Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Danes so bile na dnevnem redu mestnega sveta Mestne občine Maribor predlagane tudi točke vezane na podražitve v Mariboru. Iz dnevnega reda pa so bile po tem, ko je večina svetnikov podprlo pobudo Igorja Jurišiča, Stranka mladih – Zeleni Evrope, umaknjene. Mariborski župan je svetnikom sporočil, da so proračun s tem dejanjem obremenili za več milijonov evrov, kar bo posledično pomenilo manj investicij v Maribor.

Mariborski župan Saša Arsenovič je ob pričetku seje dejal: “Razumem dileme svetnikov, saj se z njimi na človeški ravni soočam tudi sam. Imam otroka v vrtcu, enega kmalu. Predlogi niso namenjeni predlogu kandidata župana, ampak gre za mesto v celoti. Stojimo na velikem razpotju, v marcu skorajda v krču, zaradi nesprejetega proračuna do sedaj. Pred nami so priložnosti. Mogoče največje v zadnjih 30 letih. Nova perspektiva, kjer smo si izborili večji kolač, kot kadarkoli do sedaj. Hkrati pa se v svetu odvijajo izjemne spremembe, govorim o vojni v Ukrajini in spremembe občutimo vsi.”

Predlagal 30 odstotkov cenejše vstopnice za Mariborčane

Povratna vožnja z gondolo je trenutno 6 evrov, in predlagana cena novih vozovnic je tista, ki je šokirala številne, šlo bi namreč za 200 odstotno podražitev. Predlagana nova cena je bila 19,9 evra. Župan je sicer na današnji seji mestnega sveta predlagal ugodnejše cene vozovnic za Mariborčanke in Mariborčane. Zanimivo je dejstvo, da so sprva povišali ceno za skoraj 200 odstotkov, danes pa dejal, da predlaga 30 odstotkov popusta na vozovnice za prebivalce Maribora. Povedal je, da so si zgled vzeli pri sosednji Hrvaški.

Jurišič predlagal umik točk o podražitvah

Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope je predlagal umik točk o podražitvi: “Danes smo dobili spremembo 17. točke. Evropska zakonodaja tega ne dopušča, glede na to, da se od torka do danes ni spremenila, verjamem, da ta poteza ni bila pripravljena dovolj taktično, ampak da je ta rizik, ki ga župan omenja, če se zdaj motijo in so imeli prej prav, pomeni to, da se lahko vsi tisti, ki ne bodo dobili subvencije, zgrnejo na MOM in to lahko pomeni veliko finančno breme, ker bodo zahtevali enako ceno.”

Auer: “Gre za šolski primer kršenja Evropskega prava.”

Predlog so podprli tudi v LPR – Lista za pravičen razvoj MČ in KS. Stojan Auer je dejal:Gre za šolski primer kršenja Evropskega prava.” Opozoril je tudi, da bi povprečna mariborska družina mesečno plačala 154 evrov več: “Takšnega udarca po žepu družine ne bodo prenesle.” Z umikom se je strinjala tudi svetniška skupina Gibanje Svoboda.

Franc Kangler – Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije, ki je sicer glasovala za umik sklepov, je svetnike seznanil, da so s SDS – Slovenska demokratska stranka, sklenili sporazum in da nastaja nova svetniška skupina, v kateri bo 12 svetnikov.

Pred glasovanjem je mariborski župan Saša Arsenović dejal: “Sem proti umiku. Preveč je tukaj truda in širše slike gledane tudi v smeri drugega branja in sprejetja. Občina je v krču in upam, da boste v čim manjšem številu sodelovali pri tem, da gremo v to smer.”

Svetnikom, ki so bili za umik je dejal: “Skupaj ste obremenili proračun za 5 milijonov evrov.”

Umaknjene so bile torej točke o določitvi cen programov javnih vrtcev, predlog spremembe cene storitvene pristojbine za čiščenje odpadnih voda na Centralni čistilni napravi Maribor, cenik izvajanja storitev gospodarske javne službe – linijski prevoz v mestnem prometu in cenik za krožno kabinsko žičnico na Mariborsko Pohorje.

 

Poročali smo že, da so mestni svetniki na seji umaknili podražitve v Mariboru.  Odločali so tudi o prodaji poslovnih deležev v družbi FARMADENT trgovina, proizvodnja in storitve d.o.o. Sklep so podprli s 23 glasovi za in 14 proti. Mariborski župan Saša Arsenovič je ob sprejemu sklepa dejal: Upam, da bodo odložni pogoji sprejeti in da bo Farmadent čakala, tako kot na primer Marifarm, boljša prihodnost, kot takrat, ko smo mi bili lastniki.” Ustanovili bodo tudi komisijo, ki bo pregledala pravne posle Farmadenta najmanj zadnjih pet let.

Med drugim so sprejeli tudi sklepa o začasnem financiranju občine v obdobju april-junij in o spremembi Odloka o turistični taksi in promocijski taksi v Mestni občini Maribor. Od višje takse si obetajo okoli 150.000 evrov letno.

Pivka: “Trenutno stanje vodi v tveganje stečaja in socialno problematiko”

Jurij Pivka, direktor Farmadenta, je pojasnil:“Javni razpisi predstavljajo tveganje za podjetje Farmadent in potencialno tvegamo stečaj.” V nadaljevanju je dodal, da so trenutno aktualni štirje večji razpisi, kjer sodeluje več povezanih javnih lekarniških zavodov. Ocenil je, da lahko čez noč izgubijo večji del prometa, prodaja bi lahko padla iz 80 na 21 milijonov evrov. Če bi se to zgodilo bi morali iti v odpuščanje, podjetje pa bi po njihovih ocenah pridelalo 1,7 milijona evrov minusa. “Če ne podprete prodaje, ocenjujemo, da bi lahko prišlo do izgube premoženja za lastnike, velike gospodarske škode, ob tem pa velika socialna problematika, saj so ogrožena mesta v Farmadentu in hčerinski družbi GoPharm, “ je pred glasovanjem še povedal Pivka.

Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope je vprašal: “Zanima me, ali imamo jamstvo s strani novega kupca, da bo s trenutkom podpisa temu Farmadentu dovedel potreben kisik, da preživi?” “Vsi bomo previdni, dokler ne bo soglasja AVK v Sloveniji. Obljuba je, čim dobimo soglasje, bomo dobili blago,” mu je odgovoril Pivka.

Ustanovili bodo komisijo, ki bo pregledala pravne posle najmanj zadnjih pet let

Da so varovalke kupca izredno močne, je poudarila Karin Jurše – Gibanje Svoboda: “Predlagam, da se pogodba čim prej realizira in da se Farmadent proda. Je pa razmisliti, ali poiskati krivce ali ne, zakaj je do tega sploh prišlo.” Stojan Auer, LPR – Lista za pravičen razvoj MČ in KS Stojan Auer je dejal: “Na problematiko opozarjamo že leta. Še takrat, ko ni bil v takšnem položaju. Ko ga je bilo mogoče rešiti iz zubljev tistih, ki si ga želijo prilastiti in kupiti na poceni način.” Spomnil je, da se Farmadent v času koronavirusa ni prijavil na noben razpis in predlagal, da se ustanovi komisija, ki bi preučila pretekle posle in objektivnost razlogov, ki so pahnili družbo v stanje, kakršno je danes. Sklep o ustanovitvi komisije, ki bo pregledala pravne posle najmanj zadnjih pet let, je župan dal na glasovanje, svetniki so ga podprli.

Mikl: “Kaj nam bo ostalo v tem Mariboru?”

Dejan Kaloh – SDS: “Arsenovič je pod prejšnjo vlado na nas poslance večkrat apeliral, ocenjujem, da dobrohotno, da smo podprli zakon o lekarniški dejavnosti, češ da bomo obdržali Farmadent v občinski lasti. Danes iz te perspektive more biti to razumeti kot nekakšno zavajanje.” Prodaje Farmadenta niso podprli. Milan Mikl, Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije je povedal, da so pred dvema letoma z aplavzom pozdravili sklep: “Danes pa smo tukaj, kjer smo. Vidimo, da verjetno druge poti ni, kot da se bo žal to moralo prodati. Bojim se, da bodo prišli pa bodo rekli Mariborske lekarne bomo morali prodati, ker so premale. Kaj bomo takrat? Ponovno klečeplazli pa rekli tak, saj drugo nimamo, samo dajmo. Kaj nam bo ostalo v tem Mariboru?”

Salus bo za nakup odštel 8,46 milijona evrov

Saša Arsenovič je sicer povedal, da Salus kupnine ne more več znižati, saj je pogodba podpisana. “Jaz sem bil vedno obveščan o vsem, bil sem večkrat na podjetu in smo skušali iskati smeri v smeri prestrukturiranja. Osnovni problem je bil v resnici zakonodaja, ki je dolgo časa puščala v negotovosti zaposlene v Farmadentu, ko je deloval neskladno in smo dvakrat uspeli. Kar pa ne prisiljuje nobenega partnerja, da bi Farmadentu dal zdravilo, med tem, ko ima v Sloveniji že partnerja.” 

Tako kot SDS, tudi Tatjana Frangež – Levica prodaje ni podprla: “Kar se mene tiče je danes žalosten dan. Predvsem kaže, da nam je v Sloveniji precej vseeno za naša podjetja. Moram pokazati s prstom na državo, ki je omogočila tekmecem Farmadenta, da so ga stisnili v kot.” Vprašala je, ali so kakše zaveze, da bo Salus ohranil delovna mesta.

Mestni svet Mestne občine Maribor je podal soglasje k besedilu pravnega posla – predpogodbi o razdružitvi solastnine, sklenjeni med Mestno občino Maribor ter železničarskim športnim društvom Maribor.

“Sklenitev takšnega posla je nična”

Karin Jurše – Gibanje Svoboda, je opozorila, da so predpogodbo pregledali in ugotovili, da ne gre za osnutek, saj je bila podpisana že 8. decembra lani: “Ugotovili smo, da je bilo v 3. členu napačno napisano, da celotne nepremičnine postanejo izključno last Mestne občine Maribor. Temu ni tako. Vsaj ena nepremičnina je v lasti privatne osebe. Še ena druga nepremičnina je v lasti teniškega športnega društva.”

Ugotovili so, da v kolikor iz pogodbe umaknejo besedo osnutek, to ni skladno z 29. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Ta pravi, da je potrebno dobiti predhodno soglasje k osnutku pravnega posla, drugače je ta pravni posel ničen. “To je treba sanirati, saj je sklenitev takšnega posla nična,” je poudarila. Dodala je, da je predpogodba zagotovo potrebna. Njihov predlog je bil, da se znova pristopi k osnutku in se le-ta da mestnemu svetu, ne pa da se obravnava podpisana pogodba.

Mariborski župan Saša Arsenović je dejal: “Želimo rešiti dolgoletni, 10-letni krč, kjer je učinek 0 za mesto, za razvoj mesta in smo skušali dati priložnost nekomu, ki zagotavlja, da bo tam naredil center za košarko, ki jo mesto potrebuje. Ne isčemo težav, ampak rešitve.”

Lidija Krebl iz službe za pravne zadeve MOM je pojasnila: “V realnem življenju je težko predvideti vse situacije. Predvideli smo odložni pogoj. Z odložnim pogojem smo sanirali, da mestnemu svetu nismo predložili samega osnutka in na ta način podaljševali teka pogodbenega roka, ampak smo predložili podpisan sporazum, v katerem smo predvideli, da v kolikor mestni svet ne bo podal soglasja, se sporazum razveljavi. Na ta način smo besedico osnutek sanirali v samem aneksu, ki smo ga predložili in ste ga danes dobili.”

Župan umaknil točko o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah

Iz dnevnega reda je župan umaknil točko o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah. “Prisluhnili smo pomislekom in podpiramo gospodarstvo v mestu, ki ga razvijamo. Predlagana določila marsikje niso bila optimalna, zato bomo gradivo ponovno preučili, pripravili boljše in primernejše rešitve,” je umik pojasnil župan.

 

 

Mariborski mestni svetniki bodo na današnji seji mestnega sveta razpravljali o prodaji družbe Farmadent, občinskega trgovca z zdravili. In v pogodbo za prodajo Farmadenta so pogodbena določila izredno naklonjena kupcu, saj ima kar nekaj možnosti, da odstopi od nameravanega nakupa.

Na dnevnem redu je namreč točka “Pogodba o prodaji poslovnih deležev v družbi FARMADENT trgovina, proizvodnja in storitve d.o.o.” Obširno gradivo pa razkriva nekaj zanimivih informacij. In sicer, da lahko prodaja pade v vodo, četudi jo mestni svetniki na današnji seji potrdijo, saj so v pogodbi vključene klavzule, ki to omogočajo.

V prezentaciji “Projekt Care – predstavitev za občinske svete prodajalcev” je potencialni kupec SALUS sicer navedel, da je njihova zavezujoča ponudba prejela potrebno odobritev nadzornega sveta edinega družbenika.

A hkrati pa še dodajajo, da bosta nujni še odobritev s strani skupščine edinega družbenika (predvideno kot odložni pogoj v SPA) in odobritev organov za varstvo konkurence (AVK v Sloveniji in Makedoniji).

Za pridobitev vseh soglasij naj bi potrebovali leto dni

Navajajo tudi, da ocenjujejo, da bi za vsa našteta soglasja in njihovo pridobivanje potrebovali eno leto“Ponudnik ocenjuje, da bi lahko potrebna soglasja bila pridobljena v časovnem obdobju do 12 mesecev.”

V letu dni pa se lahko spremeni veliko. Glede na to, da je njihov pogoj za nakup tudi, da se ne zmanjšajo prihodki, je časovnica skrb vzbujajoča. V tem času je veliko vprašanje, ali bo Farmadent sklepal posle, glede na to, da je njihovo poslovanje zadnjih nekaj let, v času županovanja Saše Arsenoviča, strmo padlo. Po naših informacijah Farmadent ni ravno uspešen na javnih razpisih, saj nimajo dobaviteljev za vse artikle, ki so v javnih razpisih zdravstvenih domov, bolnišnic in lekarn navedeni.

Vse kaže, da lahko pride do stečaja

A mariborska in okoliške občine so se odločile za prodajo ravno zato, ker bi sicer podjetju grozil stečaj. Se s potrditvijo prodaje torej stečaj z gotovostjo ne bo zgodil? To se bo najverjetneje pokazalo že v prihodnjih mesecih. Direktor Jurij Pivka, ki je podjetje prevzel v rdečih številkah, že javno opozarja, da Farmadentu grozi stečaj.

Kaj jim potem še preostane? Zakaj bi proizvajalec sklenil pogodbo s Farmadentom, če njihovih zdravil ne prodajo naprej, saj ne uspejo na razpisih? Rešitev so sicer lahko zasebne lekarne. Vemo, da teh v Sloveniji ni prav veliko.

Kupec vključil celo klavzulo, ki določa da lahko od pogodbe odstopijo

Ponudnik (SALUS, veletrgovina, družba za promet s farmacevtskimi, medicinskimi in drugimi proizvodi d.o.o.) je v Prodajno pogodbo dodal MAC klavzulo, ki določa, da lahko odstopijo od pogodbe, če bi bistveno neugodni dogodek, dejstvo ali okoliščina povzročila:

i) na letni ravni (glede na izhodiščno leto 2021) najmanj 20 %: 1) zmanjšanje prihodkov, ali 2) zmanjšanje sredstev, ali 3) povečanje stroškov ali obveznosti Skupine Farmadent,
ali
ii) škodo ali odgovornost za Skupino Farmadent ali zmanjšanje vrednosti Skupine v višini najmanj 2 milijona evrov.

Gotovo bo zanimivo videti, kako bodo mestni svetniki na današnji seji mariborskega mestnega sveta odločili o prodaji Farmadenta, ter če se jim bodo porajali kakšni pomisleki.

Danes se je v prostorih stranke Gibanje Svoboda odvila novinarska konferenca, na kateri so podali izjavo za javnost v zvezi z aktualnim dogajanjem v Mariboru. Poudarili so, da z županom na tej točki ne morejo vstopiti v koalicijo, a temu v nadaljevanju še puščajo odprta vrata. Županu med drugim očitajo nespoštovanje mestnih svetnikov, nezmožnost dialoga in kreditiranje občine. Povedali so, da mu ne zaupajo.

“V našem programu smo imeli drugačen pogled na razvoj mesta”

Vojko Flis je poudaril, da si želijo predvsem strpnega dialoga: “Spoštovanje do govorov in pa posebna skrb mora biti posvečena socialnemu statusu meščanov. V našem programu smo imeli drugačen pogled na razvoj mesta, kot se  odraža v sedanjem mestnem proračunu. Zagotavljali smo enakomerni razvoj MČ, zeleni preboj, lahko imamo različne poglede na to, kako naj se mesto razvija, vendar si želimo, da se bomo o tem dogovarjali in iskali skupno pot. In tukaj ostajajo izzivi, ki doslej, vsaj kar se naših pogledov tiče, niso bili ustrezno rešeni.”

V nadaljevanju je poudaril, da puščajo odprta vrata za vstop v koalicijo: “Pred obdobjem novega županovanja smo se dogovarjali, da se je dogovorov potrebno držati in da se bomo o vsebinskih temah, kjer imamo različne poglede, dogovarjali. Če bo do tega dogovarjanja prišlo, mi ne vidimo razloga, da ne bi sodelovali. Pogrešamo ta dialog in to je izziv, ki ostaja odprt, ampak ne z naše strani.”

Lena Grgurevič je dejala: “Mariborski poslanci Svobode smo skupaj z mestnimi svetniki in vlado ves čas tvorno in vestno izpolnjevali dane predvolilne obljube in delovali v dobrobit mesta. Prepričana sem, da smo v tem času dosegli najboljši rezultat v prid našemu mestu.” Med drugim je izpostavila zagon del na zahodni obvoznici in rebalans proračuna.

“Gre za ponavljajoče vzorce s strani župana pri zamenjavi direktorjev”

Mestni svetnik Milan Lukić je komentiral dogajanja na podjetju Snaga: “Z novim letom je postala medijska zgodba, pa ne zaradi odličnih rezultatov, pač pa zaradi čudnih kapric, da je treba direktorja zamenjati, ker ni kompatibilen, zaupanja vreden. Zahteva je bila dana, da se na prvi seji nadzornega sveta o tem razpravlja in se direktorja zamenja. V ta namen sem bil kontaktiran takoj po izvolitvi s strani županovega zaupnika, da mi prinese zahtevek, želje po zamenjavi direktorja, hkrati pa da mi pove, da bo on predsednik nadzornega sveta.” Takoj naj bi mu odgovoril, da to ne pride v poštev in da zamenjava direktorja na prvi seji ni primerno dejanje. Poudaril je, da se na takšen način zadeve ne smejo odvijati in da se kje večkrat počutil zmanipuliranega.

Jurše: “Tak način delovanja ni v skladu z našimi vrednotami. Menimo, da na tej točki ne moremo vstopiti v koalicijo, smo pa pripravljeni delovati absolutno v korist Maribora, podpreti vse projekte, ki pomenijo korist in izboljšanje ter olajšanje življenja naših meščank.”

Karin Jurše je med drugim dejala: “Na lastni koži smo doživeli, da lahko po potrebi kršimo poslovnik, odvzemamo besedo, avtokratsko nastopamo in to je za nas popolnoma nesprejemljivo.”  Na tem delu pa je zagotovo na mestu vprašanje, kako lahko županu očitajo kršenje poslovnika vodenja seje, glede na to, da je najstarejši mestni svetnik Edo Pavao Belak vodil prvo sejo in počel ravno to. Ko sta želeli mestni svetnici pojasniti svoj glas, jima namreč tega ni dovolil in dal vedeti, da on vodi sejo in on tolmači poslovnik. “To lahko komentiram na način, da je naš svetnik imel podporo s strani uradnih oseb, mislim da urada za mestni svet, ti ljudje so mu na začetku seje pomagali in celo sejo stali ob strani in mu svetovali, kaj naj naredi in govori. Če je bil kršen poslovnik, je to nepravilno. Je pa res, da je gospod prvič nastopil v tej funkciji in imel zagotovljeno strokovno pomoč in bi ga morali na to opozoriti.”

Proti novim podražitvam

V četrtek se bo na seji odločalo o podražitvah, kot so danes dodali, bodo glasovali proti, pripravljeni so podpreti manjše podražitve. Karin Jurše je komentirala tudi 38-odstotno podražitev vrtca. “To je absolutno preveliko za naše mlade družine, pristali bi na 13 odstotkov, preostala razlika mora biti kriti iz proračuna.” Ni pa znala pojasniti, iz katere postavke bi lahko občina zagotovila dodatna sredstva.

Več v posnetku:

Spomnimo …

Robert Golob se je pred dnevi odločil jasno povedati, kako vidi lokalno oblast v Mariboru, na čelu z županom Sašo Arsenovičem. V izjavi je Golob jasno povedal, da politika Arsenoviča, ni enaka politiki Gibanja Svoboda, vsaj kar se tiče vrednot, ter je dodal: “Sedanje delovanje mestnih oblasti v Mariboru ni v skladu niti s predvolilnimi obljubami, še manj pa z našimi vrednotami.”

“Zato od lokalnega odbora pričakujemo, da se najkasneje v torek jasno opredeli glede nadaljnjega sodelovanja in kako bo sodelovalo z obstoječimi občinskimi oblastmi. Lokalni odbor bo o tem samostojno obvestil javnost,” je  takrat povedal.

Ekipa župana Arsenoviča je že čez nekaj ur na hitro sklicala izjavo za medije, da bi o tem temi spregovoril tudi župan sam. Uvodoma je povedal: “V petih letih mandata sem se v politiki naučil marsičesa. Predvsem sta mi blizu dva ljudska pregovora. Eden je: Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Drugi pa, da je bolje prva zamera kot zadnja.”

“Vsekakor imam veliko razumevanja in potrpljenja do vseh, ki delujejo v mestni politiki, tudi tistih iz Gibanja Svoboda, do njih še prav posebej, ker so novinci na političnem parketu, vsaj v zadnjem času,” je še Arsenovič pojasnjeval svoje politične veščine, ter dodal: “Najbolj me je zmotila beseda vrednote. Zato sem pravzaprav danes tukaj. Želim povedati, da so vrednote mene in mojih dragih sodelavcev, so tiste, ki so Maribor pripeljale na razvojno pot in so dobile ponovno večinsko podporo na lokalnih volitvah, nedavno. Pravzaprav celoten program, ki ga samo v tem letu nadaljujemo. Ta program je predanost delu, razvoju in celotnemu mestu.”

Več TUKAJ.

Tokrat smo se ustavili v mestni četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci in preverili, kaj se je v zadnjih letih tukaj uredilo.

Predsednik sveta MČ Oton Štrucl pove, da le redko pride do realizacij projektov, ki so bili že sprejeti v proračunu. Izpostavil je ulico za Peklom, kjer je okoli 10 hiš še brez kanalizacije.

Več v prispevku.

Vršilka dolžnosti načelnika Upravne enote Maribor Nina Pozeb Kolenc, je za naš medij potrdila informacijo, da so Mestni občini Maribor, danes, 13. marca, izdali gradbeno dovoljenje za ogrevalno atletsko dvorano.

Kot smo v minulih dneh poročali, se je pri pridobivanju gradbenega dovoljenja zapletalo. Želeli so ga pridobiti čimprej, saj ja časovnica za izgradnjo dvorane izjemno kratka. OFEM, za potrebe katerega se dvorana tudi gradi, se namreč bliža s svetlobno hitrostjo, otvoritev festivala nas v Mariboru čaka 23. julija letos.

Zadevo smo v petek preverjali na Mestni občini Maribor in Upravni enoti Maribor, od koder smo danes popoldne dobili pojasnilo: “Vam sporočamo, da je upravni organ investitorki Mestni občini Maribor dne 13. 3. 2023 izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo atletske ogrevalne dvorane.”

Več tisoč športnikov prihaja v Mariboru

Mariborska občina bo letos julija gostila enega najpomembnejših mednarodnih športnih dogodkov v zgodovini Slovenije, Olimpijski festival evropske mladine, kjer se bodo mladi športniki pomerili v več disciplinah. Dogodek bo v Maribor pritegnil več kot 3500 tekmovalcev, osebja, staršev in gledalcev, zato se mesto skupaj s podjetjem Šport Maribor in drugimi partnerji intenzivno pripravlja na izvedbo te športne prireditve.

Danes smo že poročali, da se je predsednik vlade, Robert Golob, odločil jasno povedati, kako vidi lokalno oblast v Mariboru, na čelu z županom Sašo Arsenovičem. V izjavi je Golob jasno povedal, da politika Arsenoviča, ni enaka politiki Gibanja Svoboda, vsaj kar se tiče vrednot, ter je dodal: “Sedanje delovanje mestnih oblasti v Mariboru ni v skladu niti s predvolilnimi obljubami, še manj pa z našimi vrednotami.”

Ekipa župana Arsenoviča je že čez nekaj ur na hitro sklicala izjavo za medije, da bi o tem temi spregovoril tudi župan sam. Uvodoma je povedal: “V petih letih mandata sem se v politiki naučil marsičesa. Predvsem sta mi blizu dva ljudska pregovora. Eden je: Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Drugi pa, da je bolje prva zamera kot zadnja.”

“Vsekakor imam veliko razumevanja in potrpljenja do vseh, ki delujejo v mestni politiki, tudi tistih iz Gibanja Svoboda, do njih še prav posebej, ker so novinci na političnem parketu, vsaj v zadnjem času,” je še Arsenovič pojasnjeval svoje politične veščine, ter dodal: “Najbolj me je zmotila beseda vrednote. Zato sem pravzaprav danes tukaj. Želim povedati, da so vrednote mene in mojih dragih sodelavcev, so tiste, ki so Maribor pripeljale na razvojno pot in so dobile ponovno večinsko podporo na lokalnih volitvah, nedavno. Pravzaprav celoten program, ki ga samo v tem letu nadaljujemo. Ta program je predanost delu, razvoju in celotnemu mestu.”

Govoril o svojih velikih vrednotah

Golob je Arsenoviču v izjavi danes dopoldne očital neizpolnjevanje političnih obljub, enako Golobu sporoča Arsenovič: “Vsekakor od vsake vlade, ne glede na politično pripadnost predsednika vlade, v tem primeru pa tudi od Gibanja Svobode, pričakujem da se bodo držali obljub, ki so jih napovedovali pred približno enim letom. In tudi potem, ko je predsednik vlade bil izvoljen – da ne bo pozabil na Maribor. Pri tem naj izpostavim najhujšo stvar, ki se kaže tudi delno v proračunu, to je podfinanciranost Mestne občine Maribor, o kateri smo danes govorili tudi s predsednico parlamenta.”

Arsenovič pohvalil delo prejšnje vlade

Arsenovič se je pred številnimi mediji še hitel hvaliti, kaj vse dobrega je že storil: “Kar se tiče mojega povezovanja je to moja velika vrednota, ki jo potrjujejo tudi dejanja v delovanju v mestnem svetu v prejšnjem mandatu, skupna občinska uprava, ki deluje na šestih področjih, Partnerstvo za Pohorje, 19 občin in sem tudi izvoljen predsednik vzhodne kohezije, kjer stremimo k tem, da počrpamo čimveč razvojnega denarja, ki nam ga Evropa namenja, za tiste regije, ki smo v zaostanku. Dobro sem sodeloval z vsemi vladami, še posebej naj omenim uspeh v prejšnji vladi, glede Centra Rotovž in obnove Dvorane Tabor.”

Želi se sestati z Golobom

“Kar se pa tiče mojih vrednot, pa seveda odgovarjam na pisma vseh mestnih svetnikov, tudi tistih Gibanja Svobode, tudi v sobotah in nedeljah, takoj po mailu. In obžalujem, da še do danes nisem prejel direktnega odziva Roberta Goloba na mojo prošnjo, da bi konstruktivno, v dialogu, rešila vse zagate, pa ne mene in njega, ampak mojega mesta, regije in pa 400 tisoč ljudi, ki so uprte v mesto Maribor,” še pove Arsenovič.

Njegova celotna izjava pa na ogled spodaj:

Zasebni visokošolski zavod Alma Mater Europaea – ECM v Mariboru gosti 11. mednarodno znanstveno konferenco Za človeka gre: Družbeni in tehnološki napredek za varnost in dostojanstvo. Med napovedanimi govorci so ekonomist Jeffrey Sachs, evropska komisarka Mariya Gabriel in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti Klaus Mainzer.

Večdnevna konferenca, ki se je začela danes, je po besedah predsednika Alma Mater Europaea – ECM Ludvika Toplaka namenjena predstavitvi svetovnih dosežkov slovenski akademski in drugi strokovni javnosti ter soočenju slovenske znanosti s svetovnimi dosežki. Njena posebnost je tudi v tem, da vanjo dejavno vključujejo študente vseh študijskih stopenj.

“Konferenca bo soočila sodobna znanstvena spoznanja in politične poglede na področju družbenega in tehnološkega razvoja za varnost in dostojanstvo. Tako bomo z dialogom različnih mnenj iz vsega sveta pozvali k premagovanju sodobnih protislovij med akademskimi spoznanji, disciplinami, kulturami in državami,” je povedal.

Dogodek poteka pod pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki bo danes tudi uradno odprla konferenco. Do prihodnjega petka bo s svojimi prispevki nastopilo več kot 300 avtorjev iz več kot 30 držav. “Kot na konferencah v prejšnjih letih prihajajo iz vodilnih svetovnih univerz,” je dejal predsednik organizacijskega odbora konference Jurij Toplak.

FOTO: Alma Mater Europaea – ECM

Ameriški ekonomist Jeffrey Sachs je na konferenci pred dvema letoma že sodeloval na daljavo, tokrat pa bo po napovedih prišel v Maribor in predaval o trajnostnem razvoju.

Na konferenci bodo sodelovali tudi evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariya Gabriel, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik znanstvenega odbora konference Za človeka gre Klaus Mainzer, raziskovalka na Univerzi Columbia in direktorica kampanje One Million CHW Sonia Ehrlich Sachs, častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti Felix Unger, zaslužni profesor Univerze v Oxfordu Martin Kemp, profesor na Univerzi Yale Fred R. Volkmar, profesor empatičnega zdravstvenega varstva na Univerzi v Leicestru Jeremy Howick in sodnica iz Nemčije na Evropskem sodišču za človekove pravice Anja Seibert-Fohr.

FOTO: Alma Mater Europaea – ECM

Ob robu konference bo Alma Mater Europaea – ECM podelila častne doktorate Jeffreyju Sachsu “za izjemen prispevek k razvoju ekonomske znanosti, trajnostnega razvoja v globalnem pogledu ter za doprinos pri razvoju socialno-ekonomske tranzicije v Sloveniji” ter Sonii Ehrlich Sachs “za izjemni znanstveni prispevek na področju pediatrije, krepitve humanitarnih odnosov in trajnostnega razvoja na področju javnega zdravja”.

Častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti Felix Unger pa bo prejel naziv častni doktor za izjemne dosežke na področju medicinske znanosti in humanizma ter za akademsko in organizacijsko podporo pri razvoju Alma Mater Europaea – ECM.

vir: sta

V sklopu obiskov MČ in KS smo obiskali tudi Pobrežje, kjer so nas seznanili, kakšne so njihove želje in kaj se je v preteklih letih tukaj storilo.

Kot prioriteto so izpostavili nujno prenovo Športnega parka Pobrežje.

Več v prispevku.

Svetniška skupina Liste Franca Kanglerja – Nove ljudske stranke Slovenije javno poziva župana Mestne občine Maribor Saša Arsenoviča, da prekliče sklic skupščine v Javnem podjetju Snaga za dne 15. 3. 2023.

“Na skupščini bi se naj obravnavala točka dnevnega reda »razrešitev članov nadzornega sveta podjetja«, čeprav so bili le nekaj časa nazaj, imenovani za polni mandat štirih let. Nedopustno je, da želi župan Arsenovič, v tako kratkem času zamenjati člane nadzornega sveta Snage, predvsem je za njega moteč predsednik nadzornega sveta Milan Lukič. Ne glede na to kateri politični opciji pripada Milan Lukič, je s strani župana nedopustno, da dolgoletnega mariborskega gospodarstvenika na ta način šikanira ter nad njem izvaja pritisk,” so zapisali v sporočilu za javnost.

“Kot je nam znano, bi naj bil razlog za zamenjavo nadzornikov predsednik Lukič, ki ni sledil zahtevi župana, da se zamenja direktorja Snage Franca Doverja.”

V svetniški skupini so mnenja, da zamenjava direktorja Franca Doverja ni na mestu, saj gre za direktorja, ki je uspešno saniral javno podjetje Snaga. “Iz revizijskega poročila za leto 2022 je razvidno, da gre za izredno uspešnega direktorja, ki ima izjemne gospodarske rezultate. Po naših informacijah je članica nadzornega sveta Suzana Gomolj odstopila zgolj in izključno zaradi pritiskov s strani župana oziroma njegovih tesnih sodelavcev, kar je nedopustno,” poudarijo.

Zapišejo še, da so delavci javnega podjetja Snaga zaskrbljeni nad izrednim sklicem skupščine, katere namen je zamenjava neposlušnih nadzornikov in posledično zamenjava direktorja. “Delavci Snage so po naših informacijah zadovoljni z dosedanjim direktorjem in odgovornimi v podjetju. V kolikor župan ne bo sledil našemu pozivu, se bojimo, da je velika verjetnost, da se mu bo zgodil Zagreb (smetarski štrajk).”

Mariborsko javno podjetje Nigrad d.o.o. je v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor novembra lani uspešno pripeljalo do konca 4-letni Horizontov projekt Cinderela.

Projekt Cinderela se je osredotočal na prihajajočo intenzivnejšo urbano gradnjo, saj se predvideva, da bo do leta 2050 v urbanih predelih živelo skoraj 86 % svetovne populacije. Ker je gradbeništvo velik porabnik surovin, so potrebni novi, bolj trajnostni pristopi, ki so hkrati ekonomsko bolj učinkoviti.

Nigrad je v Dogošah saniral degradirano območje in vzpostavil proizvodnjo predelave odpadkov v gradbene kompozite, ki jih bo uporabljal pri gradnji v mestu.

FOTO: RRA Podravje – Maribor Nigrad d.o.o.

Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, do pripojitve Inštitut Wcycle Maribor, je bil v Cindereli povezani partner Nigrada, s katerim je družno izvajal številne projekte aktivnosti. Odgovorni so bili tudi za izdelavo dveh strateških dokumentov-rezultatov projekta, in sicer za izdelavo Strategije in Smernic za prehod mesta Maribor v krožno gradbeništvo.

Brina Novak, vodja projekta Cinderela na Regionalni agenciji za Podravje – Maribor, ob tem pojasni, da so bile v okviru projekta uspešno izvedene vse planirane projektne aktivnosti: “Narejena je bila revitalizacija degradiranega območja v Dogošah, zgrajena dovozna cesta in demonstracijski objekt iz sekundarnih gradbenih materialov. Z njihovo proizvodnjo Nigrad nadaljuje tudi po uradnem koncu projekta, tako da bo znanje, pridobljeno v Cindereli, pri svojem poslovanju uporabljal in nadgrajeval tudi v prihodnosti.”

In kakšne odpadke pravzaprav predelujejo?

Cilj v proizvodnji je bil analizirati tehnične, tehnološke in upravne možnosti predelave in uporabe različnih nenevarnih gradbenih odpadkov za ponovno uporabo. “Projekt je bil odlična priložnost raziskati uporabo krožnih pristopov pri izvajanju Nigradovih dejavnosti s ciljem čim bolj optimalno uporabiti lastne vire-gradbene odpadke in jih v lastni proizvodnji predelati v gradbene kompozite,” poudari Novakova. In kakšen doprinos ima omenjen projekt za Maribor? Novakova pojasni, da lahko uporaba principov krožnega gradbeništva na nivoju javnih podjetij poleg očitnih okoljskih koristi v prihodnosti prinese nižje stroške gradnje v mestu in z izmenjavo ter ponovno uporabo lastnih virov tudi boljši servis javnih podjetij znotraj mariborskega holdinga.

“Znanje in izkušnje, pridobljene v Cindereli, bosta tako Nigrad kot RRA Podravje – Maribor v prihodnosti skušala še nadgraditi in jih prenesti na nivo mesta oziroma regije,” še zaključi sogovornica. Skupna vrednost projekta CINDERELA je sicer znašala 7.772.706,25 EUR, od česar Evropska unija v obliki nepovratnih finančnih sredstev prispeva 6.729.219,00 EUR.

 

V tokratni anketi vas sprašujemo: Ste pričakovali napovedane podražitve v Mariboru?

Glasujte spodaj.

Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.

Krajani ustavili dela V Malečniku: “Smo uredili, kaj je občina zahtevala, sedaj so nas pustili na cedilu”.

Gradnjo kanalizacije prebivalci sicer podpirajo, a ne na način, kako želi Mestne občina Maribor to izvesti. Upali so, da bo občina izgradila gravitačni kolektor ob reki Dravi do občine Duplek. Občina pa se je odločila, da gradi gorvodno s črpališči.

Več v prispevku.

Obrnili smo se na MO Maribor, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.

V Mestni četrti Nova vas nadaljujejo z zastavljenimi projekti v preteklem mandatu.

Najbolj so ponosni na nova igrala, namenjena mlajšim in starejšim, ena največjih želja pa je, poleg sanacije cest in parkirnih mest, ureditev tržnice.

Več v prispevku.

Več o problematiki parkirnih mest in cestah prepotrebnih prenove pa v prihodnjem tednu.

Lani so prejeli več kot 1000 vlog za neprofitna stanovanja, večina gre za prosilce z nižjimi dohodki. Okvirno na razpisu oddajo okoli 50 stanovanj. Skupno ima JMSS 2036 stanovanj, kmalu bodo oddali nova.

Več v prispevku.

Na novinarski konferenci Mestne občine Maribor so predstavili gradiva, ki bodo obravnavana na 3. redni seji Mestnega sveta MO Maribor.

Mariborska občina močno podfinancirana

Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je uvodoma dejal: “Srečujemo se z izzivi kot vse druge občine, ki so povezane z nepričakovanim dvigom cen energentom in s tem povezanimi drugimi podražitvami, tudi pravilnega odziva države za dvig plač, vendar žal država ne zagotavlja denarja za to. Pri snovanju proračuna in uskladitev cen na mestni seji med 1. in 2. branjem smo si prizadevali in marsikje uspeli ublažiti posledice, na drugi strani pa ne ogrožati razvoja, na način, da breme porazdelimo in da storitve, ki jih občani uporabljajo, in to ne vsi vseh v enaki meri, ne bremenijo vseh.” Povedal je, da je mariborska občina močno podfinancirana, zato so se primorani prekomerno zadolžiti: “Država nam da bistveno premalo denarja in ta razkorak raste.”

Farmadent: “Če bi lahko zavrtel uro priznal, bi ga prodali že leta 2019”

Dotaknil se je tudi prodaje Farmadenta: “Priznam, da če bi lahko zavrtel uro priznal, bi ga prodali že leta 2019. In imamo sedaj dve slabi možnosti, od katerih verjamem, da bodo svetniki, tako kot so svetniki vseh drugih občin, ki so solastnice, potrdili to prodajo, ki ima seveda odložni pogoj potrditve AVK. In upam, da bo podjetje, ki je dalo najvišjo ponudbo, poskrbelo za razvoj podjetja, ohranjalo tukaj delovna mestna in da se MOM, katere dejavnost to ni, ne bo več ukvarjala z veleprodajo zdravil.”

Vrtci bodo občutno dražji

“Ena najbolj bolečih stvari, vendar nam ni uspelo biti boljši kot to, zgleda pa seveda slabo, ker cen od 2019 do 2022 nismo zviševali, čeprav so cene rasle in ta predvidena uskladitev cen deluje višja kot v nekaterih občinah v Sloveniji. Cena samega vrtca bo primerljiva s cenami, ki jih plačujejo drugi državljani,” je komentiral dvig cene vrtcev.

Brigita Gajzer Pliberšek, vodja Urada za vzgojo, izobraževanje, znanstveno, socialno varnost in raziskovalno dejavnost: “Uskladitev je potrebna zaradi rasti stroškov v tem obdobju, in sicer tistih, ki so predmet in element cene programa vrtcev, to so materialni stroški, stroški živil in dela.” Poudarila je, da so se od leta 2019 stroški povišali za 7,6 milijona evrov. Do leta 2022 so vsa povišanja bila pokrita iz proračuna MOM. “Od lanskega leta do letošnjega se povečujejo za nadaljnje 4,1 milijone in še vedno bo največji del krit iz občinskega proračuna, in sicer v višini 2 milijona. S strani staršev je načrtovano povečanje za 1,6 milijona in strani državnega proračuna za pol milijona.”

Mateja Cekić, vodja Urada za finance in proračun MO Maribor, je med drugim dejala: “Potrebna je uskladitev določenih cen. Tako na vrtcih, čistilni napravi, potniškem primeru, saj če do uskladitev ne pride, pomeni, da moramo v proračunu zagotoviti dodatnih 5,3 milijona evrov. Dogaja se, da presežka vira za financiranje tekočih nalog občine zmanjkuje, to pomeni, da bo potrebno ali nenamensko koristiti namenska sredstva, namenjena investicijskem vzdrževanju ali zmanjševati neobvezne naloge občine, te pa so predvsem na področju kulture, sociale, gospodarstva in turizma.”

Podražitev gondol in prevozov z avtobusi

Ranko Šmigoc, direktor javnega podjetja Marprom, je dejal: “Uvajamo povsem novo vrsto kombinirane vozovnice “parkiraj in prisedi”, ki bo omogočala ugodno parkiranje ob hkratni uporabi javnega prometa.” Če je danes ena vozovnica veljala v roku 60 minut, bo sedaj veljala 75 minut. “Dodan je paket kombiniranih tridnevnih vozovnic v kombinaciji s krožnokabinsko žičnico,” je še med drugim dejal.

Več si lahko ogledate spodaj.

V tekmovanju za najboljšo turistično destinacijo v letu 2023 je Maribor zasedel odlično tretje mesto in prejel naziv najboljše evropske kulinarične destinacije.

“Vse zainteresirane ponudnike pozivamo, da v najlepši gostilni v mestu najdete izziv in dokažete, da je Maribor vreden tega naziva, ter jo napolnite z izbranimi lokalnimi okusi, ki bodo v mestni park pripeljali najzahtevnejše domače in tuje gurmane,” so pozvali iz Mestnih nepremičnin.

Družba Mestne nepremičnine d.o.o. poziva vse zainteresirane ponudnike k oddaji ponudbe za najem gostilne »Pri treh ribnikih« na naslovu Ribniška ulica 9, 2000 Maribor. Nepremičnine se oddajajo v najem za izvajanje gostinske dejavnosti s ponudbo lokalne hrane, slovenskih jedi in vin.

“Z MO Maribor smo ponovno pogledali celotno sliko razvoja Mestnega parka in potrdili skupni cilj, da želimo stabilnega, zanesljivega in dolgoročnega partnerja za oživitev objekta Gostilna pri treh ribniki,” so zapisali in dodali: “Predvsem zato, da bomo lahko skupaj udejanjili celotno širšo sliko, ki se bo v naslednjih mesecih in letih nadaljevala z dodatnimi novitetami, tako znotraj samega parka, kot na mestnih gričih in povezavah s starim mestnim jedrom ter prenovljenim Lentom.”

V ta namen so se odločili ponuditi novemu najemniku časovno obdobje najema, ki zagotavlja zagon in razvoj ter investicijsko upravičenost. V novem pozivu dajejo možnost najema na 10 let!

“Oddajamo 334 m2 gostinskih površin, 90 m2 pomožnih prostorov v glavnem objektu in zunanja skladišča v izmeri več kot 150 m2 ter zunanje vrtove v skupni izmeri 140 m2. Minimalna najemnina za vse našteto je 2.500 eur. Najemnik bo imel kasneje možnost dodatno najeti tudi vrt nad objektom, ki je razporejeni v terase, zajema pa točilni pult, odrti žar in seveda separeje za goste.”

“Želimo biti uspešni, smo odprti za prilagoditve, ampak vztrajamo na ključnem poslanstvu tega znanega gostinskega lokala. Ponudba lokalne hrane in regionalnih vin, sodelovanje z lokalnimi pridelovalci hrane ostaja tako kot v prvem razpisu tudi tokrat vključena v pogoje sodelovanja, z najemnikom,” zapišejo.

 

Če danes Tri ribnike poznamo najbolj kot priljubljeno sprehajališče, je nekoč nudilo mnogo več. Tukaj so se ljudje družili in rekreirali na več načinov.

V teku je ponovna vzpostavitev veslanja, če bo vse po sreči že to pomlad. V najboljših časih je bilo na ribnikih 10 čolnov, zaenkrat sta načrtovana le dva, a puščajo odprte možnosti, da jih bo nekoč še več, v kolikor se bo zadeva prijela.

Iščejo ponudnika, ki bi vse skupaj prevzel. Sami stremijo k temu, da bi se izposojali v sodelovanju z gostilno Pri treh ribnikih, vendar so odprti tudi za druga sodelovanja.

Več v prispevku.

Pravica do uporabe 20 odstotnega deleža v črpalni hidroelektrarni (ČHE) Golica proizvedene električne energije, s katero je razpolagala družba ELES, d. o. o., in obveznosti, ki izhajajo iz te pravice, se je v celoti odplačno prenesla na družbo Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., kamor skladno z dejavnostjo DEM proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov sodi.

Objekt črpalne hidroelektrarne Golica, je bil zasnovan leta 1988 kot akumulacijska hidroelektrarna (prva faza izgradnje), z manjšo črpalno enoto Hollgraben, približno sto metrov pod koto zajezitve Sobota.

Črpalna elektrarna, po klasifikaciji elektroenergetskega objekta, je postala v drugi fazi izgradnje, ki je bila zaključena v letu 2010. Črpalna elektrarna izrablja del porečja reke Bistrice, katere največji in najvišji izvir sega na območje Republike Avstrije, ki se v svoji naravni strugi izliva v reko Dravo v kraju Muta v Republiki Sloveniji.

Zaradi posega v porečje reke Bistrice (zajezitev Sobota oziroma Koralpe) in reke Drave (tudi) na območju Slovenije, je bil sklenjen meddržavni sporazum med Republiko Avstrijo in SFRJ o skupnem projektu v razmerju podjetje Kelag – Republika Avstrija 80 odstotkov / podjetje Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS) – Republika Slovenija 20 odstotkov. Današnji deležnik Avstrije je podjetje Kelag (80 odstotkov), upravičeni delež Slovenije pa je pripadal slovenskemu sistemskemu operaterju ELES (20 odstotkov).

Podjetje Kelag tudi v celoti upravlja s črpalno elektrarno (proizvodnja, redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje ipd.), družba ELES pa je bila na podlagi virtualnega obračunskega modela sorazmerno udeležena pri deležu proizvedene električne energije in stroških (proizvodnja, redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje ipd.).

Konec februarja so bili izpolnjeni vsi pogoji, skladno s pogodbo, da so Dravske elektrarne Maribor prevzele pravice in obveznosti predmetnega pravnega razmerja.

Mariborski svetniki v prvem branju sprejeli odloka o proračunu za leti 2023 in 2024. Za je glasovalo 19 mestnih svetnikov, devet jih je bilo proti, šest jih ni glasovalo. A tudi tokrat ni šlo brez presenečenj. Lista Franca Kanglerja je sejo zapustila, Gibanje Svoboda je glasovala proti, SDS pa se je odločil, da ne glasuje.

Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije obstruirala sejo in brez odgovornosti do volilcev podarila proračun Arsenoviču

Na seji smo prvič videli mestnega svetnika Franca Kanglerja, Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije, ki pa je županu napovedal obstrukcijo seje pred glasovanjem, kar so tudi storili. Sprva je sicer dejal, da proračuna ne bodo podprli, eden izmed razlogov je večmilijonski dolg občine do javnih podjetij. Omenil je, da ni zaključnih računov, iz katerih bi se videlo, kako so bila sredstva porabljena. Zahteval je pojasnila in županu dejal: “Ne bo dolgo, ko boste imeli štrajk v Snagi in Nigradu.” Dodal je, da se delavci bojijo, da bodo podjetja pristala v stečaju. Dotaknil se je prodaje Farmadenta: “Tisti, ki mislijo kupiti Farmadent se sprehajajo po občini, celo nagovarjajo in se pogovarjajo z mestnimi svetniki, ki so delničarji ali celo lastniki. Za mene je to hudo narobe.”  

To pa ni bilo vse, nekaj besed je namenil tudi Karin Jurše, ki naj bi se, po njegovih besedah, sprehajala po pisarnah na občini in pomagala pri uskladitvi proračuna. Andrej Rajh – Gibanje Svoboda se je nekaj trenutkov kasneje vmešal in opozoril: “Tu se ne polemizira s svetniki, ampak ima vsaka sv skupina predstaviti svoje stališče.”   Arsenovič je Kanglerju dejal, naj se drži proračuna in ne dotika politike ter ga opozoril, da je čas potekel.

Kangler: “Ker ste tako prijazen nas, ker ste nas zaprli v stekleničko duha, vam tukaj povem, da napovedujem obstrukcijo naše svetniške skupine in bomo zapustili sejo pred glasovanjem. Zmenite se in odločite o tem proračunu. Sprejmite ga in sprejmite tudi odgovornost.”

A tisti, ki očitno prvi ni sprejel odgovornosti do volivcev, je ravno Franc Kangler. Njegova lista je prejela veliko glasov občanov Maribora, sedaj pa se v njihovem imenu ne odloča in na koncu je s to potezo podaril sprejetje proračuna v prvem branju njegovemu največjemu tekmecu na volitvah Saši Arsenoviču.

Veliko presenečenje glasovanje Gibanja Svobode

Da je proračun prenapihnjen so trdili tudi v svetniški skupini Gibanje Svoboda. Karin Jurše je poudarila, da pri pripravi proračuna niso sodelovali. “Naše stališče je bilo, da se je na podlagi preteklih izkušenj s proračuni pokazalo, da so bili v zadnjih treh letih proračuni vedno prenapihnjeni na prihodkovni strani za 20 do 30 milijonov.” Omenila je tudi, da v vsaki družini ali podjetju začnejo s finančnim načrtom na podlagi tega, koliko prihodkov pričakujejo. “V tem primeru je šlo v kontra smer,” je dodala. Ravno z Gibanjem svobode se je župan pogajal za sklenitev koalicije, med drugim so ga v drugem krogu županskih volitev podprli .

SDS ni glasoval, kljub temu, da so proračun ocenili kot prenapihnjen in poudarili, da se s financami tako ne ravna

Soodgovorni za sprejetje odloka o proračunu za leti 2023 in 2024 so zagotovo tudi člani SDS, ki so se vzdržali in niso glasovali. Poraja se vprašanje čemu, saj so ljudje na volitvah svoje glasove svetnikom namenili z razlogom, da odločajo o stvareh, ki se tičejo Maribora, sploh tako pomembni zadevi, kot je proračun občine. Na nek način so tako proračun podprli.

Zanimivo je tudi dejstvo, da je Vladimira Cokoja povedala da tudi sami ocenjujejo proračun kot prenapihnjen in izrazila, da so njihova pričakovanja bila usmerjena v to, da bo pripravljen strokovno in v skladu s predpisi. Poudarila je, da se tako s financami ne ravna, da bi bilo potrebno v proračun uvrstiti le projekte, ki imajo zagotovljeno finančno konstrukcijo, a se na koncu odločila vzdržati, prav tako kot drugi člani.

Kljub temu, da je veliko svetniških skupin bilo mnenja, da je proračun prenapihnjen in so bili skeptični nad izvedbo projektov, so naposled proračun le sprejeli. In tako se bodo nadaljevali številni projekti, gradnje brvi, obnova Lenta, projekti, ki so zagotovo tudi v osebnem interesu mariborskega župana.

Arsenovič zadovoljen in verjame v infrastrukturen proračun

Arsenovič je bil po glasovanju vidno zadovoljen. Opravičeval je, da je manjši denar za ceste, pločnike, mladino, itd. predvsem zaradi tega, ker praktično proračuna 2023 in 2024 v sebi nimatanovih investicij. Predvsem želi končati projekte kot so knjižnica, nabrežje Drave, brv na Lentu, zdravstven dom, sam pa je večkrat poudaril, da je Maribor oškodovan in prejema premalo denarja iz države ter da si tudi sam želi, da bi lahko v proračunu podelili več denarja za preostale postavke.

Zaplet ob koncu seje in med glasovanjem

Saša Arsenovič pred glasovanjem ni dopustil Igorju Jurišiču, da poda predlog svojega sklepa, prav tako ni omogočil svetnikom obrazložitve glasu. Prav tako so bili svetniki razburjeni, da glasujejo v enem glasovanju kar za proračuna za leti 2023 in 2024 ne glede na to, da sta bila predloga proračuna na dnevnem redu v dveh ločenih točkah. Ob vsem tem je bilo videti vidno dogajanje med svetniki Svobode, ki so se med tem zapletom tudi konzultirali in se očitno odločili, da glasujejo proti predlogu.

Glasovi vseh prisotnih:

Za je glasovalo 19 mestnih svetnikov: Andrej Bauman ( Arsenovič za Maribor ), Aljaž Bratina ( Arsenovič za Maribor ), Aleš Ciringer ( Gasilci Maribora neodvisna lista), Tatjana Frangež (Levica ) , Tjaša Gojkovič (Lista kolesarjev in pešcev ), Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev ), Alenka Iskra ( SD – Socialni demokrati ), Boštjan Klun ( SD – Socialni demokrati ), Metka Koler ( Arsenovič za Maribor ), Jelka Kolmanič ( Arsenovič za Maribor ), Tamara Kurnik ( Arsenovič za Maribor ), Eva Lozina ( Arsenovič za Maribor ), Zdravko Luketič (Nova Slovenija – Krščanski demokrati) , Samo Peter Medved ( Arsenovič za Maribor ), Katarina Mejal ( Arsenovič za Maribor ), Matej Pavlič ( Arsenovič za Maribor ), Melita Petelin ( Arsenovič za Maribor ), Gregor Reichenberg ( Arsenovič za Maribor ) in Vid Lešnik ( Arsenovič za Maribor ).

Proti je glasovalo devet svetnikov: Andrej Rajh, Edo Pavao Belak ( Gibanje Svoboda ), Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti) , Karin Jurše ( Gibanje Svoboda ), Simona Koželj ( Gibanje Svoboda ), Leonida Polajnar ( Gibanje Svoboda ), Davorka Pregl ( Gibanje Svoboda ), Marko Slavič ( Gibanje Svoboda ), Dejan Stanko ( Gibanje Svoboda ).

Glasovali niso: Vladimira Cokoja ( SDS – Slovenska demokratska stranka ), Alen Filipovič ( SDS – Slovenska demokratska stranka ), Ivana Grgić, Dejan Kaloh ( SDS – Slovenska demokratska stranka ), Milan Lukić ( Gibanje Svoboda ), Darka Pernek Arnuš ( SDS – Slovenska demokratska stranka ).

 

Mariborski svetniki so v prvem branju sprejeli odloka o proračunu za leti 2023 in 2024. Za je glasovalo 19 mestnih svetnikov, devet jih je bilo proti. Kljub sprejetju so imeli svetniki določene pomisleke, kar nekaj pa jih je bilo mnenja, da je proračun prenapihnjen. Menijo namreč, da so sredstva na določenih postavkah prenizka. Na seji pa smo prvič videli Franca Kanglerja, ki pa je med drugim opozoril na dolg mariborske občine in župana prosil za pojasnila.

Proračun visok 192,6 milijona evrov

Po tem, ko je župan MO Maribor na pretekli seji z dnevnega reda umaknil točko o prvi obravnavi proračuna za leto 2023, se je danes odvila 2. izredna seja, na katero pa je bila vključena tudi obravnava prvega branja proračuna za leto 2024. Proračun za letos je bil predlagan v višini 192,6 milijona evrov z možnim zadolževanjem do 27 milijonov evrov. Proračun za leto 2024 pa v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem do treh milijonov evrov.

Župan Saša Arsenovič je dejal, da so naredili vse, da bi upravičene strahove za realizacijo proračuna 2023 pregledali in potencialno zmanjšali. “Ugotovili smo, da ne začenjamo v letu 2023 nobenega novega projekta, da so vsi plod odličnega dela v prejšnjih letih in da se pravzaprav veselimo izvedbe vseh projektov.”

Vodja urada in namestnica direktorja Mestne uprave Mateja Cekić je predstavila proračun. Tekoči odhodki predstavljajo 17 odstotkov proračuna, tekoči transferji 37 odstotkov, 34 odstotkov znašajo investicijski odhodki, odplačila dolga tri odstotke in investicijski transferji devet odstotkov.

“Za področje kulture je planirano v celoti cca. 40 milijonov: 9,5 za tekoče odhodke, 30,6 pa za investicijske. Tukaj velik del predstavlja investicija center Rotovž, kjer imamo na postavki nekaj čez 17 milijonov, razlika pa so investicije, ki se nanašajo na CTN, se pravi vse kar se dela na Lentu,” je predstavila del proračuna. V šolstvu je prlaniranih 10,3 milijona, zajema nekaj več kot dvomilijonsko investicijo v OŠ Tabor 1, ostalo so tekoči stroški in investicijska vzdrževanja šol. Vrtcem namenjajo 24,6 milijonov, 22,7 milijonov od tega znašajo tekoči stroški, preostalo predstavljajo investicije. Za zdravstvo namenjajo 10,5 milijona, na komunali je planiranih 44,6 milijona, za področje športa 14,6 milijona za gospodarstvo pa 3,7 milijona.

Vlaganja v promet in komunalo

Za vodovodno omrežje planirajo 850.000 tisočakov, za kanalizacijo 6 milijonov, izpostavili so investicije v ceste, za to skupaj z vzdrževanjem prav tako namenjajo dobrih 6 milijonov. Med drugim za sanacijo Medvedove, ulico Koseskega, za krožišče Kardeljeve in Streliške ter podaljšek Proletarske brigade. Za preplastitve cest so namenili milijon evrov, za investicije in vzdrževanje javne razsvetljave 500.000 evrov.

“Proračun je prenapihnjen in nerealno načrtovan”

Lidija Divjak Mirnik – Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti je proračun ocenila kot prenapihnjen in nerealno načrtovan: “Od tega je 27 milijonov zadolževanja, kar pomeni, da se do leta 2030 ne moremo zadolžiti oz. nekaj malega. Ne vi ne vaš morebitni naslednik, zadolževanja več ne more storiti. Sprašujemo se, kako bomo zaključili investicije, če denarja v proračunu ne bo, kredita pa tudi več ne moremo vzeti. Kako bomo že najete kredite sploh odplačevali?” Dodala je, da bi morali nekatere investicije ustaviti, ker so nepotrebne, med drugim nakupi gostiln in gradnja brvi.

S tem, da je proračun prenapihnjen so se strinjali tudi v svetniški skupini Gibanje Svoboda. Karin Jurše je poudarila, da pri pripravi proračuna niso sodelovali. ” “Naše stališče je bilo, da se je na podlagi preteklih izkušenj s proračuni pokazalo, da so bili v zadnjih treh letih proračuni vedno prenapihnjeni na prihodkovni strani za 20 do 30 milijonov.”  Omenila je tudi, da v vsaki družini ali podjetju začnejo s finančnim načrtom na podlagi tega, koliko prihodkov pričakujejo. “V tem primeru je šlo v kontra smer,” je dodala.

Besede je potrdila tudi Vladimira Cokoja – SDS – Slovenska demokratska stranka:Naša pričakovanja so bila usmerjena v to, da bo pripravljen strokovno in v skladu s predpisi.” Poudarila je, da se tako s financami ne ravna in spomnila, da so lani sprejemali osem rebalansov.

Arsenovič: “Proračun je samo ambiciozen”

Mariborski župan je komentiral očitke o prenapihnjenosti proračuna: “Proračun je samo ambiciozen, nič ni prenapihnjen. Kar dokazuje tudi realizacija proračuna prejšnjih štirih let, ko je mesto začelo končno delati in se ni ukvarjalo na način, da moramo najprej blagajno napolniti in potem z nje prazniti, ampak vedno uravnotežimo projekte, ki so v pripravi in za katere ne moremo vedeti, če bodo uspešni. A mi smo bili uspešni.” 

V nadaljevanju pa je dejal: “Ne dovolim si, da se za nazaj krivi kogarkoli, ki je tukaj razmišljal razvojno, in je to mesto peljal na pot razvoja. Zato, ker bomo za skoraj vsak vložen evrov na 145 milijonov, dobili od Evrope ali države nazaj. Hvala vsem, ki razmišljate razvojno.”

Kangler: “Ne bo dolgo, ko boste imeli štrajk v Snagi in Nigradu”. Sejo so zapustili pred glasovanjem

Prvič se je seje udeležil tudi Franc Kangler: “Zelo zanimivo je bilo poslušati tako ene na levi kot vas spoštovani župan. Mi vam ne bomo ničesar očitali. Želimo pa imeti pojasnila. V lanskem letu med 11 in 12 milijonov neplačanih obveznosti. Nekateri ljudje čakajo, da dobijo plačilo.” V nadaljevanju je župana vprašal, če drži informacija, da je letos kar osem milijonov neplačanih obveznosti.

“Ne bo dolgo, ko boste imeli štrajk v Snagi in Nigradu,” je povedal in dodal, da delavce skrbi: “Povejte jim, da jih ne boste dali v stečaj, ali pa jim povejte, da to kar delavcem pripada, da bodo v letošnjem letu dobili.” Omenil je tudi, da svetnike župan deli na prvo in drugorazrednike. “Napovedujem obstrukcijo naše svetniške skupine in bomo zapustili sejo pred glasovanjem,” je dejal in ga pozval, da sprejme odgovornost.

Josip Rotar – Lista kolesarjev in pešcev, je izrazil zaskrbljenost glede zmanjšanja programskih postavk za kulturo, šolstvo, programe za mlade, sofinanciranje prvih zaposlitev, programe za varovanje okolja in ohranjanje narave, zagotavljanja zdravstvene oskrbe in skrbi za starejše. “Potrebno je pogledati vse možnosti, da bodo občani dodatno čim manj obremenjeni na področju komunale in vrtca. V preteklosti so bili mnogi mnogi dobri projekti v proračunu, pa se potem niso realizirali. Želimo, da bi bil župan pri realizaciji uspešen,” pa je dejal Zdravko Luketič – Nova Slovenija – Krščanski demokrati. Poudaril je, da si želijo, da bi bila pozornost namenjena starejši, omenil je tudi dnevni center za dementne.

Odbori izrazili zaskrbljenost nad sredstvi na področju športa, mladine, kulture in kmetijstva

Alenka Iskra iz odbora za mladino, šolstvo in šport je izrazila zaskrbljenost, da se na področju športa in mladine za leto 2023 na račun dviga plač in energentov krčijo sredstva za izvajanje programov. Za leto 2024 pa menijo, da je premalo sredstev namenjenih za investicije v vrtce in šole. Odbor za kulturo je pozval, da zagotovijo dodatna sredstva za programe na področu kulture.

Danijela Šerbinek iz odbora za kmetijstvo in celostni razvoj podeželja, pa je dejala: “Na proračunski postavki investicije v kmetijska gospodarstva ponovno ni planiranih finančnih sredstev.” Prosili so, da do druge obravnave te zagotovijo in pravočasno izvedejo razpis za dodelitev državnih pomoči. Odbor za finance predlaganih sklepov ni potrdil. 

Funkciji državnega srekretarja in svetnika nezdružjivi

V nelagodni situaciji se je znašel Andrej Rajh – Gibanje Svoboda. Funkciji državnega srekretarja in svetnika sta namreč nezdružjivi. “Ko sem to ugotovil, sem kontaktiral komisijo za preprečevanje korupcije, tudi mestno volilno komisijo in čakam od teh institucij navodila, kako ukrepati. Predvidoma bom od KPK navodilo dobil do konca tega tedna in s tem seznanil mestni svet in ukrepal,” je dejal v začetku seje.

Že v januarju smo poročali, da ima Mestna občina Maribor vse več finančnih težav, imela je namreč več kot 7 milijonov evrov dolga. Takrat so med drugim dejali, da so težava zakasnela nakazila države za sofinanciranje projektov EU in višji stroški. Nato se je zalomilo še pri prvem branju proračuna, ki ga je župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič v januarju umaknil z dnevnega reda in se bo odvilo danes. Do sprejema proračuna so sredstva namreč zadržana. Kljub večmilijonskim odplačilom dolga, pa je občina še vedno dolžna javnim podjetjem. Nigradu dolgujejo 2,5 milijona evrov, več kot 250.000 evrov Snagi, več deset tisoč evrov dolga imajo tudi do Marproma in Mariborskega vodovoda.

Na naše uredništvo se je v zadnjem času obrnilo kar nekaj zaposlenih v javnih podjetjih Javnega holdinga Maribora, ki so zaskrbljeni za svoje službe, delo in obstoj javnih podjetji. “Mariborska občina nas bo kot ustanoviteljica pahnila v stečaj,” nam je dejal eden od njih. Če se očitno resnosti situacije zavedajo zaposleni, pa občina temu ne namenja pretirane pozornosti, prav tako ne javna podjetja. Ali pa vsaj o skrbi nočejo javno govoriti.

Do sprejema proračuna začasna financiranja

Na mariborski občini so nam dejali, da so od januarja do marca 2023 v začasnem financiranju. “V skladu z Zakonom o javnih financah se lahko do sprejema proračuna za leto 2023 plačuje zgolj obveznosti v okviru dovoljene kvote, ki pa za to obdobje znaša 26.158.967,76 €. Navedeno je edino razlog za zamude pri plačilih,” pojasnijo ob tem. Iz Javnega holdinga Maribor pa so nam odgovorili: “Družbe iz Skupne JHMB poslujejo dobro in so finančno stabilne; JHMB in MO Maribor v vseh vidikih in nivojih poslovanja delujeta sodelovalno, v dobrobit mesta Maribor ter njegovih prebivalcev in obiskovalcev.”

Januarja poravnali dolg za preteklo leto

V nadaljevanju so na holdingu povedali, da so seznanjeni s situacijo, ki bo vse do sprejetja proračuna Mestne občine Maribor. Ob tem so dodali, da je Mestna občina Maribor do 10. januarja 2023 poravnala zapadle obveznosti iz preteklega leta. “Preostala pa bodo zaradi kvote začasnega financiranja poravnana ob sprejemu proračuna za leto 2023. Na dan 23. 2. 2023 znašajo zapadle obveznosti iz naslova investicij in izvajanja javnih služb do Nigrada 2.510.577,18 EUR in 255.053,61 EUR do Snage, na dan 22. 2. 2023 pa 59.778 EUR do Marproma in 90.653 do Mariborskega vodovoda,” dodajo.

Na občini so nam prav tako povedali, da so do omenjenega datuma poravnali vse zapadle obveznosti iz leta 2022: “Iz leta 2022 v višini cca 7,3 mio € je za plačilo tekočih obveznosti ostalo cca 18,8 mio €. Iz preostanka kvote se poravnava obveznosti za plače, subvencijo podjetjema Marprom in Šport Maribor, subvencije stanarin, obratovalne stroške mestne uprave in delno materialne stroške zavodom, štipendije in nekatere socialne transferje, glavnice in obresti za kredite…”

“Prav tako so letos stroški plač in stroški energentov višji kot lani, kar še dodatno predstavlja težave pri omejevanju znotraj kvote,” povedo na mariborski občini.

In ko na občini seštejejo prej omenjene stroške, zaradi kvote ne morejo plačevati ostalih stroškov. O tem pa, kot zatrdijo, redno komunicirajo z dobavitelji in izvajalci. “Vse zapadle obveznosti januarja in februarja bodo poravnave, ob začetku novega obdobja začasnega financiranja, to je 3.4.2023. V primeru, da bo proračun za leto 2023 sprejet že v marcu, bomo obveznosti poravnali že prej.”

Na podjetjih prilagodili poslovne procese

Na holdingu so pojasnili, da so bila vodstva o razlogih za zamik obveščena, temu so bili prilagojeni tudi poslovni procesi. “Mariborske javne službe so izvajane nemoteno, saj so sredstva zanje zagotovljena, prav tako so zagotovljena tudi vsa finančna sredstva za izplačilo plač zaposlenih v Skupini JHMB,” zaključijo.

Olimpijski festival evropske mladine (Ofem), ki ga bo konec julija gostil Maribor, je za mesto velik logistični zalogaj, a direktorica tekmovanja Nataša Ritonija ne dvomi, da bo tako pri tekmovalcih kot doma pustil odličen vtis. “Verjamem, da smo sposobni narediti najboljše igre doslej,” je povedala v pogovoru za STA.

Do Ofema v Mariboru je še okoli 150 dni. Kako potekajo priprave? Gre vse po načrtih?

Trenutno smo v intenzivnih pripravah, ker aprila prihajajo v Maribor vodje vseh sodelujočih reprezentanc, da jim predstavimo prizorišča. Pripravljamo pa tudi otvoritveno in zaključno slovesnost. Zanju smo pred dnevi oddali koncept Evropskemu olimpijskemu komiteju, ki ga mora potrditi. Protokolarni del je podoben protokolu na olimpijskih igrah, s prižigom ognja in mimohodom športnikov. Preostali del, kjer imamo bolj proste roke, pa smo zastavili zelo inovativno, saj želimo biti drugačni od drugih. Imamo manj denarja, a smo veliko bolj iznajdljivi in verjamem, da bo to zelo simpatičen dogodek za mlade.

Da si lažje predstavljamo, kako velik logistični zalogaj je to tekmovanje za mesto? Za kaj vse je treba poskrbeti?

Zasedli bomo vse razpoložljive namestitvene zmogljivosti v mestu, tudi študentske in dijaške domove, in vse te ljudi bo treba tudi nahraniti. Čez cel festival bo to okoli 120.000 kuhanih obrokov. V ta namen bomo postavili dva šotora, eden bo v t.i. športni vasi v študentskem naselju na Gosposvetski in bo namenjen izključno športnikom in trenerjem, drugi pri Dvorani Tabor pa bo namenjen prostovoljcem, zaposlenim in drugim delavcem in ga bo upravljala vojska. Ob tem je treba upoštevati posebno prehrano športnikov, različne nacionalnosti itd.

V sodelovanju z javnim podjetjem Marprom pripravljamo posebne trase avtobusov, kar pomeni do 40 dodatnih avtobusov, ki bodo krožili po mestu, mariborsko letališče bomo odprli za čarterske lete. Za hranjenje športne opreme bomo potrebovali ogromno šotorov. Logistika je res izjemno zahtevna. Takšen večšportni dogodek se v Sloveniji še ni zgodil – ostali so osredotočeni na en šport -, a k sreči smo si lahko lani iz prve roke ogledali organizacijo na Finskem in Slovaškem in se veliko naučili.

Športna prizorišča so z izjemo atletske dvorane že vsa nared? Bo atletska dvorana, potrebna za ogrevanje športnikov, pravočasno zgrajena?

Prizorišča so pripravljena, ponekod bo treba le še postaviti montažne tribune ali drugo opremo. Tudi glede atletske dvorane smo optimistični, od 15. januarja se zadeve premikajo, zdaj se izvaja izkop in betoniranje. Dela so zaenkrat v okviru terminskega plana, ki je sicer zastavljen zelo na tesno, a verjamemo, da bo konec junija dvorana narejena.

Močno računate na pomoč prostovoljcev. Kakšno je zanimanje?

Potrebujemo do 800 prostovoljcev. Zelo nas je presenetil odziv tujih prostovoljcev, zaradi česar smo morali celo predčasno zapreti prijave. Lani v Banski Bystrici smo očitno dobro predstavili Maribor in v enem tednu smo dobili kar 300 prijav tujcev, do jeseni se jih je nabralo že skoraj tisoč. Lahko bi ves dogodek pokrili s tujci, a to ni naš namen. Ofem želimo namreč izkoristiti tudi za to, da vzpostavimo mrežo lokalnih prostovoljcev, ki bodo lahko delovali še na naslednjih dogodkih. V ta namen smo se tudi prijavili na razpis programa Erasmus+ za prostovoljstvo, kjer smo pridobili 450.000 evrov za promocijo, izobraževanje in vključevanje prostovoljcev. To bo ena od pomembnih zapuščin Ofema za mesto in regijo.

Kolikšen je vaš proračun, s kolikšnimi sredstvi razpolagate?

Proračun, če izvzamemo investicije, znaša okoli 11 milijonov evrov. Največji vir so kotizacije, saj vsaka reprezentanca plača za svoje športnike in iz tega pričakujemo nekaj manj kot štiri milijone evrov. Poleg Erasmus+ smo se prijavili še na slovenski razpis za prostovoljstvo, dobimo dotacijo Evropskega olimpijskega komiteja v višini 350.000 evrov, uspeli smo pridobiti že kar nekaj sponzorskih sredstev. Mestna občina Maribor nas financira preko letnega programa športa, Olimpijski komite Slovenije in Šport Maribor sodelujeta s svojim kadrom.

Odprt pa ostaja prispevek države, kjer upamo na čimprejšnji dogovor z ministrstvom. Pogovarjamo se o prispevku v višini 2,5 milijona evrov za organizacijo plus dodatnih sredstvih za opremo. Za takšno tekmovanje je treba nabaviti precej opreme in to bo tudi pomembna zapuščina Ofema za mariborske klube, saj bodo s to novo opremo lahko v prihodnje prirejali tekmovanja na višjih ravneh.

Poudariti želim, da so bili proračuni ostalih organizatorjev Ofema bistveno višji, na primer v Banski Bystrici 16 milijonov evrov, od tega je država prispevala 12 milijonov. Brez državnih sredstev se žal tega ne da narediti, ker to je vendarle državni projekt, projekt nacionalnega pomena. Smo pa seveda veseli, da smo dosegli dogovor z ministrstvom za izobraževanje za sofinanciranje izgradnje atletske dvorane v višini treh milijonov evrov, ostali del projekta, vrednega 5,4 milijona, krije Mestna občina Maribor.

Medtem ko je sprva kazalo, da pri študentih ne bo posluha za sprostitev postelj za nastopajoče na Ofemu, ste verjetno zdaj zadovoljni, da jih je večina privolila v začasno izselitev iz svojih sob.

Res smo veseli te podpore študentov. Nenazadnje gre za dogodek za mlade in en študentski dom se je začel prenavljati prav zaradi Ofema. Trenutno smo zbrali že okoli 2150 podpisov. V celoti bomo izpraznili študentsko naselje na Gosposvetski, ki bo v času Ofema zaprto območje, bomo pa zadržali dom na Smetanovi za študente, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo ostati brez študentske sobe. Tisoč ležišč za tekmovalce imamo v dijaških domovih, športniki bodo med drugim spali tudi v hotelskem naselju na Pohorju.

Računamo, da bo konec julija prišlo v Maribor poleg okoli 3600 športnikov in 800 športnih delavcev še okoli 5000 članov njihovih družin. Zanje smo rezervirali mesta v ostalih namestitvenih objektih v mestu, ostali obiskovalci bodo verjetno morali poiskati posteljo v okolici.

Ofem je velika priložnost za Maribor v turističnem smislu. Kako ste se lotili promocijskih aktivnosti in kako boste v dogajanje vključili tudi lokalno prebivalstvo?

Konec maja bomo v Rimu prevzeli ogenj miru, ki ga bomo potem pripeljali v mesto in z njim poskušali doseči vse ljudi v Mariboru. Želimo si, da Ofem postane naš skupen dogodek. Edino prizorišče, kamor širša javnost ne bo imela dostopa, bo športna vas na Gosposvetski, vsa ostala bodo brezplačno dostopna za obiskovalce. Med Trgom svobode, kjer bo koncertni program, in Trgom Leona Štuklja bomo vzpostavili Športno ulico, na Glavnem trgu se bodo predstavljali novi športi, v Mestnem parku bo sprostitvena in na Mariborskem otoku zelena cona. Skratka, želimo si, da bi se vsi, ki bodo prišli k nam, imeli lepo in se kasneje še kdaj vrnili.

Kaj si mesto dolgoročno obeta od tega festivala?

Poleg novih objektov in opreme, ki jih bo s tem pridobilo, in povečanja svoje prepoznavnosti lahko kasneje računa tudi na organizacijo drugih tekmovanj na višjih ravneh. Imamo znanje, smo predani, vemo, kaj želimo. Kar me še posebej veseli, je to, da smo uspeli povezati vse ključne deležnike v mestu, kot so občina, univerza, zavod za turizem, kulturne ustanove, zavod za zaposlovanje itd. Vesela sem, da so prepoznali to enkratno priložnost, da se izkažemo. O Mariboru se bo v športnih krogih še veliko govorilo in Maribor si to zasluži.

Andreja Seršen Dobaj

VIR: sta

Eden izmed temeljnih ciljev ZPM Maribor je zagotoviti vsem otrokom enake možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa, pri čemer je pomoč prostovoljk in prostovoljcev neprecenljiva.

Počitnice omogočijo 1.800 otrokom

“Brez njih, vsako leto jih je več kot 200 ne bi mogli omogočiti počitnic okrog 1.800 otrokom, ki letujejo z našo organizacijo. Letovanja namreč vključujejo športno – rekreativne dejavnosti, ustvarjalne delavnice ter pestre zabavne in animacijske programe, ki jih pripravijo prostovoljke in prostovoljci sami,” zapišejo na ZPM Maribor.

K sodelovanju vabijo prostovoljce, ki bi kot vzgojitelji, športno rekreativni vzgojitelji ali vzgojitelji za psihosocialno podporo želeli del poletnih počitnic preživeti z otroki in mladostniki na Pohorju ali v Poreču. “Ni pomembna strokovna usmerjenost, status ali spol, pomembno je, da izpolnjujejo spodaj navedene pogoje, da imajo potrebne sposobnosti in izkušnje za samostojno vodenje skupine otrok ter so pripravljeni nekaj svojega prostega časa nameniti počitniškim programom za otroke,” dodajo.

Za letošnje leto so objavili razpis za 15 spremljevalcev – vzgojiteljev za letovanje na DMZ Pohorje in razpis za 160 spremljevalcev – vzgojiteljev, 12 športno-rekreativnih vzgojiteljev in 6 vzgojiteljev za psihosocialno podporo.

“Za otroke in mladostnike je letovanje z vrstniki nepozabna izkušnja, prav tako tudi za prostovoljce, zato vljudno vabljeni, da se nam pridružite,” poudarjajo na ZPM Maribor.

Rok za prijavo je 10. april 2023, prijavnico oddate samo preko SPLETNE PRIJAVE.

Več podrobnosti najdete TUKAJ.

S ciljem širše podpore podjetništvu Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor s tremi stebri povezuje deležnike podravskega podjetništva.

Strokovnjaki in svetovalci za področje podjetništva na RRA Podravje – Maribor potencialnim podjetnikom in mladim nudijo strokovno pomoč tako pri razvoju poslovne ideje kot pri svetovanju ob registraciji podjetja ter tudi povezovanju domačih in tujih partnerjev ter potencialnih investitorjev.

S prvim stebrom nudijo podporo vsem, ki si želijo razviti in realizirati svojo podjetniško idejo

Zelo uspešen model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega posamezniki razvijejo in realizirajo lastno podjetniško idejo, predstavlja program PONI Podravje. Za obdobje štirih mesecev se izbrani kandidati zaposlijo za polni delovni čas pri enem izmed partnerjev projekta PONI Podravje: RRA Podravje – Maribor ali Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj.

Udeleženci skozi celostni program podjetniških usposabljanj, kjer jim strokovnjaki in svetovalci nudijo mentorstvo, izobraževanja in vsestransko pomoč pri razvoju poslovne ideje, osvojijo potrebne kompetence za samostojno podjetniško pot in s tem samozaposlitev. V začetku letošnjega februarja se je v program PONI Podravje vključila že 7. skupina potencialnih podjetnikov, v Mariboru 11 in na Ptuju 6, ki se bodo že julija verjetno podali na svojo poslovno pot.

Drugi steber je namenjen vsem podjetnikom in podjetnikom začetnikom

Vsi, ki se odločijo za lastno podjetniško pot, so v prostorih RRA Podravje – Maribor deležni brezplačne podpore preko točke SPOT svetovanje Podravje, ki je ena izmed 12 regijskih poslovnih točk v Sloveniji in hkrati osnovna vstopna točka za vse podjetnike. SPOT svetovanje Podravje je od leta 2018 zelo uspešen projekt, ki povečuje informiranost in znanje za reševanje izzivov na podjetniški poti v vseh fazah podjetniškega ciklusa ter povečuje zgodnje podjetniške aktivnosti. Skupaj s Štajersko gospodarsko zbornico, Območno obrtno- podjetniško zbornico Maribor, Znanstveno raziskovalnim središčem Bistra Ptuj in Raziskovalno-informacijskim centrom Slovenska Bistrica izvaja storitve za potencialne podjetnike ter obstoječa mikro, mala in srednje velika podjetja, vse z namenom krepitve podjetniškega potenciala ter pospeševanja ustanavljanja novih podjetij.

»Kadar v okviru SPOT svetovanje Podravje ugotovimo, da gre za podjetje, ki je že v razvojni fazi in želi bolj poglobljeno podporo pa preko podpore SIO posameznemu podjetju dodelimo mentorja, ki mu z brezplačnim 10-urnim svetovanjem pomaga pri nadgradnji in razvoju podjetniške ideje za ustvarjanje dodane vrednosti njegovega podjetja,« je povedal Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor.

Povezujejo v okviru Evropske podjetniške mreže

V tem stebru je zelo pomemben tudi program Evropske podjetniške mreže (EEN), ki ponuja podjetjem in obrtnikom podporo v obliki povezovanja, informiranja in svetovanja na področju iskanja domačih in tujih poslovnih partnerjev, organizacije poslovnih srečanj, javnih razpisov in programov EU ter nenazadnje pri koriščenju projektnih sredstev. Vodilni partner je Gospodarska zbornica Slovenije, RRA Podravje – Maribor pa eden izmed projektnih partnerjev.

Spodbujanju podjetniške aktivnosti in kulture s ciljem ustanavljanja novih podjetij ter novih inovativnih delovnih mest v Podravski regiji je namenjen tudi Mrežni podjetniški inkubator Podravje (MPIP). MPIP je vrsta podjetniškega inkubatorja, ki mladim podjetjem, starim do 5 let, nudi učinkovito podjetniško okolje s strokovno podporo v procesu njihovega razvoja, rasti in vzpostavljanju partnerstev na domači in mednarodni ravni, pomoč pri iskanju virov financiranja iz zasebnih in javnih sredstev, brezplačne podjetniške delavnice in izobraževanja ter ugoden najem infrastrukture na več lokacijah.

Sedež MPIP je v poslovni stavbi RRA Podravje – Maribor na Pobreški cesti 20 v Mariboru, ostale enote inkubatorja s poslovnimi prostori po ugodnih cenah pa so v Mariboru v prostorih Energetike Maribor in Štajerskega tehnološkega Parka, Občini Hoče – Slivnica v prostorih objekta PGD Bohova in v občini Šentilj na lokaciji Slovenske ulice 1. »Trenutno razpoložljive poslovne prostore zaseda deset podjetij. Ker se zavedamo, da je MPIP strateškega pomena za celotno Podravsko regijo, so v teku dogovori za najem poslovnih prostorov tudi v Občinah Miklavž na Dravskem polju, Lovrenc na Pohorju in Ruše. Vzpostavitev regijskega inkubatorja predstavlja nadgradnjo in s tem zaključen krog pri vzpostavljanju podpornega okolja za podravsko podjetništvo z nacionalnimi in evropskimi programi PONI, SPOT, SIO in EEN,« je celovitost podjetniške storitve RRA Podravje – Maribor in cilje MPIP predstavil direktor Uroš Rozman.

Podpora podjetnikom in mladim v obliki štipendij

Razvojno naravnan inštrument, namenjen sofinanciranju kadrovskih štipendij delodajalcem za štipendiranje dijakov in študentov v vseh 12 statističnih regijah, predstavlja Regijska štipendijska shema (RŠS), katere potrebo na RRA Podravje – Maribor prepoznavajo kot trajni mehanizem na državni ravni. RŠS povezuje mlade in gospodarstvo pri uresničevanju poklicnih in zaposlitvenih potreb, mlade usmerja k izbiri zaposljivih poklicev, pomaga delodajalcem s sofinanciranjem kadrovske štipendije pri dolgoročnem načrtovanju in zagotavljanju potrebnih kadrov, ter s tem zmanjšuje »beg možganov« iz regije.

»Na RRA Podravje – Maribor si skupaj z ostalimi regionalnimi razvojnimi agencijami in sedaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport prizadevamo za ureditev možnosti premostitve štipendiranja kadrovskih štipendij tudi v šolskem/študijskem letu 2022/2023. Ob tem intenzivno iščemo rešitev za prehodno leto po zaključku izvajanja projekta, ko se je sofinanciranje iz Evropskega socialnega sklada za programsko obdobje 2014–2020 zaključilo. Sredstva bi tako bila zagotovljena delodajalcem, ki že imajo sklenjeno Pogodbo o sofinanciranju kadrovske štipendije, ter s tem mladim, katerih izobraževanje je v teku,« pojasnjuje Rozman. V RŠS je bilo v obdobju 2008–2021 na območju celotne Slovenije vključenih že več kot 6.000 mladih in več kot 2.000 delodajalcev.

Kako privabiti investitorje? – tretji steber

Namen projekta Invest Podravje je nudenje podpore pri: dezinvestiranju (prodaji proizvodnih hal, delavnic, skladišč, …), iskanju investitorjev za vstop na nove trge, iskanju investitorjev, da njihov nov produkt prodre na trg, iskanju strateškega investitorja iskanju najbolj primerne lokacije za izvedbo investicije in iskanju prave investicijske priložnosti glede na želje investitorja. Na spletni strani www.investpodravje.si je zbranih več kot 50 investicijskih priložnosti na območju Podravja.

Trenutno v sodelovanju z vsemi 41 občinami podravske regije in ostalimi institucijami ter partnerji poteka priprava Strategije za privabljanje investitorjev v Podravsko regijo. »Strategija prepoznava 22 sektorjev, iz katerih bi bilo smiselno privabljati in nagovarjati domače in tuje investitorje, od tega se želimo prednostno osredotočiti na deset sektorjev. Ključni kvalitativni cilji  strategije so: povečati povprečno dodano vrednost na zaposlenega v regiji, povečati neto plačo zaposlenih v regiji in s tem kupno moč, zmanjšati število ljudi, ki dnevno komutirajo v druge regije, zmanjšati število mladih, ki odhajajo iz regije in privabljanje talentov v regijo,« pojasnjuje Rozman.

KPD – Regijsko stičišče podjetništva, tehnologij in kreativnih industrij

Sicer pa si na RRA Podravje – Maribor skupaj z Mestno občino Maribor v luči trajnostnega razvoja prizadevajo v naslednjih letih izvesti prenovo objekta Kreativni park Drava (KPD) pri
Europarku. KPD bo ponujal co-working prostore za podjetnike, razvojna podjetja in podjetniške mreže. Prav tako bo vključeval razstavno prireditveni prostor, ki bo omogočal izvedbo hišnih sejmov za regijsko gospodarstvo.

»Trenutno poteka proces potrditve projektne dokumentacije za sodobno prenovo zgodovinskega objekta bivše Moške kaznilnice v Mariboru iz leta 1889 (dva dela sta že obnovljena, tukaj je tudi sedež RRA Podravje – Maribor) z namenom vzpostavitve Kreativnega parka Drava (KPD), ki bo postal regijsko stičišče podjetništva, tehnologij in kreativnih industrij s tesno vpetostjo digitalizacije regije in usposabljanj na področju podjetništva. Znotraj KPD bomo ustvarili regijski demonstracijski center krožnega gospodarstva, mrežnega talent centra za podporo mladim v šolah in programih usposabljanja ter demonstracijski center pametne stavbe, za katerega verjamem, da bo predmet velikega zanimanja ne samo slovenskega ampak tudi evropskega gospodarstva,« dodaja Uroš Rozman.

Stanovanje polno nevarne plesni, polomljeni nabiralniki, manjkajoče kljuke na vratih, smeti po stopnicah. To je stanje enega izmed blokov Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada v Mariboru.

Stanovanje je nevzdržno za bivanje

Na nas se je obrnila starejša ženska,  ki prebiva v bloku Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS) RS na Ulici Veljka Vlahoviča. Pokazala nam je stanovanje, polno plesni, ki ni primerno za bivanje. Trdi, da vedno znova naleti na gluha ušesa. Na JMSS se zavedajo situacije, a trdijo, da so ji ponudili druga stanovanja. Stanovalka je obupana, skrbi jo za zdravje, ki naj bi se ji v zadnjem času močno poslabšalo.  Prizna, da so ji ponudili druga stanovanja, a naj bi bila v višjih nadstropjih, neprimerna zanjo in moža. 

Težava pa ni le v omenjenem stanovanju, na nepravilnosti v bloku opozarjajo tudi drugi stanovalci, ki pa sicer zaradi strahu niso želeli biti izpostavljeni.

Poudarjajo, da večjih vlaganj v blok že več let ni bilo. Opozorili so tudi na nabiralnike, vrata brez kljuk pa tudi na nevzdržno obnašanje nekaterih sosedov.

Direktorica JMSS Irena Španinger številne očitke zavrača, našteje sanacije, ki so bile izvedene, in pove, da so v poslovno finančni načrt dali pridobitev tehničnih strokovnih podlag za sanacijo.

Več v prispevku.

Pogajanja za sestavo koalicije mariborskega župana Saše Arsenoviča še niso zaključena. Med spornimi točkami, predvsem z Gibanjem Svoboda kot največjim partnerjem, je občinski proračun. Izredna seja s prvo obravnavo proračuna je sklicana za 28. februar, ko bodo mestni svetniki dobili na mizo poleg predloga proračuna za 2023 tudi predlog za 2024.

Poleg Gibanja Svoboda je Arsenovič v koalicijo povabil še SD, Gasilce Maribora, Listo kolesarjev in pešcev ter NSi, s čimer bi imeli 29 glasov v 45-članskem mestnem svetu. Naknadno je vabilo prejela tudi Levica, a ga ni sprejela.

“Pogovori potekajo intenzivno. Z manjšimi partnerji že podpisujemo pogodbo, programi so usklajeni. V bistvu gre za nadaljevanje dela, ki smo ga začeli v prejšnjem mandatu,” je za STA v petek povedal župan.

Priznava, da z Gibanjem Svoboda, ki ima 11 mestnih svetnikov, ostajajo odprta vprašanja, med drugim glede predloga letošnjega občinskega proračuna. “Jasno je, da nimamo vsi enakih pogledov na finančne izzive, ki so se zdaj pojavili,” je dejal.

Prva obravnava letošnjega proračuna v mestnem svetu je bila predvidena 26. januarja, a jo je župan preložil. Novo sejo je takrat napovedal za 16. februar, a je proračunska seja sklicana šele za 28. februar.

Kot izhaja iz objavljenega gradiva, je proračun Mestne občine Maribor za leto 2023 predlagan v višini 192,6 milijona evrov z možnim zadolževanjem do 27 milijonov evrov. Naj bi pa mestni svetniki zdaj obenem sprejeli še predlog proračuna za leto 2024, ki je zastavljen v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem do treh milijonov evrov.

“Ko ju damo skupaj, pridemo na povprečno 167 milijonov, kar je za tako veliko občino nek minimum,” meni Arsenovič. V Gibanju Svoboda pa so še vedno nezadovoljni.

“Nov predlog proračuna je enak kot tisti, ki ga je župan umaknil, s tem da je prihodkovno stran dvignil še za pol milijona evrov. Naše pripombe so bile že takrat, da je prihodkovna stran absolutno preoptimistična glede na trenutne razmere, v katerih je po naših ocenah potreben bolj konservativen pristop,” je danes za STA povedala njihova predstavnica Karin Jurše. O tem, kako točno bodo glasovali na seji prihodnji teden, se sicer v svetniški skupini še pogovarjajo.

Arsenovič vztraja, da predlog proračuna zajema le projekte, ki že tečejo.

“Proračun je pravzaprav skoraj vse nadaljevanje projektov, kar kaže tudi bistveno manjša realizacija, predvidena v letu 2024. Ker razen potencialnega podpisa pogodbe za izvajanje Zdravstvene postaje Tezno ni na vidiku (novih) velikih projektov v teh dveh letih,” je povedal.

Projektov, ki že potekajo, ne namerava ustavljati. “Še vedno mislim, da so čisto vsi projekti, ki smo jih naredili za naše prebivalce, potrebni,” je dejal za STA.

Pri podpisu koalicijske pogodbe ne bo nujno vztrajal. “Obstaja več možnosti. Lahko smo brez koalicije, lahko imamo veliko koalicijo, lahko imamo manjšinsko koalicijo. Vse opcije so odprte, vsi pa smo se zavezali temu, tako županski kandidati kot sedaj izvoljeni mestni svetniki, da bomo skrbeli za razvoj in blaginjo v tem mestu,” je povedal župan.

V Gibanju Svoboda vstopa v županovo koalicijo kljub vsemu ne izključujejo. “Trenutno je naša skrb predvsem proračun,” je dejala Karin Jurše.

Na drugi strani utrjuje svoje vrste opozicija. V soboto je Nova ljudska stranka (NLS) nekdanjega župana Franca Kanglerja podpisala sporazum o pridružitvi SDS in v prihodnje naj bi Kangler tudi prevzel vodenje mariborskega odbora SDS. Po združitvi naj bi SDS imela 12 mestnih svetnikov, enako kot Arsenovičeva lista.

Vir: sta

Občinski svetniki občine Ruše so županjo Urško Repolusk pozvali k umiku točke o proračunu za letošnje leto s prihajajoče seje, ki je predvidena v prihodnjem tednu. Opozarjajo namreč na številne nepravilnosti, ki so se pojavile. Občina nima nadzornega odbora, prav tako stališč o proračunu niso podali krajevni odbori. Opozarjajo tudi na pomanjkljivo pripravljena gradiva. Predlagatelji umika so ZA Združena akcija, Gibanje Svoboda, 2×2 in SD Socialni Demokrati. Županja Ruš, Slovenska demokratska stranka – SDS, Neodvisna lista #SKUPAJ, Lista plan za Ruše in stranka Povezani za Ruše, se na naša vprašanja niso odzvali. Je pa direktorica občine uprave v odgovoru svetniškim skupinam med drugim zapisala, da nadzorni odbor pri sprejemanju proračuna, ali na sami proračunski seji, nima nobene vloge.

Občina nima nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe

Določeni svetniki opozarjajo občino, da bi najprej morali na seji imenovati nadzorni odbor občine, ta je namreč najvišji organ nadzora javne porabe v občini in odloča tako o ključnem občinskem proračunu kot drugih pomembnih zadevah. Imenovan bi moral biti v 45 dneh po volitvah, a to se do danes še ni zgodilo. Občinski svet je na pretekli seji z devetimi glasovi proti in devetimi glasovi za zavrnil imenovanje predlaganih članov za Nadzorni odbor Občine Ruše.

Na dnevnem redu prihodnji teden je tako imenovanje nadzornega sveta, kot točka o proračunu. Prioriteta bi torej morala biti imenovanje nadzornega odbora, šele nato bi županja morala najpozneje v petnajstih dneh sklicati konstitutivno sejo, na kateri člani izvolijo predsednika in namestnika.

Podpisani predlagatelji podpisa so se obrnili tudi na ostale svetnice in svetnike Občinskega sveta občine Ruše in jih pozvali, da podprejo posredovani predlog: “Občinski svetniki smo tisti, ki varujemo temelje lokalne demokracije. Kot veste, je poslovnik ključni dokument, ki določa pravila in postopke za delovanje občinskega sveta. Prav tako pa je potrebno upoštevati številne sprejete odloke, ki določajo delovanje posameznih odborov.”

Želimo si, da postopke speljemo tako, kot je potrebno.”

Darko Knez – Gibanje Svoboda nam je povedal, da so skupaj z nekaterimi drugimi svetniki pregledali proračun: “Je zares pomanjkljivo spisan, nima realizacije za preteklo leto, delan je na rebalansu, čeprav so navodila za pripravo proračuna drugačna in piše, da je potrebno priložiti realizacijo. Pomanjkljivi so tudi ostali dokumenti, manjkajo priloge parcel. Težko odločamo o proračunu, če nimamo vsega, kar potrebujemo. Verjetno ni namen le to, da bomo proračun potrjevali, ampak da bomo o njem tudi odločali. S tako pomanjkljivo dokumentacijo to težko naredimo. Je kup pomanjkljivosti, potrebno je spoštovati procedure. Želimo si, da postopke speljemo tako, kot je potrebno.”

“Županja in občinska uprava ne upoštevata temeljnih pravnih aktov in predpisov”

Jernej Ajd – 2×2 nam je dejal: “Županja in občinska uprava ne upoštevata temeljnih pravnih aktov in predpisov pri postopku sprejemanja Odloku o proračunu Občine ruše za leto 2023. Predsednik nadzornega odbora bi moral biti na seji OSOR ob sprejemanju proračuna, mi pa nimamo konstituiranega niti nadzornega odbora, ki šele kasneje izmed svojih članov izvoli predsednika.”

Opozoril je tudi, da stališč o proračunu niso podali krajevni odbori, kot bi morali, poleg tega je gradivo pripravljeno pomanjkljivo, saj v delu ‘Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ruše za leto 2023″ manjkajo priloge oz. kopije map: “Manjkajo tudi podatki o realizaciji proračuna za leto 2022. O finančnih postavkah oz. vsebini proračuna v tej fazi raje ne bi …”

Nepravilnosti je potrebno prepoznati in ukrepati

Tomi Prosnik iz ZA – Združena Akcija pa nam je dejal: “Po našem vedenju posredovan predlog za umik točke ni politični predlog, ampak je strokovno in zakonsko utemeljeno opozorilo občinski upravi in županji, da zakonsko predpisani pogoji za izvedbo postopka sprejemanja proračuna trenutno niso izpolnjeni. Svetniki v takšnem primeru tudi nimamo možnosti odločanja ali podpiramo umik točke ali ne, saj smo obvezani in dolžni spoštovati predpise, ki jasno navajajo kateri pogoji morajo biti zagotovljeni pred sprejemanja proračuna.”
“Za zakonitost delovanja občine je odgovoren župan in če gre v predlogu za dejanske nepravilnosti je to potrebno prepoznati, ukrepati in postopek ustrezno prilagoditi,” pojasnjuje Prosnik.

Na občini zavračajo očitke

Obrnili smo se tudi na županjo Ruš Urško Repolusk. Prosili smo jo, da nam odgovori do četrtka, 16. januarja, do 13. ure, a žal njenih odgovorov do danes še nismo prejeli. Je pa Katja Markač Hrovatin, direktorica občinske uprave, svetniškim skupinam posredovala odgovor, kjer je med drugim zapisala, da proračun občine sprejema občinski svet: “Nadzorni odbor pri sprejemanju proračuna, ali na sami proračunski seji, nima nobene vloge. Svetniške skupine se pri argumentaciji umika Proračuna iz dnevnega reda sklicujejo tudi na 10. člen Poslovnika Nadzornega odbora (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/2018), ki pa že 1. členu jasno določa, da ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Ruše ter status članov nadzornega odbora, zato poslovnik NO ne velja za Občinski svet Občine Ruše.”

V nadaljevanju je zapisala, da se odlok o proračunu občine Ruše sprejema v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta Občine Ruše, ki v členih od 79. do 81. natančno ureja predlog proračuna, javno razpravo in obravnavo predloga proračuna. “Splošni in posebni del odloka o proračunu za leto 2023 sta pripravljena skladno z Zakonom o javnih financah in izkazujeta tri proračunska leta. Prikazujeta oceno realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo in tekoče leto. Hkrati pa je prikazan tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja na občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.”

Markač Hrovatinova je zapisala še: “Pri pripravi proračuna smo uporabili tudi Proračunski priročnik za pripravo občinskih proračunov za leti 2023 in 2024 z vzorcem občinskega proračuna, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance predvsem zaradi poenotenja poročanja, kar je navedeno na strani 7 Odloka o proračunu Občine Ruše za leto 2023.”