V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Pogajanja za sestavo koalicije mariborskega župana Saše Arsenoviča še niso zaključena. Med spornimi točkami, predvsem z Gibanjem Svoboda kot največjim partnerjem, je občinski proračun. Izredna seja s prvo obravnavo proračuna je sklicana za 28. februar, ko bodo mestni svetniki dobili na mizo poleg predloga proračuna za 2023 tudi predlog za 2024.
Poleg Gibanja Svoboda je Arsenovič v koalicijo povabil še SD, Gasilce Maribora, Listo kolesarjev in pešcev ter NSi, s čimer bi imeli 29 glasov v 45-članskem mestnem svetu. Naknadno je vabilo prejela tudi Levica, a ga ni sprejela.
“Pogovori potekajo intenzivno. Z manjšimi partnerji že podpisujemo pogodbo, programi so usklajeni. V bistvu gre za nadaljevanje dela, ki smo ga začeli v prejšnjem mandatu,” je za STA v petek povedal župan.
Priznava, da z Gibanjem Svoboda, ki ima 11 mestnih svetnikov, ostajajo odprta vprašanja, med drugim glede predloga letošnjega občinskega proračuna. “Jasno je, da nimamo vsi enakih pogledov na finančne izzive, ki so se zdaj pojavili,” je dejal.
Prva obravnava letošnjega proračuna v mestnem svetu je bila predvidena 26. januarja, a jo je župan preložil. Novo sejo je takrat napovedal za 16. februar, a je proračunska seja sklicana šele za 28. februar.
Kot izhaja iz objavljenega gradiva, je proračun Mestne občine Maribor za leto 2023 predlagan v višini 192,6 milijona evrov z možnim zadolževanjem do 27 milijonov evrov. Naj bi pa mestni svetniki zdaj obenem sprejeli še predlog proračuna za leto 2024, ki je zastavljen v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem do treh milijonov evrov.
“Ko ju damo skupaj, pridemo na povprečno 167 milijonov, kar je za tako veliko občino nek minimum,” meni Arsenovič. V Gibanju Svoboda pa so še vedno nezadovoljni.
“Nov predlog proračuna je enak kot tisti, ki ga je župan umaknil, s tem da je prihodkovno stran dvignil še za pol milijona evrov. Naše pripombe so bile že takrat, da je prihodkovna stran absolutno preoptimistična glede na trenutne razmere, v katerih je po naših ocenah potreben bolj konservativen pristop,” je danes za STA povedala njihova predstavnica Karin Jurše. O tem, kako točno bodo glasovali na seji prihodnji teden, se sicer v svetniški skupini še pogovarjajo.
Arsenovič vztraja, da predlog proračuna zajema le projekte, ki že tečejo.
“Proračun je pravzaprav skoraj vse nadaljevanje projektov, kar kaže tudi bistveno manjša realizacija, predvidena v letu 2024. Ker razen potencialnega podpisa pogodbe za izvajanje Zdravstvene postaje Tezno ni na vidiku (novih) velikih projektov v teh dveh letih,” je povedal.
Projektov, ki že potekajo, ne namerava ustavljati. “Še vedno mislim, da so čisto vsi projekti, ki smo jih naredili za naše prebivalce, potrebni,” je dejal za STA.
Pri podpisu koalicijske pogodbe ne bo nujno vztrajal. “Obstaja več možnosti. Lahko smo brez koalicije, lahko imamo veliko koalicijo, lahko imamo manjšinsko koalicijo. Vse opcije so odprte, vsi pa smo se zavezali temu, tako županski kandidati kot sedaj izvoljeni mestni svetniki, da bomo skrbeli za razvoj in blaginjo v tem mestu,” je povedal župan.
V Gibanju Svoboda vstopa v županovo koalicijo kljub vsemu ne izključujejo. “Trenutno je naša skrb predvsem proračun,” je dejala Karin Jurše.
Na drugi strani utrjuje svoje vrste opozicija. V soboto je Nova ljudska stranka (NLS) nekdanjega župana Franca Kanglerja podpisala sporazum o pridružitvi SDS in v prihodnje naj bi Kangler tudi prevzel vodenje mariborskega odbora SDS. Po združitvi naj bi SDS imela 12 mestnih svetnikov, enako kot Arsenovičeva lista.
Občinski svetniki občine Ruše so županjo Urško Repolusk pozvali k umiku točke o proračunu za letošnje leto s prihajajoče seje, ki je predvidena v prihodnjem tednu. Opozarjajo namreč na številne nepravilnosti, ki so se pojavile. Občina nima nadzornega odbora, prav tako stališč o proračunu niso podali krajevni odbori. Opozarjajo tudi na pomanjkljivo pripravljena gradiva.Predlagatelji umika so ZA Združena akcija, Gibanje Svoboda, 2×2 in SD Socialni Demokrati. Županja Ruš, Slovenska demokratska stranka – SDS, Neodvisna lista #SKUPAJ, Lista plan za Ruše in stranka Povezani za Ruše, se na naša vprašanja niso odzvali. Je pa direktorica občine uprave v odgovoru svetniškim skupinam med drugim zapisala, da nadzorni odbor pri sprejemanju proračuna, ali na sami proračunski seji, nima nobene vloge.
Občina nima nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe
Določeni svetniki opozarjajo občino, da bi najprej morali na seji imenovati nadzorni odbor občine, ta je namreč najvišji organ nadzora javne porabe v občini in odloča tako o ključnem občinskem proračunu kot drugih pomembnih zadevah. Imenovan bi moral biti v 45 dneh po volitvah, a to se do danes še ni zgodilo. Občinski svet je na pretekli seji z devetimi glasovi proti in devetimi glasovi za zavrnil imenovanje predlaganih članov za Nadzorni odbor Občine Ruše.
Na dnevnem redu prihodnji teden je tako imenovanje nadzornega sveta, kot točka o proračunu. Prioriteta bi torej morala biti imenovanje nadzornega odbora, šele nato bi županja morala najpozneje v petnajstih dneh sklicati konstitutivno sejo, na kateri člani izvolijo predsednika in namestnika.
Podpisani predlagatelji podpisa so se obrnili tudi na ostale svetnice in svetnike Občinskega sveta občine Ruše in jih pozvali, da podprejo posredovani predlog: “Občinski svetniki smo tisti, ki varujemo temelje lokalne demokracije. Kot veste, je poslovnik ključni dokument, ki določa pravila in postopke za delovanje občinskega sveta. Prav tako pa je potrebno upoštevati številne sprejete odloke, ki določajo delovanje posameznih odborov.”
“Želimo si, da postopke speljemo tako, kot je potrebno.”
Darko Knez – Gibanje Svoboda nam je povedal, da so skupaj z nekaterimi drugimi svetniki pregledali proračun: “Je zares pomanjkljivo spisan, nima realizacije za preteklo leto, delan je na rebalansu, čeprav so navodila za pripravo proračuna drugačna in piše, da je potrebno priložiti realizacijo. Pomanjkljivi so tudi ostali dokumenti, manjkajo priloge parcel. Težko odločamo o proračunu, če nimamo vsega, kar potrebujemo. Verjetno ni namen le to, da bomo proračun potrjevali, ampak da bomo o njem tudi odločali. S tako pomanjkljivo dokumentacijo to težko naredimo. Je kup pomanjkljivosti, potrebno je spoštovati procedure. Želimo si, da postopke speljemo tako, kot je potrebno.”
“Županja in občinska uprava ne upoštevata temeljnih pravnih aktov in predpisov”
Jernej Ajd – 2×2 nam je dejal: “Županja in občinska uprava ne upoštevata temeljnih pravnih aktov in predpisov pri postopku sprejemanja Odloku o proračunu Občine ruše za leto 2023. Predsednik nadzornega odbora bi moral biti na seji OSOR ob sprejemanju proračuna, mi pa nimamo konstituiranega niti nadzornega odbora, ki šele kasneje izmed svojih članov izvoli predsednika.”
Opozoril je tudi, da stališč o proračunu niso podali krajevni odbori, kot bi morali, poleg tega je gradivo pripravljeno pomanjkljivo, saj v delu ‘Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ruše za leto 2023″ manjkajo priloge oz. kopije map: “Manjkajo tudi podatki o realizaciji proračuna za leto 2022. O finančnih postavkah oz. vsebini proračuna v tej fazi raje ne bi …”
Nepravilnosti je potrebno prepoznati in ukrepati
Tomi Prosnik iz ZA – Združena Akcija pa nam je dejal: “Po našem vedenju posredovan predlog za umik točke ni politični predlog, ampak je strokovno in zakonsko utemeljeno opozorilo občinski upravi in županji, da zakonsko predpisani pogoji za izvedbo postopka sprejemanja proračuna trenutno niso izpolnjeni. Svetniki v takšnem primeru tudi nimamo možnosti odločanja ali podpiramo umik točke ali ne, saj smo obvezani in dolžni spoštovati predpise, ki jasno navajajo kateri pogoji morajo biti zagotovljeni pred sprejemanja proračuna.”
“Za zakonitost delovanja občine je odgovoren župan in če gre v predlogu za dejanske nepravilnosti je to potrebno prepoznati, ukrepati in postopek ustrezno prilagoditi,” pojasnjuje Prosnik.
Na občini zavračajo očitke
Obrnili smo se tudi na županjo Ruš Urško Repolusk. Prosili smo jo, da nam odgovori do četrtka, 16. januarja, do 13. ure, a žal njenih odgovorov do danes še nismo prejeli. Je pa Katja Markač Hrovatin, direktorica občinske uprave, svetniškim skupinam posredovala odgovor, kjer je med drugim zapisala, da proračun občine sprejema občinski svet: “Nadzorni odbor pri sprejemanju proračuna, ali na sami proračunski seji, nima nobene vloge. Svetniške skupine se pri argumentaciji umika Proračuna iz dnevnega reda sklicujejo tudi na 10. člen Poslovnika Nadzornega odbora (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/2018), ki pa že 1. členu jasno določa, da ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Ruše ter status članov nadzornega odbora, zato poslovnik NO ne velja za Občinski svet Občine Ruše.”
V nadaljevanju je zapisala, da se odlok o proračunu občine Ruše sprejema v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta Občine Ruše, ki v členih od 79. do 81. natančno ureja predlog proračuna, javno razpravo in obravnavo predloga proračuna. “Splošni in posebni del odloka o proračunu za leto 2023 sta pripravljena skladno z Zakonom o javnih financah in izkazujeta tri proračunska leta. Prikazujeta oceno realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo in tekoče leto. Hkrati pa je prikazan tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja na občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.”
Markač Hrovatinova je zapisala še: “Pri pripravi proračuna smo uporabili tudi Proračunski priročnik za pripravo občinskih proračunov za leti 2023 in 2024 z vzorcem občinskega proračuna, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance predvsem zaradi poenotenja poročanja, kar je navedeno na strani 7 Odloka o proračunu Občine Ruše za leto 2023.”
Visoka šola za gostinstvo in turizem Maribor se je letos v času pusta, kot vsako leto lotila peke krofov. Zaupali so nam, da je čar priprave krofa ravno v tem, da se vse dela z rokami, hkrati pa so njihovi krofi tudi napolnjeni z domačimi marmeladami in drugimi zanimivimi polnili. Letos so se lotili tudi priprave veganskega. Več pa v prispevku.
Pred dnevi smo poročali o tem, da so določeni nadzorniki Nigrada prejeli klic podžupana Mestne občine Maribor, ki naj bi jim dejal, da naj za direktorja imenujejo osebo T.K.. Po včerajšnji seji nadzornega odbora Nigrada je jasno, da ima vladajoča politika še kako velik vpliv na javna podjetja, saj je novi direktor postal direktor Tomaž Kavnik.
Pritiski politike v Nigradu
Pritiski in vplivi politike so kot kaže v Mariboru res močni. Očitno se politika meša v vse pore, tudi v imenovanja direktorjev javnih podjetij, kljub temu da mariborski župan Saša Arsenovič vedno glasno zatrjuje, kako javna podjetja in holding delujejo samostojno, brez političnih indikacij, kako naj kadrujejo.
A vendar, smo prejšnji teden uspeli pridobiti informacijo, da je podžupan poskušal vplivati na določene nadzornike Nigrada, da je kandidat T. K. pravi za mesto direktorja. Se mariborska mestna oblast res ne vmešava v delovanje javnih podjetij?
Glede na to, da je bil včeraj na mesto direktorja Nigrada imenovan Tomaž Kavnik, torej T. K., kot smo navajali v tem članku, hitro postane jasno, da se mariborska mestna oblast še kako meša v imenovanja direktorjev …
Pred dnevi smo poročali o tem, kako mariborska javna podjetja množično zapuščajo delavci, več o tem na tej povezavi. Je morda omenjeno povezano s tem, da še čakajo na izplačilo regresa, ki ga kljub prošnjam, še niso dobili?
Kot kaže delavci niso najbolj zadovoljni. Po družbenih omrežjih se je začela deliti tudi objava, kjer je razvidno, da “Skupni svet delavcev Javnega holdinga Maribor (SSD JHMB) apelira na Javni holding Maribor (JHMB) in vsa podjetja vključena v skupino JHMB, na takojšnje izplačilo regresa, najkasneje do 15. februarja 2023.”
Potekala je 2. korespondenčna seja SSD JHMB, in sicer od 01.02.2023 od 12:26. ure do 07.02.2023 do 12. ure preko elektronske pošte. Glasovalo je 12 članov SSD JHMB, ki so soglasno sprejeli predlagan dnevni red in sklep, ki je citiran zgoraj.
V obrazložitvi navedejo, “da je v situaciji, kjer draginja že pošteno nažira delavske plače, apel na takojšnje izplačilo regresa ne le pravičen, ampak tudi nujen.”
Višina regresa, bi bila v tem trenutku višja, kot bo meseca maja
“JHMB je za letošnje leto napovedal izplačilo regresa v mesecu maju 2023, kar naj bi bilo vodilo tudi vsem podjetjem, vključenih v JHMB. Dolgoletna poslovna praksa večine podjetij JHMB je bila, da se regres praviloma izplačuje v začetku tekočega leta oziroma do sredina februarja. Razlogov za to je več, ključni pa je višina regresa, ki je v tem času najvišja; v JHMB podjetjih JHMB je vezana na povprečno mesečno bruto plačo v Sloveniji,” navajajo delavci.
Predvidevajo, da bodo dobili celo 400 evrov manj
Delavci dodajo, da je pomembno vedeti, da je bruto plača januarja najvišja: “Med letom pride do bistvenih odstopanj (nižjih zneskov), posledično pa do manjšega regresa, kar je za zaposlene manj ugodneje. Mesečna bruto plača, ki istočasno predstavlja tudi višino zneska, ki se ne všteva v davčno osnovo januarja 2023 znaša 2.244,35 EUR. Hkrati je to višina regresa, v kolikor je izplačan do 15. februarja 2023. Na osnovi vsakoletnih gibanj mesečnih bruto plač v Sloveniji, se predvideva, da lahko pride v letošnjem letu tudi do 400 EUR manjšega zneska od zgoraj navedenega.”
Plače že tako zastajajo, glede na razmere ob enormnem dvigu cen energentov
“Kar je – kot že zgoraj navedeno za zaposlene bistveno manj ugodneje. Upoštevaje navedeno, kakor tudi rast cen življenjskih potrebščin ter dejstvo, da plače že tako močno zastajajo glede na razmere ob enormnem dvigu cen energentov in osnovnih potrebščin, ocenjujemo, da je takojšnje izplačilo regresa NUJNO potrebno,” še navedejo delavci.
Željam delavcev niso prisluhnili
Odgovor poslovodstva JHMB delavcem pa je, sodeč po objavi na družbenih omrežjih, sledeč: “Obveščamo vas, da smo skrbno proučili podana pojasnila k predmetnemu sklepu, kot so zapisana v obrazložitvi sklepa na posredovanem nam zapisniku. Kljub razumevanju stališča in pojasnil SSD JHMB, vašemu apelu oz. zaprosilu za izplačilo regresa za letni dopust 2023 najpozneje do 15.2.2023 ne moremo ugoditi. Termin izplačila je bil na načelni ravni dogovorjen na nivoju Skupine JHMB za vsa podjetja enako, upoštevaje planirane finančne tokove za leto 2023. V pričakovanju razumevanja delodajalske strani in nadaljnjega korektnega sodelovanja tudi v prihodnje, vas lepo pozdravljam.”
Morda pa vendarle javna podjetja ne delajo s takšnim dobičkom, kot ga skušajo prikazati. Hkrati pa se ni več za čuditi številkam delavcev, ki so v zadnjem letu zapustili javna podjetja in JHMB.
Nadškofijska karitas Maribor je pripravila novinarsko konferenco, kjer so med drugim dejali, da morajo ponovno opozoriti, da največje stiske opažajo v tistih primerih, ko družine in posamezniki ne morejo poravnavati osnovnih položnic za nujne življenjske potrebščine kot so najemnina, elektrika, voda, ogrevanje in druge sprotne obveznosti.
“Povečani življenjski stroški ter stroški energentov so v zadnjih mesecih največja stiska za večino prosilcev. Na naša vrata trkajo brezposelni, ki prejemajo denarno socialno pomoč in otroške dodatke pa tudi zaposleni, ki se le s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Vse več je upokojencev, ki kljub skromnosti težko preživijo s prejeto pokojnino,” pojasnijo.
Opazne so tudi družine in posamezniki, ki do sedaj še niso potrebovali pomoči Karitas in jih je nenadna stiska, bolezen oz. druge okoliščine pahnila v revščino, da ne morejo preživeti.
“Ti so še posebej ranljivi, saj so se prvič znašli v brezizhodni situaciji in si sami ne znajo pomagati. Vedno pogosteje opažamo, da imajo številni iskalci pomoči tudi težave s telesnim in duševnim zdravjem,” dodajo.
Poleg potrebe po materialni pomoči morajo ponovno opozoriti na zelo veliko psihosocialno
stisko. Zato skušajo nuditi pomoč v obliki informativnih, razbremenilnih ter svetovalnih
razgovorov.
V preteklem letu 2022 je samo preko humanitarnih in socialnih programov Nadškofijske karitas Maribor prejelo pomoč vsaj enkrat, mnogi večkrat, kar 2.538 oseb v stiski. Dnevno potrka na vrata Nadškofijske karitas Maribor tudi do 250 oseb, ki potrebujejo pomoč. “Kar moramo posebej podčrtati, da je bilo izdanih pomoči glede na preteklo leto skoraj za 15% več,” dodajo.
»Več luči, več upanja«
V tokratni akciji od adventa do svečnice so zbrali 8.830,59 €. Iz navedenega sklada bodo pomagali družinam predvsem v delu, ko se je zaradi trenutnih razmer (nenadna brezposelnost, izostanek dohodka, bolezen, dolgotrajna bolniška, razpad družine, nepredvidljivi odhodki …) pojavil zaostanek pri plačilu šolske prehrane, oskrbnin v vrtcu ter drugih stroškov šolanja.
“Z delom zbranih sredstev smo omogočili nadaljevanje izvajanja učne pomoči na NŠKM. Potrebe so velike. Kot smo poročali ob začetku akcije, smo v lanskem letu pomagali 294 otrokom iz 162 družin. Želimo si, da bi zbrali dovolj sredstev, da bi pomagali vsaj 500 otrokom iz socialno ogroženih družin,” pojasnijo.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem in dobrotnikom ter ponovno vabimo podjetja in dobre ljudi k solidarnosti.
Svoj dar lahko nakažete: TRR: IBAN: SI 56 0417 3000 1196 398 Nadškofijska karitas Maribor, Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor, BIC: KBMASI2X, Koda namena: CHAR Več luči več upanja, Referenca: SI12 0000000293059
Na Javni holding Maribor smo naslovili vprašanja, koliko zaposlenih je v minulem letu zapustilo Javni holding Maribor in vsa javna podjetja, ki so del holdinga. Številke so presenetljive.
V letu 2022 je na ravni celotne Skupine JHMB (JHMB, Energetika Maribor, Mariborski vodovod, Marprom, Nigrad, Snaga, Pogrebno podjetje Maribor, Šport Maribor), ki šteje okoli 1200 sodelavcev, sporazumno prekinilo delovno razmerje na lastno pobudo 86 sodelavcev (sporazumna odpoved, upokojitev).
Zaposleni odhajajo
Od tega jih je kar 25 zapustilo delovno mesto v mariborski Snagi, 20 pa v Nigradu. Tesno sledi Marprom, kjer je odšlo 18 zaposlenih. Mariborski vodovod je zapustilo devet oseb, Šport Maribor pa sedem. Pogrebno podjetje Maribor je v minulem letu izgubilo štiri zaposlene, Javni holdi Maribor pa tri. Le v Energetiki Maribor se niso razšli z nobenim zaposlenim.
Medtem je bilo na ravni celotne skupine (JHMB) v preteklem letu 7 odpovedi s strani delodajalca (rednih in izrednih). Sicer pa je bilo skupaj je bilo v letu 2022 delovno razmerje prekinjeno s 93 sodelavci, od tega s 56 sodelavci na delovnih mestih do vključno IV. tarifnega razreda in 37 sodelavci na delovnih mestih od vključno V. tarifnega razreda naprej. Podatkov o konkretnih delovnih mestih pa nam na JHMB niso podali.
Število zaposlenih v podjetjih iz Skupine JHMB pa je bilo na zadnji dan minulega leta sledeče:
• JHMB – 95,
• Energetika Maribor – 46,
• Mariborski vodovod – 142,
• Marprom – 297,
• Nigrad – 236,
• Pogrebno podjetje Maribor – 41,
• Šport Maribor – 57,
• Snaga – 234.
Poročali smo o tem, da so mariborska javna podjetja zamenjala nadzornike. Konec januarja je potekala konstitutivna seja nadzornega sveta Snage Maribor, kjer niso izvolili predsednika, saj nista ne Matjaž Andric, ki ga je predlagal Damijan Škrinjar (zaupnik Saše Arsenoviča), ne Milan Lukić, svetnik Gibanja Svobode, dobila večine.
A kot kaže je to bil šele začetek zapletov v nadzornem svetu Snage. Še vedno so namreč brez predsednika, saj ne popušča nobena stran. Niti Saša Arsenovič niti Gibanje Svoboda. Zanimivo bo spremljati razplet, glede na to, da kroži neuradna informacija, da bi si naj vse nadzorne svete in predsednike, Svoboda in Arsenovič delila na pol.
Po naših informacijah, se je seja nadzornega odvila tudi včeraj, 9. februarja, a ponovno so se razšli brez predsednika, kljub temu da je bil namen, da ga tokrat imenujejo. Z informacijami smo se obrnili tudi na službo za odnose z javnostmi Javnega holdinga Maribor.
Hkrati pa krožijo tudi informacije, da naj bi predstavnica vseh manjših občin soustanoviteljic, ki je v nadzornem svetu Snage tokrat Suzana Gomolj, razmišljala o odstopu, ker naj bi se na njo vršili pritiski. Ugibamo lahko, da so pritiski povezani s tem, komu naj odda svoj glas za predsedniško mesto nadzornikov.
Pritiski politike v Nigradu
Pritiski in vplivi politike so v Mariboru močni. Očino se politika meša v vse pore, tudi v imenovanja direktorjev javnih podjetij, kljub temu, da mariborski župan Saša Arsenovič vedno glasno zatrjuje, kako javna podjetja in holding delujejo samostojno, brez političnih indikacij, kako naj delujejo. A vendar, smo uspeli pridobiti informacijo, da je podžupan poskušal vplivati na nadzornika Nigrada, da je kandidat T. K. pravi za mesto direktorja. Torej če se mariborska mestna oblast, res ne vmešava v delovaje javnih podjetij, bomo videli, ko bo prišlo do imenovanja direktorja, če bo morda imenovan ravno T. K.
Madžarska bančna skupina OTP je uspešno zaključila prevzem Nove KBM. Z včerajšnjim dnem je postala uradna lastnica skupine s sedežem v Mariboru, sledil bo postopek integracije Nove KBM z SKB banko, ki bo predvidoma trajal leto in pol. Sprememba lastništva za stranke Nove KBM ne prinaša pomembnejših sprememb, so sporočili iz OTP.
OTP je skupino Nova KBM, ki obsega matično banko in družbo Aleja finance, kupila od dosedanjih lastnikov, to so finančni skladi v upravljanju povezanih družb Apollo Global Management z 80-odstotnim deležem ter Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) z 20-odstotnim deležem. Stoodstotni delež Nove KBM v družbi Summit Leasing Slovenija se je z včerajšnjim dnem prodal in ostaja v lasti skladov Apollo in EBRD.
Nakup Nove KBM je za skupino OTP najbolj pomemben prevzem doslej
Skupina OTP bo s prevzemom Nove KBM še okrepila položaj na slovenskem bančnem trgu, prevzela bo vodilno vlogo s približno 30-odstotnim tržnim deležem ter postala tržni vodja na področju bančnih posojil in depozitov, so sporočili iz OTP.
“Nova KBM je ena najbolj inovativnih bank na trgu in zdaj tudi nadvse pomembna članica skupine OTP. Z nakupom in načrtovano združitvijo potrjujemo našo dolgoročno in resno zavezo Sloveniji in hkrati dokazujemo, da ima skupina OTP trdne temelje, kapitalsko ustreznost, visoko stopnjo likvidnosti ter vodstvo, predano krepitvi prisotnosti v regiji,” je v sporočilu za javnost zapisal predsednik upravnega odbora in glavni izvršni direktor OTP banke Sandor Csanyi.
Nakup Nove KBM je po njegovih besedah za skupino OTP najbolj pomemben prevzem doslej, Slovenija pa je peti trg, kjer so postali tržni vodje. Zagotovil je, da bo Nova KBM svojim strankam tudi v prihodnje zagotavljala najsodobnejše storitve, visoko stopnjo strokovnosti in prijaznosti. Prva razlika, ki jo bodo stranke zaznale ob obisku poslovalnic in spletnih bančnih poti, bo barva logotipa banke. Ta bo postopoma prehajala v zeleno, kar je skladno s celostno grafično podobo skupine OTP, je povedal Csanyi.
Predsednik uprave Nove KBM John Denhof pričakuje, da bo združitev Nove KBM in SKB banke prinesla strankam in zaposlenim veliko prednosti. “Sprememba lastništva za Novo KBM pomeni zaključek izjemne preobrazbe, ki jo je doživela v lastništvu skladov Apollo in EBRD,” je dejal.
Odkar je SKB banka članica skupine OTP, je že dokazala svojo strateško vlogo in razvojno usmeritev, pa je spomnila glavna izvršna direktorica SKB banke Anita Stojčevska. “SKB banka bo v obdobju integracije ostala močan in zanesljiv finančni partner, ki je usmerjen na potrebe strank,” je zagotovila.
Apollo in EBRD se iz Nove KBM umikata po šestih letih lastništva. “Nova KBM je v času našega lastništva doživela izjemno preobrazbo in uresničila oziroma celo presegla vse strateške cilje ter uspešno pripojila in integrirala štiri banke, vključno z Abanko,” je dejal partner pri Apollu Michele Raba.
Postopek integracije bo predvidoma trajal leto in pol
Postopek integracije obeh bank bo predvidoma trajal leto in pol. Do takrat bosta obe poslovali kot samostojni pravni osebi in uporabljali ločeni blagovni znamki. Kot pomembnejšo prednost združitve pa v OTP izpostavljajo, da bodo lahko stranke že kmalu po zaključku prevzema Nove KBM uporabljale skupno mrežo okoli 450 bankomatov obeh bank v Sloveniji, in sicer brez nadomestila za dvig gotovine z debetno kartico.
Skupina OTP ima več kot 33.000 zaposlenih in je navzoča v 11 državah, s skorajšnjim prevzemom v Uzbekistanu se bo ta številka povečala na 12 držav. V svoji poslovni mreži ima več kot 1400 poslovalnic, univerzalne bančne storitve pa zagotavlja skoraj 16 milijonom strank. Njena bilančna vsota je konec lanskega septembra znašala 80,7 milijarde evrov, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala CET1 pa je bil 16,4-odstoten.
Nova KBM je druga največja banka v Sloveniji z več kot 1500 zaposlenimi. Ob storitvah za prebivalstvo in majhna podjetja ponuja tudi celovit nabor bančnih storitev za srednje velika podjetja ter velike gospodarske družbe. SKB banka pa je tretja največja banka v Sloveniji, ki je članica skupine OTP postala leta 2019.
VIR: STA
Olimpijski festival evropske mladine (OFEM) bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
Podpora največjemu športnemu dogodku za mlade OFEM, ki bo letos julija potekal v Mariboru, iz dneva v dan raste. Njegov pomen so prepoznale že številne lokalne in državne institucije, zdaj pa je dogodek dobil prav posebno potrditev. Svojo podporo mu je namreč izkazala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.
Dogodek, ki bo v Slovenijo pripeljal več kot 3600 udeležencev iz 48 evropskih držav, tisoč predstavnikov raznih delegacij (MOK, EOK, NOK), medijev in drugega osebja, 800 profesionalnih športnih delavcev ter več kot 5000 obiskovalcev (družine, podporniki), in za katerega bo angažiranih kar 800 prostovoljcev, je nedvomno izjemnega nacionalnega pomena.
FOTO: Marko Pigac
Kot pravi direktorica OFEM-a Nataša Ritonija, slednje dokazuje tudi podpora predsednice Republike Slovenije: »S častnim pokroviteljstvom predsednica republike izraža podporo dogodku OFEM in našemu delu. Izjemno smo ponosni, da podpira naša prizadevanja in hvaležni, da bo dogodek potekal pod njenim častnim pokroviteljstvom. To nam daje dodaten zagon, dogodku pa zasluženo nacionalno prepoznavnost.«
FOTO: Marko Pigac
Eden izmed glavnih ciljev organizacijskega odbora OFEM so odlični medsebojni odnosi. Dogodek je namreč edinstvena priložnost za medsebojno sodelovanje in povezovanje različnih deležnikov ter institucij. Podpora, ki jo je dogodek deležen, pa je več kot spodbudna: »Prav tako nas izjemno veseli, da so pomen dogodka prepoznale tudi številne mestne in državne institucije. Ponosni smo, da lahko v Sloveniji organiziramo dogodke tovrstnih razsežnosti,« dodaja Nataša Ritonija.
Državne institucije, ki podpirajo dogodek, so: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Slovenska turistična organizacija, ki nastopa tudi v vlogi nacionalnega partnerja OFEM 2023 Maribor. Pomoč pri rekrutiranju in promociji prostovoljstva so ponudili EUSA – Evropska univerzitetna športna zveza, Slovenska filantropija ter Univerza v Ljubljani, pri sami izvedbi dogodka pa bodo sodelovali tudi s Slovensko vojsko in policijo ter številnimi drugimi.
FOTO: Marko Pigac
Lokalne institucije, ki podpirajo dogodek, so: Univerza v Mariboru, Mladinski kulturni center Maribor, ki bo pri projektu OFEM sodeloval kot »Partner na področju prostovoljstva«, Zavod za zaposlovanje, Območna enota Maribor – z vključevanjem v njihove razvojne projekte, s čimer bodo k festivalu skušali pritegniti mlade brezposelne osebe, s tem si bodo nabirali izkušnje za nadaljnjo karierno pot, mariborske srednje šole na področju prostovoljstva, Zavod za turizem Maribor in RRA Podravje, Pokrajinski muzej Maribor, Narodni dom Maribor in številni drugi.
Odvil se bo dobrodelni pohod Na noge. “Tokrat bomo zbirali sredstva za očeta samohranilca in petošolca iz Maribora,” so zapisali.
19. FEBRUARJA HODIMO NA SV. URBAN ZA PETOŠOLCA IN OČETA SAMOHRANILCA!
Njihovo zgodbo objavljajo v celoti:
V izjemno majhnem in vlažnem stanovanju zakonski par več let sanja o otroku, a ga z ženo zaradi zdravstvenih težav zelo, zelo dolgo nista mogla imeti. Pred 10-imi leti vendarle dobita sina. Mož je delal kot gradbeni mojster po cele dneve na različnih lokacijah po Sloveniji dolgih 27 let, mama je bila doma in skrbela za njunega sinka.
Zaradi dolgotrajnega napornega dela in dvigovanja težkih bremen se je očetu začela sesedati hrbtenica in ker ni mogel več opravljati tega dela, so ga prerazporedili na drugo delovno mesto, kjer je zaslužil veliko manj. Šel je na operacijo hrbtenice, zaradi zapletov pri operaciji se mu je stanje še bolj poslabšalo, tako ni mogel več delati. Dolgotrajna rehabilitacija je bila zaradi okužbe le delno uspešna, zaradi dodatne okužbe so mu odrezali tudi prsta na nogi, tako da sedaj tudi zelo težko hodi. Denarja je bilo zaradi bolniških vedno manj, vedno težje so shajali iz meseca v mesec. Ostal je brez službe. Dolgovi so se vedno bolj nabirali. V tem času ga je zapustila tudi žena, postal je oče samohranilec. Zaradi duševne stiske je pristal na zdravljenju, še vedno čuti posledice bolezni, tudi s hrbtenico ni nič bolje.
Moral bi na novo operacijo, a ga zdravniki zaradi oslabljenega imunskega sistema ne upajo operirati. A kljub vsem zdravstvenim težavam in pomanjkanju ves čas skrbno bdi na sinom, petošolcem, ki je zaradi zapletov pri porodu dolgotrajno bolan otrok in ima tudi učne težave. Iz meseca v mesec zelo težko shajata, ne moreta si privoščiti ničesar, saj so se nabrali dolgovi iz prejšnjih let (položnice, elektrika, pralni in sušilni stroj …), pa tudi zdravila, ki se ne dobijo na recept, veliko stanejo.
1. pošlji SMS s ključno besedo NOGE5 na 1919 (s tem daruješ 5 eur) Pogoji sodelovanja v SMS donacijah
ali
2. darujete sodelavkam Karitas Kamnica na znanem zbirnem mestu pod cerkvijo v Kamnici
* v nedeljo, 19. februarja, med 8.30-10.00
ali
3. nakazilo na TRR:
Nadškofijska Karitas Maribor, Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor
TRR: SI56 0417 3000 1196 398, odprt pri Novi KBM d. d.
Referenca , sklic: SI00 291450
Namen nakazila: NA NOGE
Koda namena: CHAR, plačilo v dobrodelne namene
Na nas se je v imenu 68-letne ženske, ki prebiva v bloku javnega medobčinskega stanovanjskega sklada RS (JMSS), ulica Veljka Vlahoviča 25, obrnila bralka. Stanovalka jo je prosila, naj pomoč poišče v medijih.
Naleteli naj bi na gluha ušesa
“Gospa biva v nemogočih razmerah za življenje, kljub opozorilom, prošnjam in zahtevam v enajstih letih bivanja ni dosegla ničesar. Ko so ji zaprli zračnik med plinovodom in elektriko je njeno stanovanje zajela vlaga. Uničila je vse prostore,” opiše. Večkrat naj bi prosila za ureditev razmer, a je po njenih besedah vedno naletela na gluha ušesa ter prazne obljube. “Ker zaradi zdravstvenih težav vedno težje živi v takšnih razmerah, se je odločila stvari dati v javnost. Zaradi razmer sta ji poginili mački, na kateri je bila zelo navezana,” poudari bralka.
Na JMSS so nam dejali, da je bilo stanovanje prvič naseljeno leta 2000, leta 2011 so ga oddali omenjeni najemnici. Pet let kasneje se je pojavil problem zamakanja s strehe in po zračniku v stanovanje: “Vzrok zamakanja na strehi je bil odpravljen. Istočasno je bil zaradi zmanjšanja morebitnih ponovnih težav zaprt zračnik v kuhinji, kar pa na pojav vlage in plesni v sobi, kjer je le-ta najbolj napredovala, neposredno ne vpliva.”
“Stanovanje na vlago občutljivo zaradi svoje lege in nekaterih zunanjih elementov”
Dodali so, da so stanovanje opazovali dlje časa in se razmere v tem času niso bistveno izboljšale niti v poletnem času: “Najemnici smo večkrat svetovali, da za preprečitev vlage in plesni poskrbi tudi sama, ker je za to potrebna pravilna uporaba stanovanja, predvsem redno zračenje in odstranjevanje začetnih pojavov plesni. Nasvetov se najemnica v popolnosti ni držala. Vsekakor pa je tudi res, da je tudi stanovanje na vlago občutljivo zaradi svoje lege in nekaterih zunanjih elementov (lestev, ki po fasadi vodi na streho, izolacijski sloj fasade in strehe sta nezadovoljiva), ki so lahko vzrok toplotnim mostovom in jih bo moč prekiniti le s temeljito energetsko sanacijo. Zavedamo se, da sanacija vlage v zasedenem stanovanju zgolj lokalno ne bo mogoča, zato je Sektor za investicije in vzdrževanje JMSS Maribor predlagal preselitev najemnice.”
Večkrat prosila za pomoč
Najemnica se je zaradi problematike vlage na JMSS Maribor večkrat obrnila in jih prosila za pomoč. Na JMSS so nam dejali, da se je na njih obrnila v oktobru 2022: “Zato smo ponovno opravili ogled stanovanja dne 10.10.2022. Z najemnico smo takrat dogovorili, da bo opravljen ogled s strokovnjakom iz podjetja Lunos. Ogled je bil izveden dne 27.12.2022, pridobili smo ponudbo tega izvajalca. Zaradi zahtevnosti posega celovite sanacije stanovanja, ki je zasedeno z najemniki, je Sektor za investicije in vzdrževanje JMSS Maribor ponovno potrdili pravilnost odločitev, da se sanacija stanovanja izvede po preselitvi, ko bo stanovanje prazno oseb in stvari.”
Zdravstveno stanovanje naj bi se ji precej poslabšalo, na JMSS trdijo, da je vsa ponujena stanovanja zavrnila
Gospa ima močno astmo, stanje v takšnem stanovanju naj bi se ji precej poslabšalo. “Ponudili so ji drugo stanovanje, ki pa je bilo za njo in moža popolnoma neprimerno, sej se je nahajalo v bloku brez dvigala. Gospa zaradi operirane hrbtenice po stopnicah ne more, moža je že dvakrat zadela kap. Zato sta ponujeno zavrnila,” pove bralka.
Na JMSS so nam dejali, da so bili omenjeni najemnici ponujena že štiri primerna nadomestna stanovanja: enosobno v bloku kjer biva, v izmeri 44,81 m2, v 3. nadstropju z dvigalom, dvosobno na Železnikovi ulici, v izmeri 57,98 m2, v 7. nadstropju z dvigalom, enosobno stanovanje v izmeri 31,80 m2 na Betnavski cesti v 1. nadstropju in prav tako enosobno stanovanje na Dogoški cesti v Mariboru, v izmeri 45,03 m2, v 3. nadstropju. “Vsa ponujena stanovanja je najemnica zavrnila. Njena želja je pritlično stanovanje na Ulici Veljka Vlahoviča 29, velikosti več kot 80 m2, kar pa je v nasprotju z navedenim pravilnikom,” so še zatrdili.
“Bivanje v bloku postaja nevzdržno”
Da je stanje nevzdržno pove tudi soseda 68-letne ženske. “Bivanje v bloku postaja nevzdržno. Voda zaliva klet, vrata nimajo nameščenih kljuk, ob stopnišču odpadajo letvice, čez katere se lahko spotakneš, ponoči velikokrat ne delujejo luči,” pove v nadaljevanju. Želijo si posluha in renovacije prostorov.
JMSS: “Ob tem še dodatno pojasnjujemo, da je skladno s Poslovno finančnim načrtom JMSS Maribor za leto 2023 planiran tehnični pregled celotnega večstanovanjskega objekta Ulica Veljka Vlahkoviča 23-29, Maribor, in pridobitev ustreznih strokovnih podlag za sanacijo kovinske konstrukcije (zunanji gangi in balkoni) ter za izvedbo drugih potrebnih posegov na objektu z namenom izboljšanja stanja in kvalitete bivanja.”
Dejali so nam tudi: “Ob tem je potrebno poudariti, da je JMSS Maribor na objektu v letu 2015 izvedel antikorozijsko zaščito celotne jeklene konstrukcije hodnikov in saniral toplotne mostove fasade. Problematika rje se je skozi leta žal ponovila. Tozadevno naše najemnike redno obveščamo, da je za taljenje ledu potrebno uporabljati CaCl (ali podobno, ki ne vsebuje NaCl), saj se bodo s tem minimalizirali škodljivi vplivi na beton in kovinsko konstrukcijo, ki jih povzročajo kloridi. O tem je obveščen tudi hišnik, ki izvaja čiščenje snega, ko je le-to potrebno. Hkrati hišnik izvaja nujna popravila in vzdrževalna dela na konstrukciji.”
Stanovalce omenjenega bloka bomo tudi obiskali, več sledi.
Na JMSS Maribor so izpostavili tudi, da je Okrajno sodišče v Mariboru najemnici zaradi neplačil najemnine in obratovalnih stroškov odpovedalo najemno pogodbo, sodba je bila pravnomočna: “Na željo najemnice je JMSS Maribor po poplačilu dolga z najemnico ponovno sklenil najemno pogodbo. Iz navedenega izhaja, da ima najemnica težave že s plačilom stroškov za 39 m2 veliko stanovanje, tako da 2x večje stanovanje lahko predstavlja zgolj še večje težave s plačilom.” Na drugi strani najemnica zatrjuje, da ima poravnane vse stroške.
Mariborski policisti so v soboto, kot smo že poročali, obravnavali napad na voznika avtobusa.
Marprom obsodil sobotni incident
Obrnili smo se na Marprom, kjer so nam dejali: “Javno podjetje Marprom obsoja sobotni incident v neposredni bližini postajališča Maribor – UKC, ki je med drugim znova pokazal, kako zahtevno je delo voznikov mestnih avtobusov. Po eni strani se namreč velikokrat soočajo z različnimi ovirami na cesti, ki vplivajo na potek vožnje, po drugi strani pa tudi z nestrpnostjo ostalih udeležencev v prometu in nezadovoljstvom potnikov, kadar prihaja do zamud avtobusov.”
Voznik v bolniškem staležu
Podobnega incidenta, kot se je zgodil minulo soboto, v preteklosti niso obravnavali, so pa zelo pogoste zgoraj opisane situacije. “S problematiko postajališča Maribor – UKC je Javno podjetje Marprom v zadnjih letih večkrat seznanilo pristojne službe v mestu. Voznik, vpleten v sobotni dogodek, je trenutno v bolniškem staležu, ob zdravniški oskrbi pa mu je zagotovljena tudi vsa podpora v okviru podjetja,” so še za lokalec.si dejali na Marpromu.
Vsakodnevna težava
Na omenjenem postajališču vozniki avtobusov vsakodnevno naletijo na parkirane avtomobile, težava pa je še toliko večja, ker imajo na njem postanek avtobusi kar enajstih mestnih linij in tako tja pripelje tudi več avtobusov hkrati. “Pri tem se dogaja, da mora voznik določenega avtobusa, preden lahko spelje s postajališča, počakati na umik parkiranega avtomobila, kar povzroča zamudo. Ali pa, da zaradi parkiranega avtomobila sploh ne more zapeljati na postajališče, kar onemogoča varno vstopanje/izstopanje potnikov,” dodajo.
Primanjkljaj kadra v domovih za starostnike je vse večja težava. Zaradi nizkih plač in težkih delovnih pogojev obstoječi delavci odhajajo, novih delavcev praktično ni mogoče dobiti.
S pomanjkanjem kadra se trenutno soočajo tudi v Domu Danice Vogrinec Maribor.
Kakšno je stanje smo preverili pri direktorju Marku Slaviču. Podrobnosti pa v prispevku.
Na nas se je obrnila bralka, ki je danes želela smučati na Arehu. Popoln dan za smučanje, snežna podlaga je zaradi nizkih temperatur preteklih dni idealna, zunaj pa sije sonček. A ravno takšno vreme je privabilo številke smučarje in ljubitelje drugih zimskih aktivnosti.
“Na cesti do Areha stoji nadzornik smučišč, kjer vsako vozilo opozori, da je na vrhu kaos. Prosil nas je naj obrnemo in parkiramo kam drugam. Povedal nam je, da je sicer vsepovsod polno, avtomobili so tako rekoč povsod. Res je kaos, zato vse opozarjam, da morda za smučanje raje izberete drug dan,” je povedala.
Opazila je številne voznike, ki so prišli iz celotne Slovenije, med njimi je bilo tudi precej tujcev, ki pa jih žal čaka neprijetno presenečenje.
“Videla sem tudi policiste. Zaenkrat sicer ni zapore, a predvidevam, da bodo le to uredili v kratkem,” še zapiše bralka, ki bo žal morala dan preživeti drugače, kot je želela.
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
Zgodba, ki se je dotaknila mnogih. 88-letna Marija je 13.januarja v domu starostnikov umrla. Skrbništvo nad njo je prevzel CSD, a s smrtjo vse naloge CSD-ja prenehajo. Pogreb v nadaljevanju ureja Mestna občina Maribor. Ker njenih svojcev niso našli, so njeno truplo več dni hranili v hladilnici.
Znancem je pred smrtjo zaupala, v katerih oblačilih želi biti pokopana in jim dejala, da želi pokop s krsto. Pred smrtjo celo je na grob, v katerem je pokopan njen mož, dala napisati svoje ime in rojstne podatke ter zapis: “Najina usoda je bila kruta in trpeča. Bogovi so presodili, da skupaj večno počivamo.”
Žal pa se ji poslednja želja ni uresničila, saj je bila pokopana v socialni grob
Znanci, ki so sicer želeli prispevati razliko sredstev od socialnega do normalnega pokopa, a so njihovo željo zavrniti, so simbolično odšli do groba, v katerem je želela biti pokopana. Nanj so položili obleko, rožni venec in njeno fotografijo.
Obljubili so, da bodo storili vse, da bo na koncu pokopana v grob, za katerega je sicer redno skrbela. “Podana je tudi vloga za prevzem njenega groba, da bi jo lahko kasneje premestili iz socialne grobnice v njen grob, a o tem odloča komisija na občini s pogojem, da se pred premestitvijo poplačajo vsi stroški pogreba + stroški premestitve. Če komisija ne bo odobrila prevzema, bo dalo Pogrebno podjetje Maribor grob v prodajo,” nam je zaupal vir, ki je bil sicer pokojni blizu.
Z vprašanji smo se obrnili tudi na Mestno občino Maribor, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Poročali smo, da je pred dvema tednoma življenje izgubila 88-letna gospa Marija iz Pobrežja, ki je v zadnjih mesecih prebivala v domu starostnikov. Skrbništvo nad njo je prevzel CSD. Ker njenih svojcev niso našli, so njeno truplo več dni hranili v hladilnici. Ko so za novico izvedeli znanci, so naredili vse, da bi jo pokopali v grob, v katerem je pokopan njen mož in na katerega je pred smrtjo 88-letnica že napisala svoje ime.
“Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo Marija pokopana ob možu”
“Ko smo poklicali center, ki je zadolžen zanjo, so povedali, da čakajo datum socialnega pogreba v skupno grobnico. Temu smo nasprotovali, saj smo vedeli za njene želje, da želi biti pokopana ob možu v grobu,” nam je dejala znanka pokojnice. Pripravljeni so bili prevzeti stroške groba, prav tako doplačati razliko do normalnega pokopa. Kljub prizadevanjem, da uresničijo njeno zadnjo zadnjo željo, so včeraj 88-letno Marijo pokopali v skupno grobnico. Obrnili smo se na CSD, kjer o konkretnem primeru niso želeli govoriti zaradi varstva osebnih podatkov.
“Bila je marsikomu znana, imela je dar videnja, številnim pomagala, zato smo številni, ki smo jo poznali pretreseni in ne razumemo, kako lahko tako nečloveško postopajo. Zaslužila bi si dostojen pokop, tako kot vsak, ki umre.”
“Doma sije pripravila rdečo obleko, v kateri je želela biti pokopana v krsti in rožni venec. Njo pa so upepelili. Tega ne moremo sprejeti. Včeraj smo se iz pogreba odpravili na grob njenega moža, z obleko, ki si jo je pripravila za pogreb in njeno sliko. Poslovili smo se na nje in obljubili, da se ne predamo,” je dejala znanka in poudarila: “Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo Marija pokopana ob možu.”
Vir blizu pokojne je povedal, da sta bila brat in sestra s strani znancev o njeni smrti obveščena dan pred pogrebom. Njen brat ima 90 let in živi v Srbiji, nazadnje je s sestro govoril lani aprila. “Gospa ima svojo nepremičnino in iz tega naslova si bo lahko občina pokrila vse nastale stroške za socialni pogreb,” je dejala.
Na CSD poudarjajo, da so imeli zakonske naloge do osebe le dokler je bila živa. “S smrtjo osebe, ki je pod našim skrbništvom, vse naše zakonske naloge, obveznosti do osebe prenehajo. O smrti obvestimo občino, ki v nadaljevanju ureja socialni pokop. Premoženje, če ga je človek imel, gre v zapuščinski postopek in s tem CSD nima popolnoma nič. CSD ne more podedovati ne sredstev, ne premoženja. Prav tako nimamo pravne podlage za pridobivanje podatkov o svojcih pokojnika, prav tako ne more in ne sme iskati svojcev pokojnika ter stopiti z njimi v stik.”
Vso premoženje del zapuščinskega postopka na pristojnem sodišču
Na dodatna vprašanja so nam na CSD odgovorili: “V primeru, ko varovanec ima svojo pokojnino in lastnino, se za življenja iz tega pokrijejo vsi njegovi redni življenjski stroški V primeru neposrednega skrbništva, ko nas varovanec seznani s svojo željo, pred smrtjo uredimo vse, da to željo tudi izpolnimo. Po smrti varovanca je vso pokretno in nepokretno premoženje, kot tudi eventualna finančna sredstva, del zapuščinskega postopka na pristojnem sodišču. O možnosti participacije plačila pogreba informacijo podaja financer pogreba oziroma lokalna skupnost.”
Občinski svet Občine Ruše je včeraj z devetimi glasovi proti in devetimi glasovi za zavrnil imenovanje predlaganih članov za Nadzorni odbor Občine Ruše.
Da bi občinski svetniki čimprej učinkovito delovali in odločali tako o ključnem občinskem proračunu kot tudi o drugih zadevah, je nujno imenovanje članov in članic v Nadzornem odboru Občine Ruše ter delovnih teles, torej odborov in komisij.
Darko Knez, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI), je izpostavil, da je pomembno, da se čim prej potrdi člane nadzornega odbora. “Mi se moramo zavedati, da je nadzorni organ najvišji organ v Občini Ruše. Je nadzorna inštitucija, dejansko. In tudi sam zakon pravi, da mora biti nadzorni odbor imenovan v 45 dneh po volitvah,” je dejal in opozoril: “Zdaj do tega žal ne bo prišlo, ker smo danes poslušali očitke o kvotah.”
Na drugi strani pa županja Občine Ruše Urška Repolusk pravi, da se bo proračun verjetno obravnaval na naslednji, februarski seji občinskega sveta: ” Torej odbori, ki bodo obravnavali proračun, so bili na tej seji potrjeni. Zdaj je pač na Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da skliče, da dajo ponovni poziv in da se – se pravi – tudi odbor oziroma nadzorni odbor čim prej predlaga na občinski svet in ga tudi imenuje.” Dejala je še, da bo verjetno takoj, ko bo KMVVI imela predloge pripravljene, seja občinskega sveta.
In kako je bilo pravzaprav na seji? Skoraj ves čas so občinski svetniki razpravljali o kvotah, manj pa o predlaganih kandidatih in njihovemu potrjevanju. Predsednik KMMVI Darko Knez je predstavil najprej seznam predlaganih kandidatov za člane Nadzornega odbora.
Seznam je bil dejansko narejen na osnovi seznamov kandidatov, ki so jih posamezne stranke in liste pred tem poslale KMVVI, torej so občinski svetniki vedeli, koga so predlagali. Na osnovi teh seznamov pa so člani KMVVI izglasovali predloge kandidatov.
Ruška županja Urška Repolusk pa je takoj na začetku razprave omenila, da bi morali pri imenovanju upoštevati volilne kvote, vendar je Darko Knez v odgovoru njej opozoril, da volilne kvote pri imenovanju kandidatov za odbore in komisije niso obvezne in tudi ne veljavne, prav tako pa tudi da je KMVI samostojen organ. Naj poudarimo, da je nepisano pravilo, da so člani NO predlagani s strani opozicije in bi se v tem primeru vsaj svetniki županje morali vzdržati in s tem omogočiti izvolitev NO, ki ga je predlagal KMVVI, ki je najvišji izvoljen organ za podajanje kadrovskih predlogov, ki ga je na prejšnji seji izvolil občinski svet.
SDS bi predlagal v nadzorni odbor kar sestro direktorice občinske uprave
Nato pa so občinski svetniki, namesto, da bi odločali o predlaganem seznamu kandidatov za nadzorni organ govorili predvsem o kvotah. Dolgo razpravo o kvotahje skušala prekiniti Bojana Muršič, SD, ki je podala postopkovni predlog, naj županja Urška Repolusk vodi sejo, ne pa da pusti, da občinski svetniki govorijo drug prek drugega. Njena druga pobuda pa je bila, da naj govorijo o nadzornem odboru, pri katerem volilne kvote ne veljajo, in prosila, naj se opredelijo do nadzornega odbora. Z njo se je v nadaljevani razpravi strinjal Tomi Prosnik, ZA – Združena akcija, ki se je strinjal s postopkovnim predlogom Muršičeve, naj se glasuje o nadzornem odboru, saj so v razpravi zašli. Obenem pa tudi z Igorjem Škrinjarjem, SDS, da so pomembne kompetence. Igor Škrinjar, SDS, je namreč v razpravi omenil, da njemu niso pomembne kvote, ampak kompetence, in da so tako odločali tudi v njegovi stranki o izbiri kandidatov, a je sam pogojeval glasovanje za člane nadzornega odbora s svojo izbiro kandidatov. Lovro Bačun je takoj za njim dejal, da je predlog seznama za kandidate na nadzorni odbor dober in da se naj ga potrdi. Jernej Ajd je med drugim povedal, da imajo vsi s seznama kandidatov za člane nadzornega odbora dobre kompetence. Tomi Prosnik pa je dejal, da se sicer strinja, da so pomembne kompetence, vendar vidi problem v predlogu Škrinjarja, da bi morala biti v nadzornem odboru sestra direktorice Občinske uprave Ruše.
Tako lahko govorimo o tem, kot da bi lisica nadzirala kokošnjak. Pristojnosti in naloge NO so namreč nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine in nadzor namenskosti, ob tem tudi smotrnosti porabe proračunskih sredstev. Ob tem pa tudi nadzor finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev. Prvi del pomeni: preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi sveta, preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami sveta, preverjanje skladnosti finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev, redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem. V drugem delu pa proučevanje finančnih in drugih listin, ki nastajajo ob porabi sredstev; ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi in določenimi nameni; izdelavo nadzorstvenega zapisnika in poročila; proučevanje pripomb strank v postopkih nadzora; obveščanje pristojnih organov občine in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti; prijavljanje suma storitve prekrška ali suma storitve kaznivega dejanja. Nadzor vsebuje torej ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinske uprave in pravnih oseb porabnikov občinskega proračuna, pooblaščenih oseb za upravljanje z občinskimi javnimi sredstvi, občinskim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti občinskih proračunskih sredstev. In prav zaradi tega bi bilo blazno čudno, da bi sestra direktorice občinske urpave nadzirala delovanje občinske uprave in občine.
Tudi po odmoru se občinski svetniki niso zedinili in rešili zapleta
Darko Knez je kasneje ponovno poudaril, da ni bilo nobenega dogovora o tem, po kakšnem ključu naj bi izbirali člane nadzornega odbora ter drugih odborov in komisij. Kljub temu občinski svetniki, ki so si jemali več časa za razpravo o kvotah kot pa o delu nadzornega odbora, na koncu niso potrdili seznama nadzornega odbora. Županja je za 15 minut prekinila sejo, da bi se v odmoru predstavniki različnih strank in list med seboj pogovorili, kaj bodo naredili, ali bodo ponovno glasovali ali naredili nov seznam. Po odmoru pa se občinski svetniki niso zedinili. Predlagala je, da bi javno poimensko glasovali, a občinski svet tega ni potrdil. Tako so ostali pri prejšnjem rezultatu glasovanja: devet za in devet proti, kar pomeni, da seznam kandidatov za nadzorni odbor ni bil potrjen.
Ostale sezname predlogov kandidatov za odbore in komisije potrdili
Vse ostale sezname članov za odbore in komisije so sicer potrdili od točke do točke. V razpravi pa so se znova in znova vračali na kvote, prav to pa je na koncu seje izpostavil Darko Knez, Gibanje Svoboda: “Danes je bilo veliko povedanega o nekih kvotah, o katerih ni bilo nobenega splošnega dogovora med vsemi akterji na političnem parketu. Jaz smatram, da te kvote niso obvezne, nikjer zapisane. Gre za navadni politični, džentelmenski pogovor. In će do tega pogovora ne pride, je KMMVI se postavil v vlogo, da bo poskušal slediti nekemu ključu. In ta ključ je bil predlagan v obliki nekega seznama in podprt s številkami s strani županje. Ki pa takrat – mi nismo dosegali dogovora, ampak je bila to samo želja županje. Ta sistem je bil izražen v večinskem načinu, da obstaja bolj primeren način razdeljevanja teh odborov, gre za proporcialni način. Tako kot se svetniki volijo v občinski svet, v volilni enoti, tako smatram sam osebno – in imam nekaj somišljenikov, da proporcialni sistem odgovarja proporcialni razdelitvi odborov. Ker drugače pa pride do tega, da nekdo pobaše vse odbore in jih spremeni v dobro naoljen stroj in se tam vsaka demokratična debata tudi konča.”
Županja pa je rekla, da so bili občinski svetniki seznanjeni z volilnimi rezultati in kvotami ter da je verjela, da bo po tem odbori po kvotah potrjeni. Pa vendar so tako Knez kot Prosnik in nekateri drugi občinski svetniki govorili na seji, da kvote niso pomembne, ampak kompetence.
Tomi Prosnik pa je na koncu še enkrat poudaril, da kvote ne zavezujejo nobenega po eni strani, po drugi strani pa je KMVVI odbor, ki mu je treba zaupati, ker je bil izglasovan s strani večine svetnikov. Ter da je KMVVI opravil strokovno delo: “Po eni strani so upoštevali volilni rezultat, po drugi strani pa predvsem kompetence.”
Potrdili predlog seznama za predstavnike v Svetu Zavoda za šport Ruše
Na včerajšnji seji so potrdili tudi imenovanje predstavnikov v Svet Javnega zavoda za šport Ruše, saj se sedanjim predstavnikom izteče mandat na začetku marca 2023. KMVI je predlagala Žana Bokana, Gibanje Svoboda, Roberta Levo in Aljaža Šporina. Z devetimi glasovi za in osmimi glasovi proti so nato občinski svetniki sprejeli seznam kandidatov.
Soglasno pa so že na začetku seje sprejeli predlog, da nadomestni član občinskega sveta Občine Ruše postane Danilo Lešnik.
Pred dvema tednoma je življenje izgubila 88-letna gospa iz Pobrežja. Njeno truplo naj bi bilo več dni v hladilnici, saj naj bi iskali njene svojce. Ko so jo znanci obiskali v domu za starejše, kjer je zadnje mesece prebivala, so izvedeli, da je 13. januarja umrla.
“Gospo sem več let obiskovala in bila seznanjena z njenimi željami glede pogreba. Ko sem videla, da se njeno zdravstveno stanje slabša, sem jih v domu prosila, da mi povedo, kdo je prevzel skrbništvo, zaradi njenih želja, ko pride do smrti. Podatkov mi niso želeli dati, saj so dejali, da gre za zasebne podatke. Gospa ni vedela, kdo skrbi zanjo po imenu, vedela je le, da je v skrbništvu centra za socialno delo,” nam pove ženska, ki se bori, da bi bila pokojna dostojno pokopana.
Pokojnica ima brata in sestro, ki z njeno smrtjo naj ne bi bila seznanjena, saj niso bili pogosto v stikih. Za smrt naj bi izvedela šele po tem, ko je 88-letnico v domu želela obiskati znanka. Poklicala ju je, da bi izvedela, ali je glede pogreba vse urejeno.
“Začeli smo pridobivati informacije in izvedeli, da jo imajo v hladilnici, saj iščejo svojce in da se s pogrebom ne mudi. Ko smo poklicali center, ki je zadolžen zanjo, so povedali, da sami čakajo datum socialnega pogreba v skupno grobnico. Temu smo nasprotovali, saj smo vedeli za njene želje, da želi biti pokopana ob možu v grobu, na katerega si je predčasno že dala napisati svoje ime,” pove obupana znanka.
“Ko sem govorila s pogrebnim podjetjem, so mi dejali, da še ne vedo, kdaj bo pogreb. Prosila sem, da se od nje poslovim in prinesem oblačila, v katerih je želela biti pokopana. Nato pa nov šok. Ko sem ponovno poklicala, da se naročim na termin obiska, tako kot so mi le dve uri prej dejali, pa sem izvedela, da je že upepeljena, čeprav je želela biti pokopana v krsti,” doda.
“Na pogrebnem podjetju so nam povedali, da je občina naročila socialni pogreb in da ne morejo izvesti pogreba drugače, saj zanj nimajo dovoljenja. Pogreb je danes in vsi smo obupani, saj ne vemo, kako bi to preprečili. Pripravljeni smo prevzeti lastništvo nad grobom in zanj tudi skrbeti,” poudarja znanka pokojnice: “Prav tako smo jim povedali, da smo pripravljeni doplačati razliko, ki nastane med socialnim in navadnim pokopom. Te možnosti nam niso dali, le če stroške celotnega pogreba prevzamemo mi.”
Odziv CSD Maribor:
“Zaradi varstva osebnih podatkov vam o konkretnem primeru podatkov ne bomo pošiljali,” so uvodoma pojasnili na CSD Maribor. V nadaljevanju pa: “Ko se osebo postavlja pod skrbništvo se najprej preveri med njenimi ožjimi sorodniki, če kdo želi prevzeti nalogo skrbnika. V kolikor nihče od sorodnikov ni pripravljeni prevzeti skrbniških nalog za varovanca mu sodišče za skrbnika imenuje Center za socialno delo.”
S smrtjo varovanca naloga skrbnika preneha
“Pokop varovanca v družinsko grobnico je mogoč v primeru, da ima varovanec dovolj sredstev za pokop oziroma, da je kdo od bližnjih sorodnikov pripravljen plačati pokop. V primeru, da varovanec nima dovolj denarja in nihče od bližnjih sorodnikov ali znancev ni pripravljen plačati stroška pogreba, se uredi socialni pokop. Mestna občina Maribor potem naroči socialni pogreb v skladu z Zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti in Dogovorom o izvajanju pogrebov v Mestni občini Maribor, ki ga ima sklenjenega s Pogrebnim podjetjem Maribor,” so nam še dejali.
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
Na novinarski konferenci je uspešna smučarka Ilka Štuhec, spregovorila o dosedanjem poteku sezone svetovnega pokala in prihajajočem svetovnem prvenstvu v Meribelu.
Ilka Štuhec je v pogovoru za našo televizijo spregovorila o sezoni do zdaj in o pričakovanjih za svetovno prvenstvo. Prisluhnite pogovoru spodaj.
V Mariboru so se žal v zadnjih tednih, mesecih zaprla vrata številnih lokalov in nočnih klubov. Mariborčani se tako skorajda nimajo več kje zabavati.
Najemnik novega kluba Lux Florian Dautoski, ki je sicer nekdanji KMŠ prevzel pred slabim letom, pozitivno zre v prihodnost.
Načrtovanja so se lotili že pred meseci, saj si želijo, da bo med Mariborčani dobro sprejet. Zaveda se, da so težki časi, a tudi, da ljudje potrebujejo zabavo, zato optimistično zre v prihodnost. Prostori so trenutno v fazi obnavljanja, prav tako ostaja skrivnost otvoritvena zabava. Ne le nočno življenje, odprli bodo tudi dnevni lokal. Klub bo odprt ob torkih, sredah, petkih in sobotah.
Svoja vrata odpirajo 4. februarja.
Več v prispevku Florian Dautoski, najemnik prostorov.
Velika količina novozapadlega snega in dežja je povzročila poškodbe na elektro distribucijskem omrežju.
Zaradi padcev dreves, ki jih je povzročil težek in moker sneg, je že včeraj prišlo do izpadov napajanja z električno energijo na celotnem območju Elektra Maribor.
“Vse ekipe so bile ves dan na terenu in se trudile najti in odpraviti čim več napak. Hkrati pa so se sodelavci trudili zmanjšati število odjemalcev, ki so brez napajanja z električno energijo s preklopitvami in izločevanjem okvarjenih sektorjev. Čez noč je kljub trudu vseh sodelavcev ostalo brez napajanja z električno energijo okrog 5.000 odjemalcev, in sicer med Pohorjem in Kozjakom, nekaj manjših območij na območja Ptuja in Haloz ter na območju Poljčan in Zbelovega,” so sporočili iz Elektra Maribor.
“Zavedamo se pomena zanesljive oskrbe z električno energijo za vsa gospodinjstva in gospodarstvo,” zapišejo v nadaljevanju. Vse razpoložljive ekipe sodelavcev so na terenu že od zgodnjega jutra.
Sodelavcem, na območjih z več napakami, so že prišli na pomoč sodelavci iz drugih delov, ki jih snežna ujma ni tako dosegla. Gibanje po gozdovih, kje je glavnina okvar, je sicer zaradi loma vej in dreves izredno nevarno. Vsi se trudijo odpraviti napake v najkrajšem možnem času, da se vsem odjemalcem zagotovi oskrba z električno energijo.
Hkrati družba z izvedbo prepotrebnih investicij in vzdrževalnih del na elektrodistribucijskem omrežju po najboljših močeh skrbi za kakovostno in zanesljivo dobavo električne energije. “Uporabnike prosimo za razumevanje. Sodelavci se v težkih razmerah trudijo najti in odpraviti napake in tako odjemalcem zagotoviti napajanje z električno energijo čim prej.”
Danes je potekala konstitutivna seja nadzornega sveta Snage Maribor. A zataknilo naj bi se pri imenovanju predsednika.
V začetku januarja so se dogodile menjave v nadzornih svetih javnih podjetij. V nadzornem svetu Snage zdaj sedijo Damijan Škrinjar, ki mu Saša Arsenovič zaupa, hkrati pa je Škrinjar dober prijatelj brata mariborskega župana, Milan Lukič je svetnik Gibanja Svobode, v nadzornem svetu pa sta še Matjaž Andric in Suzana Gomolj.
Kandidata za mesto predsednika naj bi bila Andric, ki ga je predlagal Škrinjar in Lukič, a po neuradnih informacijah nihče ni dobil večine. Tako so se na ustanovni seji nadzornega sveta Snage razšli brez imenovanja predsednika.
Ignoriranje dogovora?
Jasno se kaže, da je dogovor, ki so ga sklenili ob podpori na županskih volitvah, med Arsenovičem in Gibanjem Svoboda, na veliki preizkušnji. Na kateri strani je prišlo do ignoriranja dogovorjenega, pa lahko samo ugibamo. Več kot kot očitno ne drži, kar so se dogovorili, saj danes ni prišlo niti do izvolitve predsednika nadzornega sveta Snage Do težav je prišlo že v drugem nadzornem svetu, podobno je bilo tudi v Mariborskem vodovodu, a tokrat celo ni prišlo do izvolitve, nadzorniki so tako do nadaljnega brez predsednika.
Medtem ko pa je v Mariborskem vodovodu, kot smo že poročali, prišlo do težav pri imenovanju namestnika predsednika. Več o tem tukaj.
V teh dneh ste prišli na svoj račun ljubitelji zasneženih strmin. Smučišče na Mariborskem Pohorju vabi ljubitelje smučanja in bordanja. Nekateri lahko to počnete še ceneje.
Če ste gospodinjski odjemalecEnergije plus, pa boste lahko to počeli za samo 23 EUR. Proge so primerne tako za tiste, ki se prvič srečajo z belimi strminami, zato nikakor ne oklevajte, če še zbirate pogum, primerne pa so tudi za tiste najzahtevnejše smučarje.
Odjemalci Energije plus smučate in deskate ob torkih in sredah za samo 23 EUR
Odjemalci Energije plus lahko ob torkih in sredah v smučarski sezoni 2022/2023 na Mariborskem Pohorju smučate in deskate ceneje, in sicer že za samo 23 evrov. Cena sicer velja za vse odjemalce električne energije in/ali zemeljskega plina Energije plus, ki se boste izkazali z računom za pretekli mesec. Lahko ga priložite v tiskani ali digitalni obliki. Ne pozabite priložiti osebnega dokumenta.
Ugodnost velja za obdobje smučarske sezone 2022/2023, to je predvidoma do 31.3.2023 oz. do uradne objave izvajalca o končanju smučarske sezone.
Vsak odjemalec lahko za posamezen torek in sredo kupi največ dve smučarski vozovnici. Obiščite spletno stran Energije plus in preverite ostala pravila in pogoje koriščenja ugodnosti.
Mestni svetniki Mestne občine Maribor so na 36. seji MS MOM obravnavali strateški dokument v drugi obravnavi in sprejeli Strategijo pametnega mesta Maribor 2030, katere pripravo je vodila in usmerjala Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor v sodelovanju z Mestno občino Maribor.
Vizija strategije pametnega mesta Maribor 2030 v ospredje postavlja temelje pametnih rešitev v skupno dobro vseh sfer življenja z namenom privabljanja ljudi ter investitorjev v naše pametno mesto.
Ključni cilj strategije je izboljšana kakovost življenja prebivalcem MOM z uvajanjem pametnih rešitev. Strateški dokument je sestavljen iz splošne predstavitve in vizije Mestne občine Maribor, analize trenutnega stanja, strategije pametnega mesta do leta 2030 in 2050 ter načrta spremljanja in vrednotenja izvajanja strategije. Identificiranih je bilo sedem področij, ki jih naslavlja strategija, in sicer: upravljanje, gospodarstvo, mobilnost, okolje, bivanje, ljudje in informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Pri vsakem od navedenih področij so bili opredeljeni cilji, ukrepi in kazalniki, ki bodo prispevali h ključnemu cilju, to je izboljšana kakovost življenja prebivalcev Mestne občine Maribor z uvajanjem pametnih rešitev.
“Pametno mesto je mesto, ki se razvija trajnostno, brez negativnih vplivov na okolje”
V strategiji so v RRA za Podravje-Maribor pametno mesto definirali kot: “Pametno mesto je mesto, ki se razvija trajnostno, brez negativnih vplivov na okolje, ki svojim prebivalcem nudi najvišjo kakovost bivanja in za doseganje teh ciljev uporablja inovativne sistemske in tehnološke rešitve.” Koncept pojma pametno mesto se ob razvojnih usmeritvah v digitalizacijo še razvija, zato lahko v različnih državah najdemo različne definicije tega pojma. Kot so nam pojasnili na RRA so v večini primerov pametna mesta opredeljena kot pobude ali pristopi, ki uporabljajo digitalne inovacije, ki omogočajo izboljšanje konkurenčnosti v skupnosti in učinkovitosti urbanih storitev. “Povedano enostavneje,mesto danes razpolaga s številnimi podatki, ki se zbirajo na različnih mestih, skupno pa jim je, da lahko, povezani, prispevajo k večji kakovosti in boljši organiziranosti mesta,” pojasnijo ob tem.
Se sprašujete, zakaj Maribor potrebuje strategijo pametnega mesta?
Izdelave omenjenega dokumenta so se lotili, saj si Mestna občina Maribor želi zagotoviti stabilen in trajnostni razvoj mesta, ki bo vključeval elemente atraktivnosti, inovativnosti, prepoznavnosti ter privlačnosti in s katerimi bo pripomogla k višji kakovosti bivanja, gospodarskemu razvoju, izboljšanju ekonomskega položaja, povečanju stopnje digitalizacije in boljši uporabniški izkušnji uporabnikov storitev občinske uprave.
“Hkrati bo s tem uskladila razvoj mesta s potrebami prebivalcev ter razvojnimi strategijami in cilji sprejetimi na nivoju države oz. EU. Strategija pametnega mesta prenaša glavna področja državnega in evropskega načrta razvoja v razvojne smernice Mestne občine Maribor do leta 2030 in 2050. Ta predstavlja ključni dokument, ki je izhodišče za izdelavo oz. posodobitev ostalih področnih strategij,” nam pojasnijo na RRA.
Poseben pomen pri uresničevanju strategije bo imelo sodelovanje identificiranih ključnih deležnikov, navedenih v obliki četverne vijačnice (javno-občinska sfera, poslovna sfera, znanstveno-raziskovalna sfera in civilna družbe).
Ekosistem pametnega mesta temelji na treh ključnih stebrih: upravljanju, inovacijskem potencialu ter infrastrukturi in virih. Stebri zajemajo področja upravljanja, gospodarstva, mobilnosti in okolja, ta pa se povezujejo še s področjema bivanja in ljudi. Informacijsko-komunikacijske tehnologije pa predstavljajo horizontalno področje, ki zaobjema vse tri stebre in se prepleta s preostalimi šestimi področji.
Naslednji ključni koraki, ki bodo sledili so: definiranje ključnih oseb, nalog, odgovornosti in pristojnosti pri izvedbi strategije, določitev in spremljanje kpi-jev v skladu s smernicami iso 37120 in iso 37122u, načrtovanje in vzpostavitev horizontale ikt, priprava, vrednotenje in določanje prioritizacije s strani strokovnih ekip, vzpostavitev mehanizmov za uspešno spremljanje in vrednotenje izvajanja.
Mariborsko Pohorje je največje smučišče v Sloveniji z več kot 40 km prog za vse težavnostne stopnje. Samo decembra lani so zabeležili 22.000 smučarjev. Smučišče se nahaja v neposredni bližini Maribora in ponuja številne možnosti za smučanje, sankanje in druga zimska doživetja. V bližini so tudi številni naravni spomeniki, kot so gozdovi, jame in izviri, zato je obisk Mariborskega Pohorja odlična priložnost za spoznavanje lepote Slovenije.
Če ste gospodinjski odjemalec Energije Plus, pa boste lahko to počeli še ceneje. Proge so primerne tako za tiste, ki se prvič srečajo z belimi strminami, zato nikakor ne oklevajte, če še zbirate pogum, primerne so tudi za tiste najzahtevnejše smučarje.
Odjemalci Energije plus smučate in deskate še ceneje
Odjemalci Energije plus lahko ob torkih in sredah v smučarski sezoni 2022/2023 na Mariborskem Pohorju smučate in deskate ceneje, in sicer že za samo 23 evrov. Cena sicer velja za vse odjemalce električne energije in/ali zemeljskega plina Energije plus, ki se boste izkazali z računom za pretekli mesec. Lahko ga priložite v tiskani ali digitalni obliki. Ne pozabite priložiti osebnega dokumenta.
Vsak odjemalec lahko za posamezen torek in sredo kupi največ dve smučarski vozovnici.
Petek (13.) trinajstega velja za nesrečni dan. Strah pred petkom na eni strani in trinajstico (13.) na drugi, vzbuja pri nekaterih nelagodje, zaradi česar ostajajo doma, ne potujejo, se ne vključujejo v promet itd. A je v petek, 13. januarja potekalo na Taboru precej neobičajno jubilejno srečanje. Srečali so se miličniki, miličnica in administrativna sodelavka, ki so v desetletju, med letom 1980 in 1990, delali na Oddelku milice (OM) Tabor, in sicer na naslovu Gorkega ulici 45, v stavbi, katero so podrli in je danes več ni.
Mirko Ploj, eden izmed generacije miličnikov iz OM Tabor, je povedal: “Po kadetski šoli sem pričel kot miličnik delati na OM Tezno. Kadetsko šolo so ukinili, zgradbo OM Tezno, na naslovu Ukrajinska ulica 14, so podrli. Premeščen sem bil na OM Tabor tudi to stavbo na Gorkega ulici 45 so podrli. Napredoval sem na PM Lenart. Policije na naslovu Trg osvoboditve, v trgu Lenarta ni več. Potem me je službena pot peljala na PM Ruše. In naši nekdanji sodržavljani so ob prihodu v Ruše rekli – mi gradimo, a tukaj ruše! Nazadnje sem delal na Policijski upravi, v Maistrovi ulici 2. Med osamosvojitveno vojno 1991. leta je Mićo Delić, general JLA, po telefonu grozil v. d. načelniku uprave Slavku Kocmutu, da bo zgradbo uprave zravnal z zemljo, od koder se bo iz kupa smeti še dva kadilo. No, v kolikor bi to storil, bi danes naši zanamci, aktivni delavci uprave, imeli novo stavbo, ki bi si jo vsekakor zaslužili.”
Doslej se organizirano niso srečevali, niti niso vzdrževali medsebojnih stikov. Organizacijski odbor z Avgustom Volškom in Željkom Vogrinom na čelu je zbral naslove in telefonske številke takratnih delavcev OM Tabor, kar ni bilo najlažje in jih povabil na srečanje. Nestrpno so pričakovali ta dan in premišljevali, koga bodo po dolgih letih spet videli. In kaj vse si bodo imeli povedati.
V lokalu na Taboru se jih je od 44 povabljenih srečanja udeležilo kar 39. Lepo je bilo videti srečne in nasmejane obraze stanovskih kolegov in bivših sodelavcev. Takrat, pred 40. oziroma 30. leti, so bili še mladi. Imeli so bujne lase, črne ali temnorjave barve, ki so jih težko spravili pod šapko, danes njihove glave krasijo lasje v naravni sivi barvi ali pa so brez njih. Čeprav so se precej spremenili, je bil prijeten občutek, da so se vseeno prepoznali.
Miličniki OM Tabor, 1980, Osebni arhiv
Najprej je zbrane pozdravil Avgust Volšek, ki je bil v tistih letih komandir OM Tabor. Nanizal je nekaj svojih spominov ter posebej izpostavil, da je bila to športna enota in hkrati kadrovska baza UNZ Maribor, saj so skoraj vsi napredovali na odgovorna delovna mesta.
Srečanja sta se udeležila tudi pomočnik direktorja Policijske uprave (PU) Maribor Rafael Viltužnik in načelnik Policijske postaje Maribor-II Simon Premzl. PP Maribor II je namreč naslednica OM Tabor. Viltužnik je predstavil organiziranost PU Maribor ter aktualne varnostne razmere. Načelnik Premzl je spregovoril o sistemizaciji delovnih mest. Če je OM Tabor, v letih 1980 -1990 štel okoli 40 delovnih mest miličnikov, jih je danes vsaj enkrat več. PP Maribor-II je namreč, z varnostnimi dogodki, najbolj obremenjena enota, a ne samo na območju PU Maribor temveč v slovenskem merilu. Opisal je delovna sredstva in opremo, ki jo danes uporabljajo policisti. In če so generacije zbranih miličnikov poznale le gumijevko (pendrek), nosijo danes policisti teleskopske palice in tonfe. Vse se je spremenilo, posodobilo in na nek način olajšalo delo današnjim generacijam. Bistveno bolj je poskrbljeno tudi na osebno varnost in zaščitno opremo policistov.
Mirko Ploj, predsednik Kluba upokojenih delavcev MNZ/Policije Maribor, je povedal, da se je pisalo leto 1979, ko je bil razporejen na OM Tabor in leta 1983 po službeni potrebi premeščen na PM Lenart. Tako, da prav letos mineva 40 let od kar je zapustil kolektiv Taborčanov. No, leta so tekla in prišel je čas za zasluženo penzijo. Upokojil se je in s seboj odnesel celo vrsto lepih spominov. Tako je in ostaja, skupaj z vsemi ostalimi upokojeni miličniki, najboljši ambasador sedanjih, še aktivnih sodelavcev.
Prevzel je vodenje Kluba upokojenih miličnikov oziroma delavcev MNZ/Policije. Predstavil je dejavnosti kluba ter prisotne povabil, da se včlanijo v klub.
Spregovoril je tudi o takratnem delovnem vzdušju in medsebojnih odnosih. Spoštovali so drug drugega. Bili tovariški in kolegialni. Znali so držati skupaj. Razumeli so se in predvsem odlično sodelovali, si pomagali. Skupaj so delali, skupaj pridobivali izkušnje ter črpali znanje od starejših sodelavcev. Generacijsko so bili izjemno povezani, saj so se zavedali vseživljenjskega učenja. Pa tudi izobraževali so se in zato napredovali ter drug za drugih zapuščali taborski kolektiv.
Radi so imeli svoje delo in ljudi. Bili so izjemni poznavalci terena. Opravljanje poslanstva – pomagati ljudem – je bil njihov način življenja. Mlajše generacije so dobile sodobnejše objekte pa tudi opremo. A generacija zbranih miličnikov je delala v hiši zavidljive starosti, sedela za razmajanimi mizami na neudobnih stolih. Pisali so na pisalne stroje elitnih znamk, kot na primer Mercedes, Olympia ali Olliveti, ki imajo danes zgolj še muzejsko vrednost. Za njihovo generacijo pa so bili nepogrešljivo delovno sredstvo. Enota je premogla tri službena vozila milice, in sicer Zastavo 750 (fičota), VW hrošča in starega Land Roverja za Pohorje v zimskem času. A so prav tako lovili lopove, primerljivo, vsaj enako uspešno kot danes.
Miličnik Mirko Ploj se spominja, da so pred štiridesetimi leti miličniki hodili na teren v največ primerih peš ali z avtobusom. V poletnih mesecih tudi z mopedi. Službeni avtomobil je pomenil razkošje. V uporabo so ga dobili le ob posebnih varnostnih dogodkih, včasih tudi ob vikendih in praznikih in to le izbrani miličniki. Željena pa je bila uporaba koles. Še največkrat je pedala kolesa v nočni patruljni službi vrtel skupaj s sodelavcem Milanom Kocuvanom. V tistih letih so pričele kot gobe po dežju v novih naseljih S-23 in Nova vas na Taboru rasti podzemne garaže. Zato sta največ patruljirala prav po teh garažah.
Zbrane so nagovorili še Srečko Geč, ki je danes župan občine Ribnica na Pohorju, Ivan Sekol, vodja pododbora PVD Sever na PP Maribor-II in Stanislav Kostanjevec, ki je z OM Tabor napredoval za komandirja OM Kidričevo.
Leta 1990 so se miličniki iz legendarne zgradbe taborske milice preselili v stavbo nekdanje Občine Tabor.
Novi prostori Oddelka milice Tabor
3. decembra 1990 je bila svečana otvoritev novih prostorov za delavce Oddelka milice Tabor, in sicer v prostorih bivše občine Maribor-Tabor, na Cesti proletarskih brigad št. 75, kjer policisti domujejo še danes, čeprav se enota imenuje: Policijska postaja Maribor II. Miličniki so s preselitvijo pridobili bistveno boljše delovne pogoje kot so jih imeli v dotrajani stavbi na naslovu Gorkega ulica 45. Svečanosti so se poleg postrojenih miličnikov te enote, ki jih je vodil komandir Avgust Volšek, udeležili tudi predstavniki mariborske občine s predsednico Magdaleno Tovornik na čelu ter podsekretar republiškega sekretariata za notranje zadeve Leopold Jesenek. Otvoritveni trak je prerezal Ivan Štumberger, najstarejši miličnik te enote.
Leta 1991 so tudi miličniki OM Tabor sodelovali v osamosvojitveni vojni ter se uspešno zoperstavili agresorski vojski.
Žrtve na OM Tabor
Je pa moštvo OM Tabor najbolj trpelo in bilo ogroženo tudi med osamosvojitveno vojno leta 1991. Zaradi bližine vojašnice Franca Rozmana Staneta so bili miličniki stalno na očeh in dosegu agresorske vojske. Ti so noč in dan grozili in demonstrirali svojo silo. Prav zato se je moral kolektiv OM Tabor preseliti na rezervno vojno lokacijo. V Žitni ulici na Taboru je 28. 6. 1991, pod streli iz sovražnikovega orožja padla prva žrtev, ubit je bil rezervni miličnik Robert Hvalc. Sin slovenske matere, ki je še pred kratkim nosil uniformo enake barve, kot jo je nosil njegov krvnik. Zdenko Lilek, voznik službenega vozila in vodja patrulje, je bil huje ranjen in je ostal priklenjen na invalidski voziček.
Na srečanju je sledila še večerja, klepet in obujanje spominov.
Še spominska fotografija s srečanja (13. 1. 2023). Miličniki OM Tabor danes
Med zbranimi so krožile stare fotografije na katerih so bili udeleženci srečanja še mladi in lepi. Pogovor je nanesel tudi na stare čase, na čas, ki so ga preživeli kot delovni tovariši in leta upokojitve. Lepo je bilo in družno so se dogovorili, da morajo srečanje ponoviti. Organizatorjem hvala za trud. Vi, nekdanji miličniki pa ostanite še naprej takšni in prenesite to vedrino tudi na druge, so sporočili.
Kot smo že poročali bodo precej višji računi Energetike Maribor. Kot so nam pojasnili na Energetiki Maribor, bi lahko po njihovih ocenah povprečno stanovanje v primerjavi z decembrom 2022 za toploto prejelo višji računa za približno 60 odstotkov.
Pojasnijo nam, kakšen je razlog podražitev: “Glavni razlog za podražitev variabilnega dela cene toplote je višja nabavna cena zemeljskega plina kot vhodnega energenta. V primerjavi z letom 2022, ko je bila nabavna cena zemeljskega plina 20,49 EUR/MWh, se je ta z letom 2023 povišala za 5-krat na 106,03 EUR/MWh. Prav tako sta se glede na leto 2022 povišali nabavna cena električne energije (VT za 2,74-krat; MT za 2,36-krat) in cena emisijskih kuponov (1,43-krat).”
Odjemalci bodo o razlogih za povišanje variabilnega dela cene toplote obveščeni na posebni spletni strani, kjer bodo na voljo vse podrobnosti. Spletna stran bo predvidoma zaživela v začetku prihodnjega tedna.
Gre za dolgoročno podražitev
Kot so nam še povedali, je pogodba o dobavi zemeljskega plina za leto 2023 že podpisana in nabavna cena je 5-krat višja kot v preteklem letu (20,49 EUR/MWh v letu 2022; 106,03 EUR/MWh v letu 2023). Cena bo tako prav gotovo višja kot v lanskem, po njihovih besedah zelo ugodnem letu.
Zanimalo nas je, na kakšen način bodo skušali blažiti ceno. “Energetika Maribor bo poskušala blažiti podražitev s prodajo električne energije, ki jo proizvede v kogeneracijah, bo pa to odvisno od cen električne energije na trgih. Na izračun cene toplote tako vplivajo cene zemeljskega plina in predvsem električne energije na trgu. Sprememba v smislu nižanja stroškovne cene bo morda mogoča v primeru, da bo povprečna mesečna cena električne energije presegla 180 EUR/MWh; potem ima Energetika Maribor dodaten potencial za nižanje cene toplote,”
pojasnijo ob tem.
Preuranjeno napovedovati pomoč
Obrnili smo se na mariborsko občino in jih povprašali, ali imajo v načrtu, da bodo občanom priskočili na pomoč. “Na Mestni občini Maribor intenzivno sodelujemo z Energetiko Maribor in se zavedamo kompleksnosti situacije na področju daljinskega ogrevanja. Zaradi nenehnih sprememb na področju cen toplote je v danem trenutku preuranjeno napovedati če in kako bo MOM pomagala odjemalcem pri blaženju dviga cen toplote. Vsekakor si pa bomo skupaj z Energetiko Maribor prizadevali, da bo dvig cen glede na razmere čim nižji,” so nam dejali.
Energetika Maribor trenutno ne more prodati celotne količine proizvedene elektrike po fiksni ceni
Januarja smo priča nihanjem na trgu električne energije. “V prvih dveh dneh leta je bila cena celo negativna. Ob tem Energetika Maribor trenutno tudi ne more prodati celotne količine proizvedene elektrike po fiksni ceni, kot je bila praksa v preteklih letih. Dogajanje na trgu elektrike predstavlja izjemno veliko nevarnost, saj se lahko zgodi, da bo Energetika Maribor iz tega naslova ustvarila celo izgubo. Težav sicer nima samo Energetika Maribor, temveč vsi sistemi daljinskega ogrevanja s kogeneracijami.
“Še zmeraj namreč ni poznana natančna metodologija razdelitve količin zemeljskega plina za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce iz kogeneracijskih naprav, zato je težko določiti natančno ceno. Jasnih izhodišč ni, Agencija za energijo pa je zdaj namesto podaje izhodišč predala žogico ministrstvu za infrastrukturo.”
Po naših neuradnih informacijah, naj bi včeraj, 11. januarja, Boštjan Tancer, direktor družbe Šport Maribor, ožji županovi ekipi sporočil, da ne želi več opravljati direktorske funkcije v družbi Šport Maribor.
Poklicali smo ga in vprašali, če to drži, pa nam je krajšem telefonskem pogovoru danes zjutraj rekel le: “Ne bi v tem trenutku tega komentiral. Pustimo času čas.”
Na mestu direktorja je sicer nastopil lani, natančneje 22. marca 2022, nadzorni svet, ga je imenoval za direktorja družbe za mandatno obdobje petih let. Kot kaže pa ne bo funkcije opravljal niti leto dni. S svojim delom naj bi končal marca 2023.
Želel si je napredka
Ko je nastopil s funkcijo je imel smele vizije, kako izboljšati samo poslovanje družbe Šport Maribor ter tudi pogoje za športnike. V času njegovega direktovanja se je med drugim odprla tudi prenovljena Dvorana Tabor. Po nekaterih neuradnih informacijah, si je želel še več kot to, a zaradi vpliva politike na delovanje družbe, se bo, kot kaže, tudi umaknil. Kot je sam dejal, pa pušča času čas.
Po objavi članka, nas je Boštjan Tancer še enkrat poklical, kjer je potrdil odstop, ter ovrgel vse indice, da gre za politično vmešavanje: “Prišel sem do neke osebne odločitve, da podam odstopno izjavo, ni pa to povezano v nobenem delu s politični pritiski. Gre izključno za en kup izzivov v privatnem sektorju v domačih podjetjih, ki so se v zadnjem času tako razvila, da sem se odločil, da bom tam nadaljeval svojo poslovno kariero.”
“V zelo korektnem duhu verjamem, da se bomo razšli z lastniki ter da bodo oni našli rešitev za naprej. Tukaj ne gre za nobene politične vplive, ampak za čisto osebne poslovne odločitve,” še enkrat doda Tancer. Včeraj je odgovornim že najavil, da bo odstopno izjavo podal, danes jo bo tudi uradno oddal: “Je pa z moje strani predlog, da se razidemo konec marca. Verjamem, da se razhajamo v prijateljskem duhu, tudi zaradi tega ne bi želel, da je družba postavljena pred zid iz danes na jutri, tako da iz moje strani do podan predlog da se razidemo 31. marca.”
Vprašanja smo poslali tudi na Mestno občino Maribor in Javni holding Maribor, odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Večer poroča, da bodo odjemalci Energetike predvidoma med 10. in 15. februarjem prejeli precej višje račune za ogrevanje.
Po poročanju Večera se je namreč cena variabilnega dela ogrevanja v januarju podražila z 80 evrov z DDV na skoraj 150 evrov za megavatno uro, torej za kar 87 odstotkov.
Razlogov za podražite je več, najpomembnejši je dvig cene plina, drugi bistvena podražitev elektrike.
Gospodinjstva naj bi Energetika o razlogih za podražitev kmalu obvestila.
