih evropskih držav (The Games of the Small States of Europe). Sodelujem na različnih nivojih pri organizaciji ter športnih dogodkov.”

Ena največjih strokovnjakinj 

“V te dogodke sem vključena po celem svetu, to počnem že okoli 25 let. Ta OFEM pa je največji večpanožni športni dogodek, ki je do zdaj organiziran v Sloveniji. In z veseljem sem vključena. Moje delo je operativno, načrtovanje in integracija, optimizacija procesov. Večpanožni športni dogodek je nekaj drugega kot eno samo športno tekmovanje. Tako velikega dogodka v Sloveniji nismo imeli še nikoli, kar se tiče različnih športnih prizorišč in sodelujočih držav. Moj največji doprinos je v tem, da kliente poznam, tako da lahko zadeve optimiziram, kot je le možno. Torej, da se ne dela več, kot je treba, čisto konkretno – vem, kako je po svetu, ne morejo nekaj zahtevati klienti, če pa tega niti na olimpijadi nimajo,” je za naš medij še povedala Andreja Leskovšek McQuarrie.

Edvard Kolar je, ko smo ga povprašali o nakazilih na njegov račun s strani Športa Maribor, odgovoril: “Jaz sem z Mestno občino Maribor oz. Športom Maribor podpisal pogodbo lansko leto 1. 1. za opravljanje storitev svetovanj. Konkretneje strateškega svetovanja, obvladovanja tveganj, načrtovanja dogodka in spremljanje izvajanja načrta, v skladu s to pogodbo sem tudi mesečno izdajal račune. To je razlog, zakaj so meni vsak mesec nakazali sredstva na moj s.p.”

V svetu športa velja za strokovnjaka

Torej govorimo o OFEM-u, smo ga vprašali. “Ja, gre za celovito načrtovanje dogodka. V pogodbi mi vse piše, kaj je moje delo, in ne vidim problema. Imam pogodbo, registrirano dejavnost, izdajam račune in opravljam svojo storitev. Sam tudi sodelujem na vseh kolegijih direktorjev, sem namreč del tega, opravljam tudi različne stvari, povezane z načrtovanim pridobivanjem javnih financ. Ne nazadnje pa sem redni profesor, na treh fakultetah predavam predmet oz. sem ga razvil in ga predavam že več kot 10 let – menedžment športnih prireditev.”

Edvard Kolar sicer velja za pomembno ime v športnih vodah. Malo je najvidnejših funkcij v slovenskem športu, ki jih ni vodil, nazadnje je bil na čelu Športne loterije, pred tem pa v OKS. Kolar je vodil pred leti vodil tudi direktorat za šport na pristojnem ministrstvu. Še pred prihodom na ministrstvo pa je bil direktor Gimnastične zveze Slovenije. V svetu športa je zapisan kot izjemen strokovnjak ter trener večkratnega svetovnega in evropskega prvaka na bradlji Mitje Petkovška. Lani decembra pa je bil izvoljen za podpredsednika  Evropske gimnastične zveze.

Učenci na eni izmed mariborskih osnovnih šol naj bi dobili navodilo, da morejo biti strpni. Zakaj? Dobili naj bi novega učitelja, ki pa naj bi bila transpolna oseba.

“Šola ni in ne sme biti prostor za takšno izkazovanje in eksperimentiranje z otroki”

Kot zapišejo v eni izmed Facebook skupin naj bi učitelj po pričevanju učencev hodil po šoli oblečen v krilo, visoke pete, torbico, z žensko torbico, našminkan in z brki ter brado.  Eden izmed staršev je zapisal: “Ne glede na osebno prepričanje, socialni konstrukt ali spolno identiteto, šola NI in NE SME biti prostor za takšno izkazovanje in eksperimentiranje z otroki.”

“Ne bodite starokopitni, ljudje, tudi ta oseba je človek, če je poštena, strokovna, torej usposobljena za svoj poklic, ne vidim problema. Ne bodimo rasisti,” pa je zapisal drug starš.

 “Ne otežiti življenja nikomur in pustite živeti!”

Nekateri so mnenja, da ima pravico, da je doma oblečen, kakor želi, a so mnenja, da v šolo to ne sodi. Mamica je zapisala, da imajo najverjetneje več predsodkov starši in ne otroci, na tem mestu je zapisala: “Ne otežiti življenja nikomur in pustite živeti!” Dodala je, da je potrebno otrokom razložiti, da so vsi drugačni, vsi enakopravni.

Več staršev naj bi se na ravnateljico omenjene osnovne šole že obrnilo, prav tako smo se v petek nanj obrnili tudi mi. Prejeli smo odgovor s strani ravnateljice: “Postavljena vprašanja se nanašajo na osebne okoliščine zaposlenih in drugih sodelujočih pri izvajanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti v našem zavodu, zato na njih zaradi spoštovanja predpisov s področja varstva osebnih podatkov ne morem odgovoriti.  Tematika drugačnosti, strpnosti je del vzgojno-izobraževalnih načrtov in usmerjene dejavnosti potekajo celotno šolsko leto.”

“Vsak od nas želi imeti normalno življenje v telesu, ki si ga želi”

Omenjen učitelj je sicer v enem izmed tujih medijev zapisal, da se v Mariboru počuti veliko bolj varno, ker so predsodki na Balkanu še vedno močni. “Določene skupine in posamezniki težko sprejmejo, da obstajajo drugi, ki so drugačni od njih, in so za to vedno pripravljeni obračunati z njimi,” je dejal za lupiga.com.

Povedal je tudi, da so ga celo osnovno šolo zbadali ali je ženska ali moški. V času srednje šole so se občutki o transspolni identiteti krepili. “Trans osebe se ne odločijo same za to, da bodo transspolne, tako kot se ne odločiš, da boš gej ali biseksualec. Tako se počutiš že od malih nog in vpliva na tvoje zdravje in vsakdanje življenje. Vsak od nas želi imeti normalno življenje v telesu, ki si ga želi,” je še dejal za lupiga.com.

Več sledi.

Policista Policijske postaje Maribor II sta danes, okrog 17.40 ure, opravljala patruliranje na Ptujski cesti v Mariboru.

Ko sta se iz smeri Ceste proletarskih brigad pred hitro cesto H2 ustavila pred semaforji, sta opazila moškega, ki je hodil po pločniku in med hojo nenadoma padel v travo ter se pričel tresti.

Policista sta takoj pristopila do njega ter mu pričela nuditi prvo pomoč. Med tem pri moškemu nista več zaznala srčnega utripa in dihanja,” so sporočili iz PU Maribor.

Pričela sta ga oživljati do prihoda reševalcev.

Moškega, ki sta mu policista uspela rešiti življenje so reševalci odpeljali v UKC Maribor, kjer je ostal na zdravljenju,” še sporočijo.

Mariborski mestni svetniki so imeli med drugim danes na seznamu tudi drugo obravnavo proračunov občine za letošnje in prihodnje leto. A sta bili točki po glasovanju o predlogu mestnega svetnika umaknjeni z dnevnega reda.

Proračun za leto 2023 je bil sicer predlagan v višini 190,9 milijona evrov, od prvega branja so ga zmanjšali za 1,7 milijona evrov. Med tem je proračun za 2024 višji za 3,4 milijona evrov in znaša 145,5 milijona evra.

Arsenovič: “Postajate grobar tega mesta”

Saša Arsenovič, župan MO Maribor, je svetnikom na koncu, po prejemu predloga Jurišiča in komentarjih svetnikov, dejal: “Postajate grobar tega mesta. Naj vam pove, Saša Arsenovič, izvoljeni župan, bo še naprej župan ta štiri leta. Ne boste me, nikakor ne, pripravili do umika česarkoli. Mesto bo šlo upočasnjeno naprej, zahvaljujoč tistim, ki na tako neodgovorni način želite umakniti iz seje meseca aprila. Celo mesto bo čutilo te posledice, tudi vi ste bili izvoljeni, da mesto razvijate, ne pa da ste proti meni po volitvah.”

Jurišič: “S tema proračunoma potrjujemo, da soglašamo s podfinanciranjem države za leto 2023 in 2024”

Igor Jurišič, mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope, je župana na začetku seje znova pozval, da se točki, vezani na proračun, prestavita za 14 dni, tako kot je predhodno že pozval LPR, in v tem času pripravi predlog proračuna, ki bo na prihodkovni strani predvidel zadostno financiranje Republike Slovenije za izpolnjevanje nalog, ki jih je RS občina naložila in mestnemu svetu predstavi vloženo ustavno pritožbo zaradi kršitve 140. člena ustave, po katerem je prepovedano prenašanje nalog države na občine brez zagotavljanja ustreznih sredstev.

“V primeru, da v proračunu sredstev za izpolnjevanje obveznih nalog niti ne predvidimo, bi s tem jasno sporočili Republiki Sloveniji, da vsaj do 31.12.2024 nimamo potrebe po reševanju problema »podfinanciranja« in tako bomo pristali na dodatnih približno 50 milijonov protiustavnega primanjkljaja, ki se dnevno opazi na naših cestah, v šolah, v cenah storitev in še kje,” je pred dnevi že poudaril.

“S tem bomo lahko od države zahtevali denar. To da jamramo po tiskovnih konferencah in po televiziji govorimo o tem, da nimamo denarja, hkrati pa v edinem dokumentu, v katerem to lahko zapišemo, tega ne zapišemo. To je škoda za Maribor in bomo tako v teh dveh proračunih ponovno izgubili dodatnih 50 milijonov.”

Karin Jurše iz Gibanja Svobode je dejala: “Poslušali smo, da je občina podfinancirana. Slišali smo, da obstajajo neke medresurske skupine, ki ne vemo do kot so prišle in kje so zdaj pri raziskovanju, koliko je v MOM premalo sredstev s strani države, zato je ta predlog za nas sprejemljiv.”

“Ta predlog se mi zdi škodljiv. Čas je že, ogromno ljudi iz mestne uprave je delalo na tem proračunu, upoštevalo številne predloge, delalo na amandmajih, usklajevalo vse skupaj. Čas je, da se nehamo zajebavati med sabo, ampak pokažemo, da skupaj znamo nekaj narediti in ne biti pred celo Slovenijo na ravni vrtca. Ni v redu, da se daje navzven slab signal,” je dejal Josip Rotar, Lista kolesarjev in pešcev.

Lidija Divjak, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti: “To smo župana že pozvali, a se ni odzval. Naj vas spomnim. Odbor za finance je oba proračuna prvič v zgodovini občine trikrat zavrnil. Jaz mislim, da 14 dni ne pomeni popolnoma nič, pomeni pa to, da se more župan začeti pogovarjati z vsemi svetniškimi skupinami.”

Samo Peter Medved: “Gre za čisto manipulacijo”

“Da smo priča umiku gradiva za proračun, da smo v aprilu na redni seji, mislim, da gre za povezano delovanje svetniških skupin, ki je zelo neodgovorno do mesta, s polnim zavedanjem te besede izgovarjam. Vem, kakšne posledico bodo za mesto imele. Vsi,  ki tu sedimo, vemo, da se v štirinajstih dneh podfinanciranost mesta ne bo rešila. Gre za čisto manipulacijo s svetniki in s celotnim Mariborom,” je dejal Samo Peter Medved – Arsenovič za Maribor  in dodal, da bo to vplivalo na vse programe in projekte: “Cilj je, da se ustavijo projekti v Mariboru, katere so občani na zadnjih volitvah podprli.”

Več sledi.

.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je od septembra lani eden od enajstih partnerjev evropsko sofinanciranega mednarodnega projekta eCREAM, katerega namen je optimizacija urgentnih centrov in priprava protokolov na evropski ravni. Skupna vrednost petletnega projekta je osem milijonov evrov, od tega bodo v Mariboru deležni 546.000 evrov.

Kot je povedal vodja projekta v UKC Maribor Gregor Prosen, bo njihova vloga med drugim koordinacija slovenskega konzorcija urgentnih centrov, v katerem sta še splošni bolnišnici iz Izole in Jesenic.

S projektom bodo iskali moderne digitalne načine, kako optimizirati delovanje urgentnih centrov. Del tega je namenjen izdelavi orodja, ki bi s pomočjo umetne inteligence analiziral ter s tem skušal v pomoč zdravniku predvideti pravilne ukrepe za vsakega pacienta posebej.

“To seveda ne pomeni, da bo nek robot odločal o čemerkoli, bo pa to pomembno orodje za to, da bi se na koncu lahko zdravniki bolje odločali ter manj časa ukvarjali z administracijo, saj bi bil tako lažji zajem dokumentacije. Prav tako bi umetna inteligenca lahko poskrbela za analizo in raziskavo zbranih podatkov in s tem olajšala delo zdravnika,” je pojasnil Prosen.

Krovni vodja konzorcija projekta Guido Bertolini je pojasnil, da želijo v različnih kliničnih fazah projekta, ki bodo trajale nekaj mesecev, preveriti delovanje vpeljave optimiziranih sistemov elektronskega vodenja.

“Zaradi preobremenjenosti urgentnih centrov, velikega števila bolnikov in pomanjkanja osebja je izvedba raziskav ocene kakovosti oskrbe in zbiranje podatkov v urgentni medicini neizvedljiva,” je pojasnil Bertolini.

Kot je dodal, je namreč za zdaj edini način uporaba retrospektivnih podatkov iz elektronskih zdravstvenih kartotek, kjer se morajo izogniti namenskemu zbiranju podatkov, lahko pa uporabijo obstoječe.

Med glavnimi cilji projekta je zato razvoj nove tehnične rešitve in aplikacije za pridobivanje zanesljivih kliničnih informacij iz strukturiranih in nestrukturiranih podatkov v različnih elektronskih datotekah bolnikov.

Ob tem načrtujejo omogočanje dostopnosti podatkov, interoperabilnosti in večkratno uporabo podatkov z vzpostavitvijo zbirk podatkov za zdravnike, raziskovalce, oblikovalce zdravstvene politike in državljane.

Še eden od ciljev je tudi preizkus uporabnosti zbirk podatkov za namen ocenjevanja nagnjenosti urgentnih centrov k hospitalizaciji pacienta in za razvoj nadzornega sistema za državljane in oblikovalce politik.

Vodilni partner projekta je italijanski Inštitut za farmakološke raziskave Mario Negri, v njem pa so ob UKC Maribor in italijanskih še partnerji iz Grčije, Francije, Velike Britanije, Slovaške, Poljske in Švice.

Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je ob tem povedala, da trenutno v njihovem zavodu peljejo kar deset različnih evropskih projektov, za katere so kandidirali potem, ko so bili pri razpisih Javne agencije za raziskovalno dejavnost kot vodilni partner precej neuspešno in so ugotovili, da lažje pridejo do evropskega, kot do državnega denarja.

“Samo lani smo pridobili pet novih večletnih projektov, česar smo veseli, saj gre glede na velikost našega centra in države nasploh za velik uspeh. Ta, ki ga predstavljamo danes, je eden od njih,” je še dodala Marčun Varda.

vir: sta

Če bi vse elektronske odpadke (e-odpadke) v Sloveniji naložili na tovornjake, bi bila kolona daljša od tridesetih kilometrov, do leta 2050 pa bi se količina lahko podvojila.

To zahteva takojšnje ukrepanje. Zato se je 39 strokovnjakov s področja zdravstva in socialnega varstva, proizvajalcev in podjetij za recikliranje ter nevladnih organizacij skupaj z občani zbralo na Trajnici – trajnostni delavnici, ki je potekala 30. marca 2023 na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor).

Trajnostna delavnica je potekala v okviru projekta DiCE, katerega cilj je razviti in predstaviti nove, krožne in okolju prijazne rešitve za oblikovanje, zbiranje, neposredno ponovno uporabo, obnovo, predelavo in recikliranje digitalnih zdravstvenih pripomočkov (kot so: nalepka ePaper, pametni nosljivi senzor, pametna škatlica za tablete, endo- cutter), ki bodo prispevali k omogočanju krožnega prehoda. Vodilni partner je Janssen Pharmaceutica NV (BE).

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Osebne izkušnje z e-odpadki in motivacija za njihovo zmanjšanje so bili v središču Trajnice, ki so jo vodili RRA Podravje – Maribor, Games for Health in Ekosij, partnerji projekta DiCE (Obzorja Evrope). Udeleženci so v manjših skupinah razpravljali o različnih e-zdravstvenih napravah in drugih e-izdelkih ter prikazali enajst rešitev za njihovo zmanjšanje.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Trajnica v Mariboru je dober primer medgeneracijskega sodelovanja, na katerem so razpravljali o izkušnjah pri zbiranju in zmanjševanju e-odpadkov ter soustvarjali rešitve. Kot je omenila udeleženka so včasih “rešitve očitne in zlahka dosegljive, vendar ljudje potrebujejo korenček in palico, da spremenijo svoje stare navade”. In kot je razpravo v večini skupin povzel eden od moderatorjev: “končnim uporabnikom je treba jasno razložiti, kako uporabljati in odstranjevati naprave e-zdravja, in jim to tudi olajšati”.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Rešitve se bodo izvajale, preizkušale in prikazovale v petih zdravstvenih ekosistemih, ki odražajo geografsko razpršenost v Evropi, in sicer v okviru pilotnih projektov, ki jih bodo izvajale skupnosti na Norveškem, v Belgiji, Sloveniji, Španiji in Nemčiji. Projekt DiCE bo prispeval kublažitvi globalno rastočega problema zdravstvenih odpadkov, ki zajema tri snovne tokove – elektroniko, plastiko in kovine – ter ublažil pomanjkanje kritičnih in dragocenih surovin, hkrati pa bo varoval zdravje in varnost udeležencev pri uresničevanju krožnega gospodarstva. Izkoriščanje ključnih rezultatov bodo zagotovili vsi partnerji med projektom in po njem ter jih dodatno razširili na sosednje sektorje prek obstoječih mrež in platform, v katerih so zastopani partnerji.

Če bi vse elektronske odpadke (e-odpadke) v Sloveniji naložili na tovornjake, bi bila kolona daljša od tridesetih kilometrov, do leta 2050 pa bi se količina lahko podvojila.

To zahteva takojšnje ukrepanje. Zato se je 39 strokovnjakov s področja zdravstva in socialnega varstva, proizvajalcev in podjetij za recikliranje ter nevladnih organizacij skupaj z občani zbralo na Trajnici – trajnostni delavnici, ki je potekala 30. marca 2023 na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor).

Trajnostna delavnica je potekala v okviru projekta DiCE, katerega cilj je razviti in predstaviti nove, krožne in okolju prijazne rešitve za oblikovanje, zbiranje, neposredno ponovno uporabo, obnovo, predelavo in recikliranje digitalnih zdravstvenih pripomočkov (kot so: nalepka ePaper, pametni nosljivi senzor, pametna škatlica za tablete, endo- cutter), ki bodo prispevali k omogočanju krožnega prehoda. Vodilni partner je Janssen Pharmaceutica NV (BE).

Osebne izkušnje z e-odpadki in motivacija za njihovo zmanjšanje so bili v središču Trajnice, ki so jo vodili RRA Podravje – Maribor, Games for Health in Ekosij, partnerji projekta DiCE (Obzorja Evrope). Udeleženci so v manjših skupinah razpravljali o različnih e-zdravstvenih napravah in drugih e-izdelkih ter prikazali enajst rešitev za njihovo zmanjšanje.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Trajnica v Mariboru je dober primer medgeneracijskega sodelovanja, na katerem so razpravljali o izkušnjah pri zbiranju in zmanjševanju e-odpadkov ter soustvarjali rešitve. Kot je omenila udeleženka so včasih “rešitve očitne in zlahka dosegljive, vendar ljudje potrebujejo korenček in palico, da spremenijo svoje stare navade”. In kot je razpravo v večini skupin povzel eden od moderatorjev: “končnim uporabnikom je treba jasno razložiti, kako uporabljati in odstranjevati naprave e-zdravja, in jim to tudi olajšati”.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Rešitve se bodo izvajale, preizkušale in prikazovale v petih zdravstvenih ekosistemih, ki odražajo geografsko razpršenost v Evropi, in sicer v okviru pilotnih projektov, ki jih bodo izvajale skupnosti na Norveškem, v Belgiji, Sloveniji, Španiji in Nemčiji. Projekt DiCE bo prispeval kublažitvi globalno rastočega problema zdravstvenih odpadkov, ki zajema tri snovne tokove – elektroniko, plastiko in kovine – ter ublažil pomanjkanje kritičnih in dragocenih surovin, hkrati pa bo varoval zdravje in varnost udeležencev pri uresničevanju krožnega gospodarstva. Izkoriščanje ključnih rezultatov bodo zagotovili vsi partnerji med projektom in po njem ter jih dodatno razširili na sosednje sektorje prek obstoječih mrež in platform, v katerih so zastopani partnerji.

Z zanimanjem smo spremljali dogajanje ob sprejemu prostorskega akta – Sklepa o potrditvi lokacijske preveritve za individualno odstopanje od določil prostorskega akta za parcelo št. 163/1 k. o. 657-MB grad v Mariboru že v mesecu januarju letošnjega leta.

Takrat je na seji bilo izpostavljeno vprašanje, kako je možno, da se spreminja gradbena meja na parceli zasebnega lastnika na križišču Tomšičeve ulice (drevoreda) in Ribniške ulice, ki so jo pred leti začrtali prostorski načrtovalci. Župan, ki očitno ni vedel, o čem je sploh govora, je točko tik pred glasovanjem prekinil, kljub burnim reakcijam podžupanove sestre, ki vodi Urad za prostorsko načrtovanje, ki je hitela pojasnjevati, kako je to minorna in nepomembna sprememba.

Elitna lokacija v Mariboru

Naj povzamemo. Gre za elitno lokacijo v Mariboru, ki se je po nekaterih informacijah prodajala za ca 160.000 eur, čeprav obsega le 494 m2. Trenutno je v zemljiški knjigi kot lastnik parcele še vedno vpisano podjetje Mikado, d. o. o., znano še iz poslov s tajkunskim imperijem Boška Šrota in povezano z lastništvom in propadom mariborskega Centra naložb ter Infond Holdinga.

Predlagatelj te spremembe in projektantska firma je OSA Arhitekti, ki je vsaj po podatkih ERAR-ja po slabih 10 letih ponovno pričela poslovati z Mestno občina Maribor. V juniju 2021 je bila s parcele izbrisana hipotekarna pravica Nove KBM v višini 700.000 eur. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da je medtem parcela zamenjala lastnika, in sicer bi naj bi nov lastnik sin pomembnega mariborskega zdravnika, čeprav vpisa v zemljiško knjigo še ni.

Čeprav gre po parceli plinovod in vanjo posega varovalni pas ceste, to občino ni prav nič motilo, da ne bi podprla takšne spremembe. Na srečo so tak predlog svetniki in svetnice na zadnji marčevski seji mestnega sveta gladko zavrnili. Pri tem je bila opazna velika želja pripravljavke gradiva, ki je tudi podžupanova sestra, da prepriča svetnike v nasprotno. Še bolj presenetljiv pa je bil angažma kar obeh podžupanov, ki sta želel na dolgo in široko razlagati, kako pametna je ta poteza občine.

Ker je tudi nas zanimalo, kako je prišlo do takšnega predloga, smo občini zastavili vprašanje, kolikokrat v zadnjih 10 letih je občina spremenila npr. gradbene meje, druga prostorska določila/omejitve s posameznimi akti glede na veljavne prostorske predpise. Za katere primere je šlo in kdaj je o njih odločal mestni svet? Kdo so bili predlagatelji oz. njihovi pooblaščeni predstavniki/projektanti? Presenetljivo smo na to vprašanje prejele le odgovor: “MO Maribor je za namen individualnega odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev od leta 2018 izvedla 10 postopkov lokacijske preveritve za zasebne pobudnike, ki so bile potrjene na MS. Gradiva, ki jih je obravnaval MS so javno dostopna.”

Enako gradivo še enkrat umeščeno na sejo 

Na tej točki bi morebiti celo skomignili z rameni in pozabili na zadevo. Pa je sledil popolni preobrat. Popolnoma isto gradivo, ki je bilo na mestnem svetu zavrnjeno, je ponovno uvrščeno na 4. sejo mestnega sveta, tokrat s številko GMS-049 in z lepotnim popravkom – na prvem listu so dvakrat izbrisali besedico elaborat.

»Ponovna uvrstitev tako rekoč identičnega gradiva, ki smo ga svetniki zavrnili pred tremi tedni, je vprašljiva vsaj iz statutarno-poslovniških določil, saj smo se o njem svetniki in svetnice že izrekli. Če kdo misli, da je izbris besedice elaborat v naslovu gradiva in predlogu sklepa, novo gradivo, se moti. Očitno so interesi nekaterih tako močni, da v ihti pozabijo popraviti celo napake, na katere smo v statutarno-pravni komisij opozorili že v januarju. Vse to vzbuja neugoden občutek, da gre morda pri tem poslu v ozadju za mnogo več, kot si bi mogoče sploh lahko zamislili,« se za maš medij odzove mestna svetnica Karin Jurše, Gibanje Svoboda.

Prav tako smo za stališče povprašali Lidijo Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki sporoča: “Predlagala bom umik točke, saj je prvič bilo prekinjeno pred glasovanjem. Drugič smo sklep zavrnili. Zdaj jo z isto obložitvijo dajejo gor pod novo točko. To je iz norčevanje iz nas svetnikov. Moj predlog bo, da pri dnevnem redu umaknemo to gradivo, ker na prejšnjem glasovanju sklep ni bil sprejet in ni nobenih spremenjenih okoliščin, da bi si svetniki pri glasovanju premislili. Vprašanje pa je, zakaj imata podžupan Reichenberg in župan Arsenovič interes, da se to gradivo sprejme?”

Milan Mikl iz Liste Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije pa se ja za maš medij odzval: “Enkrat je bilo izvzeto iz dnevnega reda, drugič je bilo izglasovano proti, sedaj pa ponovno na seji. To je nas sila začudilo, vendar sem se sam osebno pozanimal, kako je dejansko v zvezi s tem, ali so kakšne kršitve ali za kaj tu gre. Jaz sicer nisem tisti, kateri bi gledal, ali je javno ali zasebno, ampak v kolikor je pač v skladu z vsem jaz sam osebno nimam problema. Če bo pa stališče naše stranke drugačno, bom pa tudi temu prisluhnil. Sedaj bomo pač dali možnost dodatne obrazložitve, pa se bomo potem na sami seji odločili. Sigurno pa je kup vprašanj v zvezi s tem. V tem trenutku ne morem reči, a bomo potrdili ali ne. Puščamo odprto možnost.”

Na občino smo poslali prošnjo za dodatno pojasnilo o tem, katerih 10 primerov do sedaj so obarvali po istem modelu. O tem bomo še poročali.

Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim, a v praksi velikokrat ni tako. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da ljudje, ki umirajo, pristanejo v urgentnem centru. V UKC Maribor so zato zbrali vse deležnike, da bi sprožili razpravo o možnih izboljšavah.

Zaradi starajoče se družbe bo ta tematika vedno bolj pereča, zato je po besedah predstojnika urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregorja Prosena nujno, da se doreče rešitve za “humano, celostno, holistično oskrbo, ki bo čim bližje temu, kar je želja bolnika, seveda s presekom tega, kar je možno”.

“Takšni izzivi so rešljivi samo s skupnim delovanjem, mogoče tudi s spremembo koncepta,” je povedal na novinarski konferenci pred okroglo mizo na temo izvajanja paliativne oskrbe v Podravju.

V zadnjem letu je v tem urgentnem centru umrlo okoli 60 oseb z rakavim obolenjem, več kot 8000 od skupno skoraj 28.000 obravnav v urgentnem centru so predstavljali rakavi bolniki.

Velika večina ljudi verjetno ne želi umreti v eni od sob urgentnega centra, sredi vsega direndaja, ki je tam, zato iščemo rešitve, kako bi bolnika čim prej poslali domov.

A to ne pomeni, da samo napišeš odpustnico in nalog za prevoz, treba je zagotoviti nadaljnjo skrb za bolnika,” je povedal.

Po njegovih besedah je nujno sodelovanje vseh treh ravni zdravstvene oskrbe, od družinskih zdravnikov do bolnišničnih oddelkov. V prvi vrsti pa je po njegovih ocenah nujna detabuizacija paliativne oskrbe v družbi, tako s ciljem omogočanja čim več ljudem, da preživijo zadnje dni svojega življenja doma, kot ustreznejšega informiranja zdravstvenih delavcev o dejanskem stanju bolnika.

Nevenka Krčevski Škvarč iz enote za paliativno oskrbo UKC Maribor je poudarila, da je paliativna oskrba pomembna za vse ljudi v državi.

“Vsi moramo biti udeleženi, ne le zdravstvo. Paliativna oskrba v bolnišnici, torej naša enota in ambulanta, je le vrh ledene gore. Pod tem je ogromno dejavnosti, ki jih morajo izvajati vsi, ki so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, več pa bi se zahtevalo tudi od drugih laikov, ki bi lahko delovali v sklopu sočutne družbe širše v okolju, med prijatelji, sosedi in tako naprej,” je dejala.

Pojasnila je, da se paliativna oskrba ne nanaša le na umiranje, ampak se začne že s postavitvijo diagnoze neozdravljive bolezni.

Večjo angažiranost pričakuje predvsem od občin, konkretno Mestne občine Maribor, ki bi po njenih besedah lahko izvedla kampanjo ozaveščanja o paliativni oskrbi in medsebojni pomoči, lahko bi postavila hospic in v vsakem domu za starejše sobo za paliativno obravnavo.

Alenka Križnik iz Slovenskega društva Hospic pa upa predvsem na spremembo zakonodaje, da bi lahko vzpostavljali hospice z do šest namestitvami. “Tako bi lahko umirajočemu omogočili stalno prisotnost svojcev in s tem intimnost družinskega okolja,” je dejala.

Vir: sta

Na nas se je obrnila mama učenke, ki obiskuje Osnovno šolo Ludvika Pliberška Maribor. Dejala nam je, da je zgrožena, saj naj bi bili prisiljeni, da imajo valeto v hotelu Habakuk. Te lokacije si, kot zatrdi, veliko staršev ne more privoščiti: “Samo zato, da bo nekaj elitnežev izpod Pohorja srečnih in na nivoju.”

Otroci naj bi se norčevali iz tistih, ki niso premožnejši

V nadaljevanju je zapisala, da so si želeli skromnejšo valeto: “Ravnateljica pa je na skrivnem sestanku z direktorico Habakuka po zanesljivih informacijah dobila precejšnjo provizijo.” Mama se sprašuje, kako naj si privoščijo najmanj 200 evrov za karte za valeto, pijačo, oblačila in fotografa v časih, ko jih je veliko na minimalni plači. “Kaj lahko sploh naredimo?” se sprašuje.

Grožnje in žaljivke

Doda, da naj bi bili v šoli številni pokregani med seboj, “elitneži”, kot jih sama poimenuje, pa naj bi grozili tistim, ki so proti valeti v Habakuku. Prav tako naj bi se zaradi valete dogajalo tudi verbalno nasilje med učenci in starši: “Pa tudi grožnje po družbenih omrežjih in žaljivke. Vsi so skregani, kako naj bi po tem sploh še sedeli skupaj in uživali v valeti?” Otroci naj bi se norčevali iz tistih, ki niso premožnejši in starše, ki takšne valete ne morejo plačati, označili z reveži in luzerji. “Nekdo pa mogoče res nima, za njega je to veliko denarja, morda za cel mesec, da sploh preživi. O tem, da se nekdo v Habakuku ne bo dobro počutil, ker je pač navajen in si lahko privošči veliko manj, ne razmišljajo.”

“Zaključna prireditev je del izobraževanja, iz tega pa so naredili nadstandardni program.” Poudari, da zato naj ne bi nihče javno glasoval. Naj bi izvedli spletno glasovanje, katerega večina staršev ni dobila. Prav tako naj ne bi obstajal zapisnik. “Ovadili bomo ravnateljico pri šolski inšpekciji, ker ne spoštuje internih aktov šole in zakona o osnovnem šolstvu, ker je interno anketo upoštevala kot uradno glasovanje. In ker je sprejela provizijo za Habakuk,” nam je dejala mama, ki želi ostati anonimna.

Ravnateljica zatrjuje, da lokacije ni izbrala šola

Pretekli teden smo se obrnili na osnovna šolo Ludvika Pliberška Maribor, a odgovora do danes nismo prejeli. Danes smo se obrnili na ravnateljico Lidijo Todorović, ki pa nam je dejala, da je lokacija bila izbrana na podlagi vseh ponudb s strani staršev in da lokacije ni izbirala šole.Šola je ponudila brezplačno zaključno prireditev v šoli ali dvorani kulturnega društva,” nam je dejala ravnateljica. Nanjo naj bi se obrnil le en starš, ki se z izvedbo ne strinja. Po njenih informacijah naj bi bil strošek na osebo 38 evrov. “Ponudbe so pridobivali predstavniki staršev. Starši imajo ponudbe na elektronski pošti,” doda ob tem.

Poudarila je: “Šola pripravlja zaključno prireditev. Starši s ponujeno brezplačno opcijo niso bili zadovoljni, zato so se odločili sami organizirati prostor drugje. O vsem so se dogovarjali s predstavniki oddelkov. Šola bo sodelovala samo pri pripravi in izvedbi zaključne prireditve, kot je to tudi predvideno. “

Zadevo bomo spremljali še naprej. Prav tako smo ravnateljico zaprosili za odziv na besede in očitke, ki jih je zapisala mamica. Več sledi.

Odziv hotela Habkuk

Na nas se je obrnila Romana Šalamun, vodja marketinga Hotela Habkuk, ki je uvodoma zapisala: “Želela bi vas obvestiti, da je direktor našega gospod Evgenij Kratzke. Poleg tega bi želela poudariti, da je organizacija valete v našem hotelu potekala v sodelovanju s plesno šolo in ne z ravnateljico, kot se razbere iz vašega članka.”

Zavrnili so trditve o prejemanju podkupnin v hotelu: “Naša hotelska politika je, da ne sprejemamo nobenih podkupnin in da poslujemo na etičen način. Vsak posel, ki ga sklenemo, je skladen z zakonodajo in internimi pravili, ki jih spoštujemo. Prav tako imamo v hotelu jasno določena pravila glede odnosov s strankami, ki jih naši zaposleni dosledno upoštevajo.”

 

V začetku aprila 1883 je podjetnik Karl Scherbaum v svojem parnem mlinu v Mariboru vključil razsvetljavo s 36 žarnicami. S tem je prvič v Mariboru, na Slovenskem in v tem delu Evrope zasvetila električna žarnica.

To se je zgodilo le štiri leta potem, ko je Thomas Alva Edison patentiral svoj izum žarnice z žarilno nitko, je za STA povedal kustos Jan Malec iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor.

Točen dan, ko je Scherbaum priključil na svoj parni stroj dinamo in tako prižgal žarnice, ni znan. “Edini vir, ki ga imamo, je majhen članek v Marburger Zeitung z dne 4. aprila 1883. To sploh ni bila velika novica, članek je šele na tretji ali četrti strani časnika,” je pojasnil Malec.

Na ta dogodek danes opominja spominska tabla, ki sta ju pred leti postavili podjetji Elektro Maribor in Nigrad na pročelju stavbe na Grajskem trgu, kjer so bili v drugi polovici 19. stoletja poslovni in bivalni prostori družine Scherbaum.

Karl Scherbaum (1818-1901) velja za enega najpomembnejših podjetnikov 19. stoletja na mariborskem območju. Med drugim je oskrboval s kruhom avstro-ogrsko vojsko v Mariboru, Celju in na Ptuju.

Eden od razlogov za njegov poslovni uspeh so stalna prizadevanja za posodabljanje proizvodnje in vpeljevanje novosti, kakršna je bila tudi žarnica. “Scherbaum je imel nos za ekonomske odločitve, bil je zelo napreden človek, menda je imel v svoji vili prvo moderno stranišče v Mariboru,” je povedal Malec.

Elektriko so v svojih obratih po njegovih besedah takrat uporabljali za pogon strojev tudi še nekateri drugi podjetniki v Mariboru in so imeli za njeno proizvodnjo svoje lastne, majhne elektrarne, ponavadi v obliki parnega stroja. Za razsvetljavo v mestu pa so služile plinske luči. Te so opustili šele v 20-ih letih 20. stoletja.

vir: sta

26. marca lani so na Studence prvič pripeljali krškopoljske prašiče. Ti so sprva dvignili veliko prahu, a jih je na koncu večina zelo dobro sprejela.

Dobro leto dni po tem odmevnem dogodku, danes, 1. aprila, so na lokaciji ponovno novi prašiči, ki že raziskujejo novo domovanje.

Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice zemljišča, Angele Šerbec, nam je povedal, da so ta dan nestrpno pričakovali in če jih je bilo lani le 27, bo tokrat to število precej višje. Načrtujejo namreč 45 prašičev. Večina od teh bo znova krškopoljcev, a so tokrat poskrbeli za posebno presenečenje, pripeljali so mangalice.

Kot pojasni Jovanović gre za madžarsko-srbsko pasmo prašičev, ki je nastala sredi 19. stoletja s križanjem srbske šumadijske pasme z madžarskimi pasmami ter divje svinje.

Nekaj foto utrinkov:

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

V prejšnjem letu je bilo na področju delovanja CSD Maribora nujno odvzetih 5 otrok, mlajših od 6 let, odvzeti z začasno odredbo pa so bili 3 otroci. “V istem letu smo spremljali 125 otrok, nameščenih v rejništvo in 48 otrok, nameščenih v zavodih. Skupaj smo odprli 146 ukrepov za zaščito otrok. Številke veliko povedo o problematiki, s katero se soočamo,” so na CSD Maribor dejali za lokalec.si.

Na otroke nasilje pušča trajne posledice

Najpogostejši vzroki za odvzem otroka so različne oblike nasilja, ki jih nad otrokom v družini izvajajo starši ali skrbniki. Nasilje je lahko fizično, psihično, ekonomsko ali sšpolno, lahko pa gre za zanemarjanje. Otrok je lahko nezaželen in zapuščen. “Vsekakor je istočasno prisotno več oblik nasilja, ki puščajo na otroku trajne posledice. Takšno nesprejemljivo vedenje staršev je najbolj pogosto posledica alkoholizma, odvisnosti od nedovoljenih drog, težav z duševnim zdravjem. So pa tudi otroci, kateri ostanejo sami zaradi smrti staršev, brez sorodnikov ali socialne mreže, ki bi jim pomagala,” so zapisali na CSD Maribor.

FOTO: Slika je simbolična / Pixabay

Predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka lahko poda le CSD

“Vložiti ga mora v roku 12 ur po izvedbi nujnega odvzema otroka, opredeljenega v 167. členu DZ. Sodišče mora odločiti o predlogu CSD za izdajo začasne odredbe takoj, najkasneje pa v 24 urah. Gre za res nujen ukrep, ki terja izredno hitro odločitev, zato mora predlagatelj čim več procesnega gradiva že priložiti predlogu.”

Otroka pa se lahko odvzame v rednem postopku ko, na temelju prijave zunanjih institucij (šola, vrtec, pediater, policija …), sorodnikov ali anonimne prijave, CSD razišče okoliščine,  se pogovori s vsemi deležniki in z oceno tveganja oceni sposobnost in pripravljenost staršev za sodelovanje in spreminjanje vedenjskih vzorcev. “Na osnovi vseh dejstev lahko predlaga sodišču izrek ukrepa ali ukrep ustavi. To ne pomeni, da starša in otrok ne bosta kar nekaj časa spremljana doma, tako tudi v šoli ali pa vrtcu.”

Funkcija CSD pri nujnem ukrepu je zaščita otrokove varnosti in življenja. Po zagotavljanju varnosti je njihova naloga družini ponuditi ustrezno strokovno pomoč.

In kako poteka sam odvzem? “Ko govorimo o nujnem odvzemu, govorimo o dejstvu, da je strokovni delavec ob obisku na domu  otroka ugotovil, da je ta življenjsko ogrožen. Lahko ga je poklicala policija, ki je zaradi nasilja intervenirala v družini in ugotovila, da je ob nasilju prisoten mladoletni otrok, ki nujno rabi pomoč strokovnih služb. Tedaj strokovni delavci otroka fizično odstranijo iz ogrožajočega okolja in ga namestijo v varni prostor. V skladu z 168. čl. DZ CSD v roku 12 urah po odvzemu otroka predlaga pristojnem okrožnem sodišču izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka, o katerem to odloča najpozneje v roku 24 urah,” so pojasnili za lokalec.si.

“V rednem postopku, če je to le možno, se odločamo za predlog izreka najblažjega ukrepa in to je nadzor nad izvrševanjem roditeljske skrbi. Ta se spremlja daljše časovno obdobje (največ eno leto). V primeru izreka ukrepa odvzema, je naša naloga pogovor s starši in priprava otroka in staršev na skupno namestitev otroka v varno okolje.”

FOTO pixabay

“Izjemoma se sodišče, ko starši ne želijo sodelovati, poslužuje izvršbe preko sodnega izvršitelja. V tem primeru je vloga strokovnega delavca delo z otrokom. Vsekakor pa je dolžan slediti navodilom izvršitelja. V primeru, da opazi, da ta niso v skladu s koristmi otroka, ga je dolžan na to opozoriti,” so pojasnili in dodali, da so se do sedaj v CSD Maribor z izvršitelji pred samo izvršbo vedno dogovorili o poteku izvršbe, eventuelnih tveganjih in ravnanju v primeru nepričakovanih dogodkov.

Mesto namestitve otroka je odvisno od več dejavnikov, ki so pomembni za njegov razvoj. Začasno otroke najpogosteje za krajši čas (nekaj tednov) namestijo v krizne centre (Palček; KCM) in iščejo trajnejšo namestitev. “To je lahko institucija, rejniška družina ali pa sorodniki, ki morajo izpolnjevati določene kriterije. Vsekakor iščemo najboljšo opcijo za otroka.”

Porast zanemarjanja otrok zaradi alkoholizma in odvisnosti staršev od nedovoljenih substanc

V zadnjih nekaj letih opažajo porast zanemarjanja otrok staršev zaradi alkoholizma in odvisnosti  staršev od nedovoljenih substanc. “Ob prijavi pogosto ugotovimo, da starši dalj časa ne skrbijo za svojega otroka in da je skrb prevzelo okolje ali pa da je otrok prepuščen sam sebi. Enako tako se zvišuje število otrok, ki jih obravnavamo zaradi težav v odraščanju. Tu se pogosto srečujemo z vzgojno nemočjo staršev, ki se aktivno ne vključujejo v rešitev nastalih težav in jih predolgo potiskajo v ozadje. Posledica je namestitev otrok v zavod ali drugo družino,” so pojasnili.

“Ko se v svojem okolju srečate s sumom, da bi lahko otrok bil ogrožen, ne obrnite glave stran. Pokličite CSD ali policijo. Preverili bomo, ali kdo potrebuje pomoč. Ne pozabite, da je v prejšnjem letu v Sloveniji bilo 12 femicidov. Priče nekaterih grozodejstev so bili mladoletni otroci,” so še pozvali.

 

Vršilec dolžnosti direktorja mestne uprave Srečko Đurov je z včerajšnjim dnem tudi uradno direktor mestne uprave.

Na razpis za mesto direktorja mestne uprave so se sicer prijavili tri kandidati. Vse prijave so bile pregledane, imenovana je bila komisija, ki je s kandidati opravila razgovore. Podpisal je pogodbo o zaposlitvi za obdobje petih let.

Spomnimo …

Srečko Đurov je položaj prevzel marca 2022, po odstopu Nataše Rodošek.

Od leta 2021 zaposlen na Mestni občini Maribor

Srečko Đurov je po zaključeni gimnaziji v Murski Soboti in po dokončanem študiju prava na mariborski Pravni Fakulteti v letu 2004 svoje strokovno znanje nadgradil kot slušatelj Londonske šole za odnose z javnostmi. Med leti 2006 in 2008 je obiskoval Šolo za častnike, jo leta 2008 uspešno zaključil in v letu 2009 kot slušatelj na National Union of Journalist & PR Education Worlwide – London school of public Relations pridobil še dodatna znanja iz področja korporativnega komuniciranja in odnosov z javnostmi.

Poklicno pot je pričel kot direktor Zavoda PIP, leta 2009 odšel na Pošto Slovenije, kjer je opravljal delo svetovalca za korporativno varnost in kasneje svetovalca poslovodstva. Leta 2012 se je za obdobje dveh let vrnil na Zavod PIP kot projektni vodja, od tam pa v letu 2014 odšel na Mestno občino Murska Sobota, kjer je do nastopa funkcije načelnika Upravne enote Maribor, opravljal delo direktorja občinske uprave.

Od leta 2021 je zaposlen na Mestni občini Maribor, kjer je sprva kot mestni menedžer skrbel za povezovanje mestne uprave s kabinetom župana na področju koordiniranja in izvajanja projektov, sedaj pa svojo poklicno in strokovno pot nadaljuje kot direktor Mestne uprave.

Skozi delo in sodelovanje s strokovnimi službami izkazuje predhodne delovne izkušnje, natančnost, odgovornost in izjemno komunikacijo. Predstavlja ključen člen med županom in mestno upravo in deluje povezovalno na vseh nivojih. Ob izjemnem analitičnem razmišljanju ohranja občutek za prioritete, pomen timskega dela in jasno vizijo prihodnosti. V prostem času preživi vsak trenutek s svojo družino in najde ravnovesje v stvareh, ki spodbujajo rast in razvoj posameznika. / vir: MOM /

Pravkar poteka izredna seja svetov Krajevnih skupnosti Kamnica in Bresternica-Gaj. Sklicala sta jo predsednika teh dveh krajevnih skupnosti, ker so bile pred drugim branjem proračuna MOM iz njega za prihodnji dve leti umaknjene popolnoma vse investicije v KS Kamnica in KS Bresternica Gaj.

“Ker smo ugotovili, da so bile pred drugim branjem proračuna MOM iz njega za prihodnji 2 leti umaknjene popolnoma vse investicije v KS Kamnica in KS Bresternica Gaj, sva se s predsednikom sveta sosednje KS, gospodom Primožem Hedlom odločila sklicati skupno izredno sejo obeh svetov KS ter na njo povabiti vse mestne svetnike, župana, podžupana in druge odločevalce ter seveda krajane obeh KS-ov. Ne seji bomo podali svoje mnenje okoli proračuna MOM, jasno izrazili svoje zahteve in v primeru nerazumevanja naših problemov pričeli s postopkom ustanovitve občine Kamnica – Bresternica – Gaj,” je pred seji zapisal Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica. Na izredno sejo kljub vabilu mariborski župan Saša Arsenovič ni prišel, prav tako ne podžupan Samo Peter Medved, odgovorov na njihova vprašanja tako danes onadva ne podajata, čeprav so ju pričakovali in upali na konstruktivno razpravo.

Pred sejo nam je predsednik KS Bresternica Gaj Primož Hedl poudaril, da spet niso bili upoštevani, čeprav so bile predvolilne obljube drugačne. Verjame, da so projekti v mestu potrebni in pomembni, a tako je tudi s tistimi na obrobju mestsa. SPloh zaradi tega, ker so v teh dveh krajevnih skupnosti brez urejenih cest, ponekod tudi brez pitne vode.

Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica, je dejal, da sta se odločila sklicati skupno izredno sejo obeh svetov KS ter na njo povabiti vse mestne svetnike, župana, podžupana in druge odločevalce ter seveda krajane obeh KS-ov. Ne seji podajajo svoje mnenje okoli proračuna MOM, izražajo svoje zahteve. Ne nazadnje razmišljajo tudi o ustanovitvi občine Kamnica – Bresternica – Gaj. Oba predsednika sta v zvezi s tem omenila, da morata data možnost krajanom obeh krajevnih skupnosti, da izrazijo o tem svoje mnenje, če MO Maribor ne bo upoštevala njihovih želja.

Krajani obeh krajevnih skupnosti so prav tako izrazili svoje mnenje:

Izredno sejo lahko spremljate preko spodnje povezave:

Na izredno sejo je prišlo tudi nekaj krajanov.

Izredna seja KS Kamnica in KS Bresternica Gaj

Mesto direktorja pri podjetju Šport Maribor, je 11. januarja zapustil Boštjan Tancer, kot smo prvi poročali na Lokalec.si.

S svojim mandatom bo tako končal konec tega meseca. Nadzorni svet je tako moral poiskati nadomestilo zanj. Iz Javnega holdinga Maribor so nam sporočili: “Nadzorni svet Športa Maribor, d. o. o., za direktorja podjetja s 1. 4. 2023 imenoval Ranka Šmigoca. Slednji je od 1. 3. 2023 že opravljal delo prokurista v Športu Maribor, prav tako pa je kot direktor podjetja Marprom sodeloval v procesu oddelitve dejavnosti »Pohorja« na Šport Maribor, zato ga zelo dobro pozna.”

Direktor bo polni, 5-letni mandat

Kot še pojasnjujejo na Javnem holdingu Maribor, za naš medij, je cilj pri oddelitvi zagotoviti kontinuiteto aktivnosti in tesno medsebojno sodelovanje obeh omenjenih podjetij iz Skupine JHMB: “Ranko Šmigoc je bil za direktorja Športa Maribor imenovan na podlagi povabila, in sicer za poln 5-letni mandat.” Zdaj pa kot kaže direktor Marproma in Mestnih nepremičnin prevzel še vodenje tretjega občinskega podjetja.

Ministrstvo za infrastrukturo je na razpisu za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja na mariborskem letališču preko spletnega portala javnih naročil prejela eno ponudbo, so za STA povedali na ministrstvu, kjer za zdaj imena ponudnika še ne razkrivajo, ker je ponudba trenutno še v fazi pregledovanja.

Kot so še sporočili iz pristojnega ministrstva, bo komisija za pripravo in izvedbo javnega razpisa v njihovem imenu pregledala prejeto ponudbo, preverila dopustnost prijave in izpolnjevanje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije ter s sklepom ugotovila, ali se kandidatu prizna sposobnost prevzema koncesije.

Če bo ponudniku sposobnost priznana, bo povabljen k pogovorom, na katerih bodo uskladili obseg in način izvajanja koncesije, vzorec koncesijske pogodbe in drugih elementov, potrebnih za oddajo končne pisne ponudbe.

Po zaključenih pogovorih, ki jih bodo izpeljali v enem ali več krogih, bo ministrstvo oblikovalo povabilo k oddaji končne ponudbe, iz katere bodo morale biti razvidne končne ponujene vrednosti glede na posamezna merila razpisne dokumentacije. Po njenem prejemu bo koncedent končno ponudbo ocenil skladno z merili, postopek izbire bodo končali z izdajo akta izbire, s podpisom koncesijske pogodbe in izpolnitvijo morebitnih odložnih pogojev.

Na ministrstvu ob tem dopuščajo tudi možnost, da v primeru, če v sklopu postopka javnega razpisa ne bo pridobil nobene finančno sprejemljive ali vsebinsko ustrezne končne ponudbe, da prejeto končno ponudbo zavrne in postopek javnega razpisa zaključi brez izbora.

Ministrstvo za infrastrukturo je razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja na mariborskem letališču podaljšal dvakrat po dva tedna. Kot je ob zadnjem podaljšanju povedala ministrica Alenka Bratušek, so se za to odločili, ker so morebitni ponudniki pred dokončno odločitvijo želeli še nekaj dodatnih informacij. Ker si po njenem resnično želijo najti najboljšo rešitev za letališče, niso videli težav, da jim ne bi ugodili.

Bratušek je ob tem znova poudarila Bratušek, ima omenjeno mednarodno letališče, za kar licence ni tako enostavno dobiti, zelo veliko neizkoriščenih možnosti, zato še vedno upajo in verjamejo, da jim bo uspelo najti korektnega partnerja, ki bo vedel, kaj z njim v prihodnje početi.

vir: sta

Poročali smo, da so nam v mariborskem zdravstvenem domu dejali: “Žal naši pacienti prestopijo meje dopustnega, kar nas izredno žalosti”.

Verbalni napadi se v zadnjih letih stopnjujejo

Zdravstveni kader v UKC Maribor se pri obravnavi pacientov dnevno srečuje z verbalnimi napadi, grožnjami, žaljivkami in poniževanjem. “V večini primerov takšnih incidentov do sedaj zdravstveni kader ni prijavljal drugim organom (npr. policiji), niti v teh primerih niso obveščali varnostne službe. Večino takšnih primerov zabeležimo v sistemu neželenih dogodkov. Se pa verbalni napadi na zaposlene, med opravljanjem zdravstvene oskrbe, v zadnjih letih stopnjujejo,” zapišejo v UKC Maribor. Letos so zabeležili en fizični napad pacienta na zdravstveno osebje.

V letošnjem letu, v obdobju med 1. 1. 2023 in 20. 3. 2023 je bilo prijavljenih 15 neželenih dogodkov s področja nasilja tretjih oseb. V enakem obdobju lani je bilo
takšnih prijav 22.

“Glede na letna poročila (2021 – 231 dogodkov, 2022 – 149  dogodkov) bi lahko ocenili, da se stanje ponovno počasi vrača na raven iz obdobja pred pandemijo,” zapišejo in dodajo, da bo potrebno na realne podatke počakati vsaj do polovice leta.

V Urgentnem centru okrepili varnost

Delovanje varnostne službe so okrepili tako, da so povečali prisotnost varnostnikov na najbolj izpostavljenih deloviščih v Urgentnem centru, kjer se dogaja največ nasilja s strani tretjih oseb. Pojasnili so nam tudi, da imajo vUKC Maribor organizacijsko navodila “Komunikacija z nasilnimi ljudmi in ravnanje v primerih nasilja s strani tretjih oseb” in “navodila za ukrepanje v primeru nasilnega vedenja.” “Prav tako smo na najbolj izpostavljenih deloviščih pripravili obvestila pacientom z naslovom »STOP NASILJU« in drug material, s katerim ozaveščamo uporabnike naših storitev. Prav tako pripravljamo delavnice za zaposlene na temo problematike nasilnih pacientov,” dodajo ob tem.

 

V Mariboru so v polnem teku priprave na odprtje prve mednarodne osnovne šole v tem mestu. Z delovanjem po programu organizacije International Baccalaureate (IB) iz Ženeve bo pričela 1. septembra letos. Vpisovanje učencev je napovedano v aprilu.

“Trenutno poteka zaključna faza izbora vodje mednarodnega programa IB, sledil bo vpis za učence v aprilu in v mesecu maju še izbor učiteljev, ki bodo poučevali v mednarodnih oddelkih,” so za STA povedali na Mestni občini Maribor.

Izobraževanje v angleškem jeziku bodo izvajali za otroke od 3. do 18. leta starosti, in sicer na Osnovni šoli Leona Štuklja.

“Na šoli smo že začeli s preliminarnim planiranjem pouka v naslednjem šolskem letu. V načrtu so tudi ureditev zunanjih športnih površin, prenova kuhinje, dograditev še ene telovadnice ter razširitev šole ob povečanem vpisu v mednarodni program,” pojasnjujejo na občini.

Z zanimanjem za vpis so zadovoljni

“Vsakodnevno prihajajo nove prošnje in povpraševanja glede vpisa v mednarodni program, kar nas navdaja z optimizmom, da bo šola že relativno hitro zaživela v polnem sijaju. Na spletni strani Osnovne šole Leona Štuklja je tudi del spletne strani namenjen informacijam o mednarodni šoli v angleškem jeziku, zato ne dvomimo, da bo interes zadosten in zadovoljiv,” še dodajajo na občini.

Ob tem znova izpostavljajo, da je mednarodna osnovna šola “eden izmed delcev v mozaiku grajenja prihodnosti za mednarodni prostor odprtega in v razvoj usmerjenega Maribora”.

Sprva so napovedovali začetek delovanja te šole že v šolskem letu 2022/2023, a niso pravočasno dosegli dogovora o državnem financiranju. Po veljavnem dogovoru se bo program IB na ravni osnovnošolskega izobraževanja sofinanciral s strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje v višini povprečnega zneska na učenca, ki je javni šoli zagotovljen iz državnega proračuna za izvedbo obveznega programa osnovne šole. Ostali viri financiranja bodo šolnine in prispevek mestne občine.

Šola je namenjena otrokom tujih gospodarskih, diplomatskih in drugih predstavnikov organizacij, otrokom slovenskih državljanov, ki so ali bodo bivali v tujini, ter otrokom tujih državljanov, za katere se ugotovi, da je za otroka koristneje, da obiskuje šolo z mednarodnim programom.

vir: sta

Kljub dežju so se tudi v Mariboru danes podali z rdečimi baloni po ulicah, v simbol ljubezni in upanja.

Že tradicionalno ga v Zavodu 13 pripravljajo ob mednarodnem dnevu redkih bolezni, ki ga sicer obeležujemo 29. februarja. “Pohod se letos odvija marca in je posvečen posebnim mamicam, ki z ljubezenijo obdarjajo svoje otroke,” je povedala Petra Greiner iz Zavoda 13.

Vseslovenski pohod z rdečimi baloni je danes ob 11. uri potekal v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Ravnah na Koroškem, Murski soboti, Trbovljah in Velenju. Častna pokroviteljica dogodka je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Pohod se je tokrat po epidemiji v živo odvil prvič, s tem pa se je vrnil svojemu osnovnemu poslanstvu, to je približati posebne otroke ljudem na ulici. Po besedah Greinerjeve želijo na ta način podpreti vse starše otrok z redkimi boleznimi in pa ozaveščati o posebnih otrocih in življenjih takih družin.

Več v Občinskem informatorju, v ponedeljek ob 18.30, na BK TV.

Prihodnji torek, 28. marca, se bo v dvorani KD Kamnica na Vrbanski cesti odvila skupina izredna seja sveta KS Kamnica in KS Bresternica-Gaj.

Ne seji bodo podali svoje mnenje okoli proračuna MOM, jasno izrazili svoje zahteve in v primeru nerazumevanja njihovih problemov pričeli s postopkom ustanovitve občine Kamnica – Bresternica – Gaj.

Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica, je ob tem pojasnil, zakaj so se odločili za to: “Ker smo ugotovili, da so bile pred drugim branjem proračuna MOM iz njega za prihodnji 2 leti umaknjene popolnoma vse investicije v Krajevna skupnost Kamnica in KS Bresternica Gaj, sva se s predsednik sveta sosednje KS, gospodom Primožem Hedlom odločila sklicati skupno izredno sejo obeh svetov KS, ter na njo povabiti vse mestne svetnike, župana, podžupana in druge odločevalce.”

“Čas je, da stopimo skupaj in jasno povemo, da smo tukaj” 

“Na sejo, ki je zadnja možnost da našim krajem pred sejo mestnega sveta Mestna občina Maribor zagotovimo vsaj kakšno drobtinico, ste vabljeni tudi vi – krajanke in krajani obeh KS. Čas je, da stopimo skupaj in jasno povemo, da smo tukaj in da smo enakovredni vsem ostalim, ki živijo v MOM,” so pozvali krajane.

V Zdravstvenem domu Adolfra Drolca Maribor letos niso zabeležili nobenega fizičnega nasilja pacientov nad zdravniki in zdravstvenim osebjem, so pa v januarju obravnavali primer, ko je pacientka uničevala lastnino zavoda. Kot so povedali za lokalec.si je potisnila mizo v ambulanti, vrgla kartoteke iz omare in udarila v vrata in kavni avtomat. Ob tem pa povedo, da beležijo precej verbalnega nasilja.

“V letu 2022 smo imeli v zavodu evidentiranih 44 primerov nasilnega vedenja nad zaposlenimi in sicer: 40 primerov na OE Splošno zdravstveno varstvo, 2 primera na OE Zobozdravstveno varstvo, 1 primer na OE Varstvo žensk in 1 primer na OE Nujna medicinska pomoč,” pojasnijo za lokalec.si.

Grozil z razstrelitvijo

Kot smo že poročali, so imeli pretekli petek primer najprej verbalnega nasilja preko telefona prvo v centru za naročanje ambulant družinske medicine, nato še v sami ambulanti. “Pacient je grozil, da bo prišel v ambulanto osebno in bo vse razstrelil. Ker je glavna medicinska sestra OE SZV naročila, da takoj pokličejo policijo in so se v samem nadstropju zaklenili, se je ta isti pacient obrnil nanjo. Iz razgovora je takoj ugotovila, da gre za tega istega pacienta,” so pojasnili.

Zaposleni velikokrat v stiski

Povedo, da ni za zanemariti, da se zaposleni soočajo z velikimi stiskami, o katerih pa se, velikokrat pogovarjajo. “Predvsem so v stiski, ko je potrebno podati izjavo policiji, katera zahteva osebne podatke. Na ta način, je zaposleni dodatno izpostavljen stresu, saj se zavedajo, da se je potrebno v primeru vabljenja na sodišče ponovno soočiti s takim pacientom tako v ambulanti kot na sodišču. Prepričani smo, da je zato tudi manj prijav na policijo, kar pa seveda je v primeru nasilnega vedenja nedopustno. Iz tega razloga si želimo, da bi zaposleni v zdravstvu v takih primerih imeli možnosti drugačnih prijav kot osebna prijava,” so dodali.

Z ukinitvijo testiranj, se je potreba po dodatni varnosti zmanjšala

V zadnjih letih, predvsem v času testiranja na koronavirus, so imeli okrepljeno varnostno službo. Z ukinitvijo testiranj, se je potreba po dodatni varnosti zmanjšala. “Prav tako imamo na voljo v dopoldanskem času varnostno službo, ki skrbi za red in varnost vseh pacientov ter zaposlenih v ZD Maribor na centralni lokaciji,” dodajo.

Ob tem poudarijo: “Do nasilnega vedenja v vseh oblikah  imamo v našem zavodu ničelno toleranco in mnogokrat žal naši pacienti prestopijo meje dopustnega, kar nas izredno žalosti.  Zaposleni imajo navodila, kako ravnati v  primeru nasilnega vedenja pacientov.”

“V primeru da ocenijo ogroženost za fizično nasilje imamo na voljo možnost klica varnostne službe in seveda policije.   Prav tako z zaposlenimi opravimo pogovor v kolikor je le to potrebno. Zaposlene se vzpodbuja, da se o  neželenih dogodkih pogovarjajo tudi znotraj svojega tima.  Na ta način lahko vsak zase oceni, kaj bi lahko še naredil da do take situacije ne bi prišlo in hkrati se osebno razbremeni, kar je še najbolj pomembno,” povedo v nadaljevanju.

Zaposleni imajo možnost dodatnega internega izobraževanja

Ker je izredno pomembno, da zaposleni obvlada veščine komunikacije in gradi na medosebnem dobrem odnosu med zaposlenim in pacientom, imajo zaposleni možnost dodatnega internega izobraževanja prav iz področja komunikacije, ki je mnogokrat ključnega pomena za razrešitev nastale situacije. “Prav tako se na ta način učimo prepoznavati neželene  dogodke in se nanj ustrezno odzivati.  V preteklem letu smo dodatno za novo zaposlene organizirali  intenzivne delavnice na temo Vodenje razgovora in obvladovanje zahtevnih uporabnikov.”

Zaposleni v mariborskem podjetju A&E Europe, ki je del ameriške skupine Elevate Textiles in se ukvarja z izdelavo sukancev, so za ponedeljek sklicali dvourno stavko. Vodstvo družbe in lastniki, ki so konec februarja napovedali postopno zapiranje obrata, na sestanku niso ugodili njihovim zahtevam, je za STA povedal sindikalist Gvido Novak.

Nekaj več kot sto delavcev, ki ji zastopa Konfederacija slovenskih sindikatov (KSS), od vodstva družbe zahteva ohranitev proizvodnje v Mariboru in povrnitev ključnih kupcev, ki so jih v zadnjem času večinoma odpeljali v nemško podjetje znotraj skupine, v nasprotnem primeru pa odpravnino vsakemu delavcu po 100.000 evrov.

Po mnenju Novaka so se za tako drastične zahteve odločili, ker naj bi bilo po mnenju sveta delavcev in bilančnih podatkih iz podjetja odtujenega natančno toliko denarja, kolikor znaša zahtevana odpravnina za 103 zaposlene v podjetju.

“Zaposleni danes niso dobili nobenega odgovora na svoje zahteve, zato bomo v skladu z najavo stavkovnega odbora v ponedeljek organizirali dvourno opozorilno stavko. Zahteve zaposlenih ostajajo enake,” je povedal predsednik KSS in dodal, da je svet delavcev medtem tudi zavrnil program presežnih delavcev in se pridružil zahtevam sindikata.

Kot so delavci izvedeli na prejšnjem sestanku z vodstvom podjetja, naj bi v prvi fazi z začetkom maja delo izgubilo 56 delavcev, vsi ostali v začetku julija.

Za predsednika KSS je sporno ravnanje lastnikov podjetja, ki so leta 2016 kupili tudi nemško podjetje Gütermann, slednje se ukvarja z enako proizvodnjo kot mariborsko, posel pa naj bi lahko sklenili le pod pogojem, da nemška tovarna prevzame vse njihove posle v Evropi. Vse od takrat naj bi po njegovih besedah načrtno izčrpavali podjetje v Mariboru, odpeljali vse kupce, na koncu pa bodo še zaprli tovarno in odpustili zaposlene.

Vodstvo podjetja A&E Europe je zadnji dan februarja svet delavcev in sindikat seznanilo s svojimi strateškimi in organizacijskimi ukrepi, ki peljejo v postopno zapiranje obrata v Mariboru. Vzrok za takšno odločitev naj bi bil, da nadaljevanje proizvodnje v Sloveniji zaradi težkih razmer na trgu in ostalih dejavnikov ni več smiselno. Leta 2021 so beležili skoraj milijon evrov čiste izgube, podoben pa naj bi bil tudi lanski rezultat.

Vir; sta

V sklopu čistilne akcije MOji odpadki – moja skrb, katere organizator je Mestna občina Maribor, so se lotili čiščenja Drave v Mariboru potapljači iz Potapljaškega društva Maribor.

Pridružili so se jim tudi člani Ribiške družine Maribor, ki so opozorili na stanje življenja v tej reki.

Več v prispevku.

Boris Novak, direktor Energetike, je z včerajšnjim dnem, 20. marca, podal odstopno izjavo. Kmalu tako kot kaže, ne bo več direktor Energetike Maribor.

Predsednik nadzornega sveta Damijan Škrinjar, nam je informacijo potrdil: “Lahko potrdim, da je Boris Novak, včeraj, v ponedeljek, podal odstopno izjavo z mesta direktorja Energetike Maribor.” Odstopil je zaradi osebnih razlogov.

“Kot predsednik nadzornega sveta Energetike Maribor potrjujem prejem odstopne izjave mag. Borisa Novaka, ki se z 31. 5. 2023 poslavlja z mesta direktorja iz osebnih razlogov. Nadzorni svet Energetike Maribor iz Skupine JHMB bo pravočasno sprožil vse ustrezne postopke za imenovanje novega direktorja, pri čemer je cilj, da jih zaključi do navedenega datuma odhoda sedanjega direktorja. Ob tem se g. Novaku zahvaljuje za korektno in profesionalno medsebojno sodelovanje ter dobro vodenje podjetja v času energetske krize,” so še pisno za naš medij iz Javnega holdinga Maribor, sporočili besede Damijana Škrinjarja.

Nadzorni svet se bo seznanil z odstopom

Z njegovim odstopom se mora zdaj seznaniti nadzorni svet, to pričakujejo da bo na naslednji redni seji, ki bo konec tega meseca ali v začetku prihodnjega. Kako bodo postopali vnaprej pri iskanju novega direktorja še ne vedo. Na seji nadzornega sveta se bodo seznanili s časovnico odstopa, pa bo ta skladen s pogodbo o zaposlitvi na Energetiki Maribor, ki jo ima Novak. Verjetno bodo z njim sklenili sporazum, kjer bodo opredelili datum prenehanja funkcije, ter odločali o tem kar mu pripada ter kaj mora on predati podjetju, v skladu z pogodbo o zaposlitvi.

Vodenje je sicer prevzel februarja lani, po tem, ko so odstavili dolgoletnega direktorja Alana Perca.

Danes, v soboto, 18. 3. 2023, je na območju Letališča Edvarda Rusjana in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor potekala vaja regijskega pomena “Letalska nesreča na Letališču Edvarda Rusjana Maribor 2023”.

Vaja je potekala z namenom, da se preizkusi in izpopolni organiziranost, pripravljenost in usposobljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč za ukrepanje ob letalski nesreči.

Vaja letalske nesreče, prevoz ponesrečencev. FOTO: UKC Maribor

Primož Osojnik, poveljnik Gasilske brigade Maribor, je ob koncu vaje povzel, da je šlo generalno gledano za vajo z večjim obsegom, ki terja tudi večjše število sodelujočih, večje število ponesrečencev. Poudaril je, da so morali gasilci ukrepati kot pri gašenju večjega požara. Gasilci redko sodelujejo pri takih intervencijah, bistveno pa je, da testirajo pripravljenost gasilskih enot in po njegovem mnenju tudi sodelovanje z ostalimi službami.

Smiljan Kramberger, vodja projekta, je dejal, da je današnja vaja pokazala, da sistem deluje, da pa bo treba nekaj stvari izboljšati, da pa je tudi za letališče taka vaja zelo pomembna. Pri tem pa ugotavlja, da morajo imeti zadostno število ljudi. In da mora komunikacija teči čim boljše.

Štefan Mali iz Nujne medicinske pomoči Maribor pa je izpostavil, je NMP pripravljena na množične nesreče, da pa so vedno možnosti za izboljšave. Pohvalil je korektno komunikacijo in sodelovanje z drugimi, s katerimi dejansko sodelujejo tudi v realnih nesrečah.

Anita Kovačič Čelofiga iz Policijske uprave Maribor pa je povzela, kaj dejansko je vloga policije ob nastanku take letalske nesreče, od obveščanja do zavarovanja kraja nesreče, omogočanja proste poti vsem reševalnim ekipam, obveščanja ljudi.

Del vaje se je izvajal tudi na območju UKC Maribor – prihod ‘poškodovancev’ z reševalnimi vozili in obravnava. V UKC Maribor je potekal sprejem oskrbovancev (in simulacija oskrbe s testom opreme), testiranje formiranja Bolnišnične poveljniške skupine (BPS) in provizorična reorganizacija delovanja, vključno s preizkušnjo delovanja drugih esencialnih služb s povečano obremenitvijo (Oddelek za radiologijo, Služba za korporativno varnost, oddelki/enote za intenzivno terapijo, operacijske dvorane, laboratoriji idr.).

Vaja letalske nesreče, prevoz ponesrečencev. FOTO: UKC Maribor

Janez Jencl iz UKC Maribor je dejal, da gre za zelo bogato izkušnjo, pri tem so testirali notranjo organizacijo in poveljniško skupino, ob tem pa tudi komunikacijo pri sprejemu takih pacientov, ki v realnem svetu poteka. Za njih vaja še ni zaključena, povzel je, kaj se še dogaja v UKC Maribor po tem, ko so paciente pripeljali na urgenco.

Vaja letalske nesreče, prevoz ponesrečencev. FOTO: UKC Maribor

V mesecu aprilu 2023 bo v Mariboru pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in v sodelovanju z NK Maribor potekala tradicionalna akcija zaščite pred klopnim meningoencefalitisom »Zdravo v naravo«.

Pobudnik akcije, ki traja že dvanajsto leto zapored in je kasneje postala vseslovenska, je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. Tudi tokrat se bodo prebivalci Maribora in okolice lahko v času akcije cepili po znižani ceni.

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena. Kljub visoki verjetnosti okužbe, se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi, zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti tej resni bolezni.

Zaradi želje po zvišanju stopnje precepljenosti vseh občanov in navijačev NK Maribor, odraslih in otrok, bo akcija “Zdravo v naravo” potekala na lokaciji stadiona Ljudski vrt, v soboto 15. 4. 2023 od 8. do 20. ure, severna ploščad, medijsko središče.

Naročanje za cepljenje

Na cepljenje se je treba obvezno naročiti. Občani se lahko za cepljenje prijavijo:
– preko spletne aplikacije.
– vsak delovni dan od ponedeljka 20. 3. 2023 do četrtka 7. 4. 2023 od 7. do 20. ure in petek od 7. do 14. ure, na tel. številki 02/22 86 200 (izberete številko 4). Cena cepiva proti KME bo na ta dan znašala 20 evrov. Plačilo je možno samo s plačilno kartico. Naprošajo vse, ki imajo rumeno cepilno knjižico, da jo prinesejo s seboj. Izdaja nove cepilne knjižice znaša 5 evrov. Priporočljiv presledek med cepivom proti Covid-19 in ostalimi cepljenji je 14 dni, da se izognejo napačnemu pripisovanju morebitnih neželenih učinkov, so še zapisali pri ZD Maribor.

Trije odmerki cepiva za osnovno cepljenje

Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva (drugi odmerek sledi 1-3 mesece po prvem, tretji pa 5-12 mesecev po drugem). Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Pri osebah starih 60 let ali več so poživitveni odmerki priporočljivi na tri leta.

Cepljenje ni priporočljivo za osebe z akutno vročinsko boleznijo in tiste, ki so alergični na jajčne beljakovine ali sestavine cepiva. Cepijo se lahko samo zdravi občani brez suma na COVID-19. Zdravstveni dom še prosi, da ob prihodu na lokacijo vsi upoštevajo, navodila NIJZ “Preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2”.

Danes se je v Bresternici v Mestni občini Maribor odprl Krizni center za otroke Palček, ki bo nudil krizne namestitve otrokom do šestega leta starosti. Gre za drugi tovrstni center v Sloveniji.

Center za socialno delo Maribor je primerne prostore iskal dlje časa, naposled so le uspeli in uredili prostore v hiši, ki so jo sicer najeli. Konec lanskega leta so pridobili soglasje ministrstva, kjer so se strinjali, da je omenjena hiša najbolj primerna. V omenjenem centru bo lahko bivalo do deset oseb, za njih pa bodo skrbeli strokovni delavci CSD Maribor. Pogodba je sklenjena za dve leti z možnostjo podaljšanja.

“Velikokrat so zgodbe boleče, srce parajoče”

“Moramo jim pomagati, velikokrat umakniti v varno zavetje, v katerem bodo lahko normalno zaživeli in spoznali, da je svet tudi prijazen, lep in da je čas za igranje, da začutijo toplino, varno okolje in sprejetost,” je dejala Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor.

“Ne moremo, ne glede na to, kako se potrudimo, vseh neprijetnih situacij v družinah izničiti. Te so, te bodo. Kot država moramo imeti ustrezne institucije, da za otroke, ki so žrtve nasilja v družini, neprimernih razmer itd., rešimo in jim pomagamo, bodisi z začasnimi namestitvami v kriznih centrih, v skrajnih primerih z namestitvami pri rejnikih,” je dejal Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

“Upam, da bodo otroci tukaj našli čas za igro in smeh.”

Na otvoritvi je bil tudi župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ki je dejal: “Lepo je živeti v mestu, ki ima veliko srce in zna poskrbeti za vse tiste, ki so pomoči potrebni.” Občina sicer sofinancira tudi Materinski dom in podobne ustanove. V nadaljevanju pa: “Zahvaljujem se vsem srčnim ljudem, ki pomagate, podpirate. Hvala okolju v Bresternici, zagotovo boste čudoviti gostitelji. Upam, da bodo otroci tukaj našli čas za igro in smeh.”

Nekaj utrinkov:

 

Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot, ki ga podpira 21 občin, je na zadnji skupščini potrdilo nadaljnje dveletno sodelovanje in koordiniranje Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot na področju promocije, ki ga že 3. leto izvaja Sektor za turizem na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor.

Partnerji projekta podpirajo uspešno zgodbo sodelovanja in sledijo zastavljenemu cilju po celovitem upravljanju območja reke Drave. V zadnjem letu so Direkcija RS za infrastrukturo, tudi partner projekta, ter občine in DEM na Dravski kolesarski poti uresničile mnoge novosti. Med njimi so: ureditev kolesarske steze na Ruškem mostu, izgradnja kolesarske poti v Muti, sanacija kolesarske poti v Hajdini, prestavitev poti v Dogošah in navezava kolesarske poti v Melju pri jezu. V letošnjem letu se bo zaključila gradnja kolesarske poti med Radljami ob Dravi in Breznom, v Mariboru na Lentu in pod Europarkom ter na Ptuju na nasipu v smeri Rance. Urejena in označena infrastruktura na Dravski kolesarski poti namreč predstavlja potencial za razvoj turističnih produktov s strani ponudnikov turističnih storitev zato partnerji podpirajo tudi idejo o enotnem sistemu izposoje koles.

Želja po vzpostavitvi zavarovanega območja Drave državnega pomena

Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor je pomemben korak k razvoju reke usmerila tudi v okviru aktivnosti, ki se navezujejo na plovnost na reki Dravi. Med drugim je skupaj z občinami pripravila strokovne podlage za ureditev plovnosti na reki Dravi na območju med HE Mariborski otok in HE Fala. »Poleg turističnega vidika je potrebno omeniti potencial, ki ga Drava nudi za razvoj JPP, turističnih voženj ter možnosti nadgradnje in širitve ponudbe na področju športa in rekreacije na Dravi,« je izpostavil Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor pozdravljajo idejo o oblikovanju delovnih skupin, ki bo sestavljena iz ključnih deležnikov in bo v prihodnje sledila cilju za ureditev plovbe s plovili na motorni pogon na celotnem območju reke Drave med Dravogradom in Mariborom. Skupaj z občinami se bo pripravilo odloke o plovbi na celotnem delu reke Drave.

Pomembno novost predstavlja želja po vzpostavitvi zavarovanega območja Drave državnega pomena, katerega cilj je dvigniti ugled in prepoznavnost zavarovanih območji ob Dravi. Direktor RRA Podravje – Maribor dodaja: »Ob tem si želimo vzpostaviti upravljanje in urediti njeno financiranje. Občine so na skupščini podpisale Pobudo o vzpostavitvi zavarovanega območja, ki ga bomo sedaj posredovali resornemu ministrstvu.«

Vse aktivnosti bodo še naprej podprte s strateško zastavljeno mednarodno promocijo, katere novost je nadgradnja spletnega portala in mobilne aplikacije ter vzpostavitev spletne trgovine kakor tudi nadaljnji razvoj in promocija doživetij na in ob Dravi.