V Zdravstvenem domu (ZD) Maribor se na odprtje ambulant za neopredeljene še pripravljajo, vsekakor pa je gotovo to, da bo za začetek zaživela le ena. Zakaj, kdaj in kje pa izveste v prispevku

S prvim dnem leta 2023 v veljavo stopa ukrep interventnega zakona v zdravstvu – ambulante za neopredeljene bolnike oziroma bolnike brez izbranega družinskega zdravnika. Predvidenih je 94 ambulant po Sloveniji. Kako pa bo v Mariboru?

Prostovoljno vključevanje zdravstvenih delavcev

Zdravstveni delavci se bodo v predvidenih 94 ambulant po Sloveniji vključevali prostovoljno, direktor mariborskega zdravstvenega doma pravi, da so preverili pripravljenost za tovrstno delo pri zaposlenih. Zdravstveni delavci se bodo vključevali prostovoljno, direktor mariborskega zdravstvenega doma pravi, da so preverili pripravljenost za tovrstno delo pri zaposlenih.

Ukrep je sicer začasne narave in je namenjen večji dostopnosti do zdravstvene oskrbe na primarni ravni za osebe, ki so v danem trenutku brez izbranega osebnega zdravnika, pa so pred dnevi pojasnili na ministrstvu.

Ministrstvo za infrastrukturo načrtuje pridobitev novega izvajalca storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor, ki bo zagotovil njegovo dolgoročno delovanje. Razpis je že objavljen na portalu javnih naročil.

Z Letališčem Edvarda Rusjana (LERM) trenutno upravlja družba DRI upravljanje investicij, kot notranji izvajalec, v skladu s pogodbo o izvajanju storitev obratovanja LERM, ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo sklenilo leta 2019, ko je kitajsko podjetje SHS Aviation enostransko odstopilo od najemne pogodbe za mariborsko letališče, zapišejo v sporočilu za javnost.

Pogodba z družbo DRI upravljanje investicij je kot začasna rešitev omogočila primerno upravljanje državnega premoženja in ohranitev dobrih možnosti za razvoj letališke dejavnosti na Štajerskem, upoštevajoč potrebo po zagotavljanju mobilnosti prebivalstva in zagotavljanju varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa, ki je v javnem interesu. Pogodba je bila sklenjena za določen čas, do sklenitve pogodbe s koncesionarjem, ki bo zagotovil dolgoročno obratovanje letališča.

Ministrstvo za infrastrukturo nadaljuje z aktivnostmi v smeri ohranjanja dobrih razvojnih možnosti, ki se kažejo v zapolnjevanju tržnih niš, ki jih še ne pokrivajo okoliška konkurenčna letališča in omogočajo dostopnost celotne Podravske kakor tudi Koroške, Savinjske in Pomurske regije, tako z vidika turističnih destinacij kakor tudi za gospodarstvo.

V zvezi s tem je ministrstvo na podlagi Uredbe o koncesiji za izvajanje storitev obratovanja javnega letališča Letališče Edvarda Rusjana Maribor na slovenskem portalu javnih naročil in na portalu javnih naročil EU objavilo razpis : Koncesija za izvajanje storitev obratovanja javnega letališča Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Na javni razpis se ponudniki lahko odzovejo v roku 60 dni.

Predmet koncesije je opredeljen z Uredbo in obsega izvajanje storitev obratovanja javnega letališča LERM v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, vključno z uporabo in rednim vzdrževanjem letališke infrastrukture na LERM.

Koncesija se podeli za obdobje do 10 let. Več TUKAJ.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je v pogovoru za Odmeve na TVS opravičil za stanje v ljubljanskem in mariborskem urgentnem centru, “čeprav za to ni kriv”. Po njegovih besedah razmišljajo o sistemskem nadzoru urgentnih centrov v UKC Ljubljana in Maribor, po dveh mesecih pa bodo na podlagi podatkov videli, “kje smo, in lahko ukrepamo”.

“Mi bomo poenotili vse urgentne centre. Na srečo je v Ljubljani podpisan sporazum med zdravstvenim domom in Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana. Videli bomo še enkrat, kaj lahko kot ministrstvo naredimo,” je dodal.

Minister je ocenil, da se zdravstveni sistem ni zlomil, ampak interesne skupine ustvarjajo izredne razmere, ker je takrat najlepše delovati in kritizirati.

“Pred covidom-19 je bil naš sistem organizacijsko na meji, po epidemiji imamo postcovidno krizo, kot jo ima cela Evropa,” je ocenil. Leta 2018 je bilo po ministrovih besedah več kot 122.000 ljudi brez osebnega izbranega zdravnika, letos jih je približno 11.000 več.

“Res pa je, da v bistvu bolj ko napovedujemo reformo zdravstvenega sistema, bolj se oglašajo levi in desni pol, bolj se oglašajo vse interesne skupine in zlorabljajo ljudi za to, da se vršijo pritiski, da vse ostane tako, kot je. Ampak mi se že mesece ukvarjamo z reformo urgentnih centrov, z iskanjem rešitev. Z vsemi deležniki se že tri mesece pogovarjamo, vemo kaj je za narediti, ampak vse te stvari terjajo sistemske spremembe. Sistemske spremembe pomenijo spremembo zakonodaje, široko javno obravnavo in seveda implementacijo 1. januarja 2024,” je izpostavil.

Po ministrovih besedah se bolnike vedno znova postavi v podrejeni položaj takoj, ko se začne napovedovati zdravstvena reforma, ki bo spremenila stanje, takoj ko se bodo razmere uredile, postale transparentne. Kot je dejal, tudi ne drži, da naj bi zaradi nove mreže nujne medicinske pomoči posamezna območja ostala brez zdravnika.

“Mi govorimo o tem, da bomo mrežo izboljšali, da bodo pacienti prišli prej do zdravnikov, govorimo o tem, da bomo na nacionalni ravni naredili mrežo nujne medicinske pomoči primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstva,” je pojasnil. Po zakonodaji so v tem trenutku za zdravstvo na primarni ravni odgovorne občine, ki imajo po ministrovih besedah skupni plus 110 milijonov evrov, bolnišnice bodo imele skupni minus skoraj 170 milijonov evrov.

Tako se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali smo po 15 letih nesprememb prišli do točke, da tudi primarno raven odvzamemo in spravimo na nacionalno raven in poskrbimo za vse bolnike na nacionalni ravni.

“Še enkrat, imamo kontrolo, imamo pregled, pravočasno bomo odreagirali in mi moramo začeti za mizo iskati skupne rešitve v dobro pacientov,” je pozval.

vir: sta

V soboto dne 17.12.2022 je bilo od 8.oo – 20.00 ure obravnavanih 119 otrok (delali so 3 zdravniki). Od 20 – 23.00 ure je bilo obravnavanih 29 otrok (delal 1 zdravnik), so za naš medij pojasnili v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribora.

V nedeljo dne 18.12.2022 je bilo od 8 – 20.00 ure obravnavanih 176 otrok (redno so delali 3 zdravniki. Zaradi velike frekvence in pritiska bolnih otrok so aktivirali še 4 zdravnika v pomoč). od 20 – 23.00 ure je bilo obravnavano 28 otrok (delal 1 zdravnik), so še pojasnili. Vse skupaj so torej minuli vikend v dežurni ambulanti obravnavali več kot 350 otrok. Za primerjavo – prvi vikend v mesecu novembru je bilo v dežurni ambulanti obravnavano manj pacientov, in sicer: V soboto dne 05.11.2022 od 8 – 20.00 ure je bilo pregledanih 84 otrok, od 20 – 23 ure pa 6 otrok. Delala sta 2 zdravnika, en dopoldan in en popoldan do 23 ure. V nedeljo dne 06.11.2022 od 8 – 20.00 ure je bilo obravnavanih 62 otrok, od 20 – 23 pa 7 otrok. Prav tako sta delala samo 2 zdravnika, en dopoldan in en popoldan do 23 ure. Torej je bilo takrat pregledanih okoli 150 otrok.

Trenutno je veliko RSV virusa in gripe

Razlogi za obisk dežurne ambulante so različni, pojasnjujejo v ZD Maribor: “Velikokrat so ti upravičeni, so pa tudi primeri ko so ti neupravičeni. Čez vikend je bil najpogostejši razlog obiska dežurne službe zelo visoka vročina, ki traja že več dni, kašelj, nahod. Starostni razpon otrok je bil od 5 tednov starih dojenčkov do 18 let starih mladostnikov. Trenutno imamo največ primerov RSV virusa pri dojenčkih in virus gripe pri predšolskih kot tudi šolskih otrok. Prav tako imamo precej primerov streptokokne angine, vnetij ušes kot tudi posamezne primere vodenih koz.”

“Starši pogosto pozabljajo, da je naša dežurna služba namenjena za nujne primere. Velikokrat se zgodi, da pokličejo po telefonu, ker bi radi naročili recepte za zdravila, ki se lahko dobijo v lekarni tudi brez recepta. Med tednom torej od ponedeljka do petka prihajajo starši z otrokom v večerno dežurno službo, ker čez dan niso imeli časa, da bi obiskali svojega izbranega zdravnika ali ker jutri nimajo časa, da bi šli k svojemu pediatru, ker niso imeli prevoza da bi lahko šli k svojemu zdravniku oziroma nadomestnemu, ker je njihov izbran pediater na dopustu,” še poudarijo v njihovi službi za odnose z javnostmi.

Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) je tik pred iztekom leta dosegla nov mejnik v svoji bogati zgodovini.

Od decembra 2022 je uradno vpisana v Evidenco raziskovalnih organizacij

Novembra letos vzpostavljena Raziskovalna skupina za regionalni razvoj pokriva vsa področja regionalnega razvoja, opredeljena v slovenski in evropski zakonodaji, strateških in programskih dokumentih ter je po svoji sestavi transdisciplinarna.

Uroš Rozman: “Dosedanje regionalne politike, ki so resda strukturne po svoji naravi, niso prispevale k zmanjševanju razlik med regijami in tudi znotraj regij.  To pomeni, da se razkorak med razvitim zahodom in manj razvitim vzhodom države povečuje. Zato moramo okrepiti raziskave na področju regionalnega razvoja – iskati in najti priložnosti za razvoj vzhodnih regij, tudi Podravja, ter aktivno sooblikovati regionalno politiko.”

“Regionalni razvoj mora biti skladen, celovit in vključevati gospodarski, socialni ter okoljski vidik. Zanj je treba iskati različne vire – tako iz kohezijske politike kot iz drugih politik Evropske unije. Žal v Sloveniji nimamo zagotovljenih nacionalnih finančnih virov, iz katerih bi se sofinancirali regionalni ali celo čez-regijski projekti in programi. Razvojne regije imajo administrativno in ne izvršno funkcijo,” pojasnjuje direktor Uroš Rozman.

RRA Podravje – Maribor z različnimi razvojnimi vsebinami naslavlja izzive regionalnega razvoja v Sloveniji: od podjetništva, pametne specializacije, krožnega gospodarstva, trajnostnega turizma, prostorskega načrtovanja in mobilnosti.

Za slednje ima na voljo različna znanja in veščine ter tudi raziskovalno-razvojne pristope

»Ključna pri razvoju raziskovalne skupine bo njena vpetost in sodelovanje z drugimi razvojnimi organizacijami in institucijami na nivoju mesta, regije, države kot tudi v evropskem in globalnem merilu. Da je agencija prepoznavna v mednarodnem merilu, dokazuje tudi s članstvom v Evropskem združenju regionalnih razvojnih agencij, Evropski podjetniški mreži in Digitalnem inovacijskem stičišču,« dodaja Rozman.

Ob tridesetletnici obstoja RRA Podravje – Maribor, ki jo bodo obeležili prihodnje leto, načrtujejo izvedbo znanstvene konference, ki bo dodatna spodbuda za uresničevanje vseh enajstih ključnih programov in projektov razvojne regije Podravje, predvsem pa pametne specializacije, krožnega gospodarstva, aplikativnega razvoja lahkih kovin, razvojnega središča za prehransko in energetsko samooskrbo in pametnega vodovodnega omrežja.

Medgeneracijsko sodelovanje in sožitje je izjemnega pomena in ima pozitivne učinke za starejšo in mlajšo generacijo.

V teh prazničnih decembrskih dneh pa še toliko bolj, česar se študenti socialne gerontologije na Alma Mater dobro zavedajo.

Pripravili so medgeneracijsko druženje v Domu Danice Vogrinec Maribor, kamor so povabili tudi drugošolce OŠ Toneta Čufarja.

Gostinci na Trgu Leona Štuklja v Mariboru plačajo kar trikrat več najemnine kot tisti na Glavnem trgu, kjer je med ponudniku tudi županova gostilna Poper. Zaradi tega je kar nekaj slabe volje, saj si želijo enakopravnost. Poleg visoke najemnine pa celo plačajo še del od prodaje, kar je letos na novo.

Nezadovoljni so gostinci na Trgu Leona Štuklja, ki so zaenkrat razočarani nad obiskom ter nad ne okrasitvijo trga, skromnim koncertnim programom, predvsem pa nad visoko najemnino. Predvsem pa bode v oči razlika med najemnino za hiško na Trgu Leona Štuklja in Glavnim trgom, kjer je v enim izmed hišk tudi Poper, sicer v lasti župana Saša Arsenoviča.

Skrbi jih, če se jim bo poslovno izšlo 

Boštjan Protner si želi, da bi stopili skupaj in tako šli skupnemu cilju naproti z enakimi pogoji prav vsi. Da je letos prvič skeptičen, kako se bo poslovno izšlo, pravi, medtem ko nam zaupa, da je slišal da se je ponudnikom na Glavnem trgu že v prvih dneh najemnina pokrila s prodajo. Sicer pa je ponudba na Trgu Leona Štuklja raznolika, poudarek je na slovenskih, lokalnih vinih.

Obiskali smo destinacijsko trgovino Art mi je Mar, ki deluje pod okriljem istoimenske zadruge.

Prodajalna želi s svojo ponudbo dodati svoj del pri prepoznavnosti mesta Maribor, predvsem pa si želi podpreti slovenske ponudnike.

Veseli bodo vašega obiska in podpore z nakupom katerega izmed ponudnikov. Vljudno vabljeni, da jih obiščete.

V petek, 9. 12. 2022, s pričetkom ob 11.00 je v avli stavbe Klinike za kirurgijo UKC Maribor potekala novinarska konferenca ob otvoritvi fotografske razstave oseb s presajenimi organi ‘Moja brazgotina, moje življenje’.

Gre za razstavo aktov s poudarkom na brazgotinah po operaciji, ki ponuja vpogled v darovanje in presaditve organov in tkiv, kjer nastajajo zgodbe o solidarnosti, vrhunskih medicinskih dosežkih in uspehih v zdravljenju, hvaležnosti in ponovnem rojstvu prejemnikov.

UKC Maribor je drugi največji donorski center in ključen člen v nacionalni donorski mreži. Že v preteklosti in po letošnjih rezultatih v nacionalnem donorskem programu UKC Maribor nadpovprečno uspešno izstopa po visoki stopnji soglasja za darovanja, številu potencialnih umrlih darovalcev in pa številu pridobljenih organov za presaditev.

Poleg UKC Ljubljana se v UKC Maribor kot v drugem centru v državi, izvajajo presaditve roženic. Novinarska konferenca je potekala v avli kirurške stolpnice UKC Maribor ob otvoritvi estetsko in vsebinsko presežne razstave, ki nazorno nagovarja javnost k opredelitvi glede darovanja organov. Razstava je plod sodelovanja med zavodom Slovenija- transplant in društvom pacientov Slovensko društvo Transplant in potuje po Sloveniji.

Gre za serijo umetniških aktov oseb s presajenimi organi, ki so z veliko mero poguma in pozitivne energije razgalili svoje brazgotine, telesa in misli, da bi izrazili hvaležnost in podali ključno sporočilo: postani darovalec in omogoči življenje. Kot pravi ena od sodelujočih, Anja Garbajs: »Misel, da nekomu lahko podariš novo rojstvo, je večja od življenja«.

Na novinarski konferenci so spregovorili o rezultatih donorske dejavnosti v UKC Maribor, o pomenu poznavanja dejavnosti darovanja organov med ljudmi in pogovora s svojci, o izkušnjah zdravljenja s presaditvijo in o postopkih opredelitve glede darovanja organov.

Prisotne so nagovorili prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., strokovna direktorica UKC Maribor, Natalija Krope, dr. med., transplantacijska bolnišnična koordinatorica, UKC Maribor, prim. Danica Avsec, dr. med., namestnica direktorja Slovenija-transplant in Tina Belej ter Andrej Žido, sodelujoča pri razstavi, predstavnika Slovenskega društva Transplant in oba prejemnika nadomestnega organa.

Prim. Danica Avsec, dr. med., namestnica direktorja, Slovenija-transplant: “Iskrena hvala UKC Maribor za odprta vrata in prostor v avli, kjer lahko izrazimo tako pomembno sporočilo o darovanju organov v prazničnem adventnem času. V veliko čast mi je, da lahko podpiram in sodelujem pri razstavi Moja brazgotina, moje življenje, ki vam jo odkrivamo danes. V donorski in transplantacijski medicini pogosto govorimo o rezultatih in dosežkih medicine. Uspehe prikazujemo z različnimi številkami, ki so seveda zelo uporabne, tako za primerjave med posameznimi bolnišnicami, državami in tudi za prikaz stopnje napredka.”

V UKC Maribor do konca novembra 17 umrlih darovalcev, ki so podarili kar 69 organov

Če pogledamo številke za nazaj in v tekočem letu, je prav mariborski UKC inštitucija, ki je že pred 25 leti pridobila največ umrlih darovalcev organov in tkiv v Sloveniji in je predstavljala pomembno gonilno sila za napredek dejavnosti tako doma, kot v mednarodnem prostoru. Tudi v letošnjem letu so rezultati dela predanih sodelavk in sodelavcev v donorskem programu v UKC MB izjemno dobri. Do konca novembra je bilo že 17 umrlih darovalcev, ki so podarili kar 69 organov za zdravljenje s presaditvijo. S tem je UKC MB takoj za UKC Ljubljana, kjer je bilo 23 umrlih darovalcev, drugi najpomembnejši donorski center v Sloveniji, so zapisali v sporočilu za javnost.

“Ko govorimo o rezultatih in uspehih zdravljenja s presaditvijo, pa nobena številka ni bolj nazorna in prepričljiva, kot so osebe, ki so takšen način zdravljenja doživele in preživele. Še več, nekateri so pripravljeni svoje bogate življenjske izkušnje deliti z nami. S svojimi brazgotinami in izjavami nas vabijo k razmisleku in opredelitvi. Zavod Slovenija-transplant je z veseljem podprl čudovito idejo, ki je vzniknila prav med prejemniki organov in jo dopolnil s sodobnimi podatki, odgovori na pogosta vprašanja in drugimi informacijami o darovanju organov. Razstava se seli po Sloveniji,” še pove Avšečeva.

Ob koncu poudari: Verjamem, da boste tudi vi v sebi vzpodbudili zaupanje, spoštovanje do življenja in po intimnem premisleku izrazili opredelitev ZA darovanje organov po smrti.