Prostorska stiska, neustrezna infrastruktura, govorimo o objektu in prostorih Nogometnega kluba Tezno.
Želijo si pomoči mariborske občine, lastnik objektov je namreč Šport Maribor, sami imajo objekt v najemu in zanj plačujejo najemnino. Otrok v klubu je vedno več in radi bi jim zagotovili kvalitetne treninge.
Več v prispevku.
99-letni Ignac Harb je prvič v življenju pekel kekse, kar mu je bilo posebej všeč. Pekel jih je skupaj s stanovalci taborske enote Doma Danice Vogrinec, ki sodelujejo v skupinah za samopomoč.
Poglejte, kako so uživali in kako veselo je pri njih, ko sodelujejo pri ustvarjanju.
Nekaj fotoutrinkov njihovega ustvarjanja pri peki keksov smo že objavili v članku na TEJ POVEZAVI.
Prizadeti ponudniki na Pristaniški ulici in ponudniki na osrednji mariborski tržnici so zaradi obnove Lenta precej razočarani. Pretok obiskovalcev v tem delu mesta je upadel za več kot 80 %, kar močno vpliva na njihovo poslovanje in obstoj podjetij, poudarjajo. Na občini pa ne storijo ničesar.
Zaradi nezmožnosti dobave komponent in podaljševanja rokov dobave, je MO Maribor odstopila od pogodbe za dobavo električnega vlakca. MO Maribor bo razpis za dobavo ponovila, da ne ogrozi črpanja sredstev EKO sklada, so danes sporočili iz MO Maribor.
MO Maribor je v začetku septembra 2022 podpisala pogodbo z dobaviteljem eVersum Techologies o nakupu in dobavi električnega turističnega vlakca, za katerega je mariborska občina tudi prejela sofinanciranje EKO Sklada v višini 238.400 EUR. Dobavni rok v sklenjeni pogodbi je bil 65 dni.
“Dobavitelj je naročnika v začetku meseca novembra zaprosil za podaljšanje roka dobave zaradi težav pri dobavi komponent in s tem posledično zamika pri dobavi vozila. MO Maribor dobavnega roka ni podaljšala in vztrajala pri dobavi najkasneje 8.12.2022. Konec meseca novembra je mariborska občina ponovno prejela dopis dobavitelja in z njim obvestila naročnika, da pogodbenih obveznosti ne more izpolnili do spomladi naslednje leto,” pojasnijo.
Ker predlagani dobavni rok bistveno presega naročnikovo zahtevo po dobavnem roku iz javnega naročila in na katero je dobavitelj tudi predložil veljavno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, je MO Maribor dobavitelja obvestila, da bo odstopila od pogodbe zaradi nesorazmerno dolge dobave napram prvotnemu dobavnemu roku.
Pojasnijo še, da časovni rok, ki ga je predlagal dobavitelj je za mariborsko občino nesprejemljiv, saj je ogroženo sofinanciranje nakupa vozila: “Zaradi zagotovitev sredstev sofinanciranja, ki morajo biti porabljena do decembra 2023, bo MO Maribor pristopila k novemu javnemu naročilu. Za obstoječi turistični vlakec Jurček se dovoljenje za ustavljanje v coni za pešce podaljša do nadaljnjega.”
Mariborčani so odločili, da z vodenjem nadaljuje Saša Arsenovič, aktualni župan.
Arsenovič je Kanglerja tako ponovno premagal v drugem krogu lokalnih volitev. Prisluhnite, kaj je Kangler povedal za BK TV.
Utrinki iz štaba:
Za župana Mestne občine Maribor sta se danes v drugem krogu lokalnih volitev pomerila Saša Arsenovič in Franc Kangler.
Zgodovina se ponavlja. Prve preštete glasovnice namreč kažejo, da bo novi župan Maribora Saša Arsenovič.
Tudi leta 2018 premagal Kanglerja
Aktualni župan Saša Arsenovič je bil pred vstopom v politiko poznan kot uspešen podjetnik. V mestu ima namreč več gostinskih lokalov.56-letnik se je rodil v Mariboru. Maturo je opravil na Prvi gimnaziji Maribor in nato študiral pravo. V mladosti je živel v Nemčiji,
kjer je profesionalno igral tenis. Ima štiri otroke, dva iz prejšnjega zakona, leta 2019 se je znova poročil.
Na volitvah leta 2018 je nastopil kot županski kandidat SMC in prav tako zmagal v drugem krogu, kjer je bil njegov kandidat Franc Kangler. Letos je vložil župansko kandidaturo s podpisi volivcev.
Danes se v Mariboru začenja festival Vilinsko mesto, ki v Maribor in Vetrinjski dvor prinaša bogat program z več kot 100 dogodki.
Poseben je zato, ker v festivalsko celoto povezuje celo vrsto akterjev, ki se sicer vsak zase trudijo mestno jedro oživljati s kvalitetnimi vsebinami. Vetrinjski dvor v Mariboru je tako do konca leta postal Vilinski dvor, kjer bodo vile in vilinci ponovno pričarali bogat program za vse generacije. Dvor so tudi že praznično opremili. Za praznično dogajanje pa med drugim skrbi Zavod Mars. Skupaj z drugimi so poskrbeli za kar 110 dogodkov Vilinskega mesta, saj imajo dogodke tako v dvoru kot tudi po mestu. Del dogajanja je tako v Kulturni četrti Minoriti na Vojašniškem trgu, sodelujejo tudi pri pripravi kino programa v Lutkovnem gledališču Maribor. Predvsem v dvoru pa so poskrbeli za ustvarjalne delavnice, koncerte in druge prireditve, na katere vabijo vile in vilinci prav vse generacije.
Vile in vilinci oziroma predstavniki Vilinskega mesta so nam zaupali tudi nekaj vrhuncev njihovega programa:
Celoten program Vilinskega mesta si lahko ogledate TUKAJ.
Na BK TV Maribor se je odvilo soočenje kandidatov za župana Mestne občine Maribor, v drugi krog sta se namreč uvrstila Saša Arsenovič in Franc Kangler.
Na soočenju smo se dotaknili tudi financ, saj je bilo o teh v preteklih dneh precej govora. Župana smo povprašali, koliko je “vreden”, kaj ima, a na to ni želel odgovarjati, prav tako tudi ne na vprašanja, ali so podžupanska mesta že razdeljena. Prav tako ni želel našteti nekaj vrednot, ki so mu najpomembnejše.
Franc Kangler je kar se tiče financ brez zadržkov povedal: “Kmetijska zemljišča v sosednji občini, sem solastnik apartmaja, solastnik enega stanovanja, avtomobil, čoln. To, kar imam, imam pridobljeno na pošten način.” “A je to pošteno do mene,” pa je to, da Arsenovič ne želi sodelovati oz. odgovarjati komentiral Kangler.
Na tokratnem soočenju smo sicer glavno vlogo dali mestnim svetnikom oz. predstavnikom svetniških skupin, list in strank, ki so kandidatoma zastavili vprašanja.
Lidija Divjak Mirnik – LPR: “V LPR smo predlagali, da vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti z rebalansom namenimo 15 milijonov evrov, vsaki MČ milijon in KS po 500.00 evrov. Zanima me, ali podpirate ta predlog in ali boste to z rebalansom tudi uredili? Vemo, da lahko to naredimo že na prvi ali drugi seji mestnega sveta, ki v mesecu decembru še bo. In če da, za kateri projekt konkretno bi namenili 1 milijon oz. 500.000.”
Saša Arsenovič je dejal, da na ta način, proračuna ne moreš spraviti skozi: “Imamo veliko potreb na področju zdravstva, kulture, znanja, ki jih znamo uresničevati preko mestnega proračuna. Smo tudi prvič v zgodovini mesta dobro zastavili participatorni proračun, kjer občani sami predlagajo in sami glasujejo in smo v tistem segmentu dvignili sredstva iz pol milijona na milijon. Moja obljuba je bila, da bomo v prihodnih letih ta sredstva še zviševali skladno z zmožnostmi. Moramo končati sedanje gradnje, obljube, nove vrtce, šole in ceste, tudi uresničiti.”
Franc Kangler: “Jaz bi bil vesel, če bi lahko to kot župan storil. Vendar Lidija Divjak Mirnik dobro ve, da je proračun za prihodnje leto že porabljen. Glede na nekatere odprte projekte, ki so odprti in so podpisane pogodbe z državo in drugimi institucijami, je to nemogoče storiti takoj. 15 milijonov premestiti na MČ in KS. Vsekakor pa je v mojem programu to, da bi si želel, da bi projektno dokumentacijo v nekaterih centrih, tam, ko so nujno potrebni, po vzoru Kamnice, tudi začeli izvajati. Predvsem mislim na Studence, Pobrežje in Tezno.”
Dejan Stanko – Gibanje Svoboda: “Vsi skupaj se zavedamo, da vedno več mladih odhaja iz mesta. Vedno več Mariborčanov išče zaposlitev v tujini. Pa me konkretno zanima, glede na to, da vi Franc Kangler nagovarjate mlade z video vsebinami na družbenih omrežjih, vemo, da zabava je en del življenja, ni pa vse. Konkretno me zanimajo tri stvari, ki jih bosta kot potencialna župana storila, da bodo mladi in ostali Mariborčani ostajali v mestu in se radi vračali domov.”
Franc Kangler se je strinjal, da zabava ni vse, a je del življenja, da so mladi del Maribora in potrebujejo družbeno življenje: “Dvignili bi lahko denarna sredstva za mlade družine, v tistem delu, kjer bi jih lahko razbremenili glede nadomestila stavbnega zemljišča, za vse tiste, ki bodo začeli na novo graditi in predstavljajo mlado družino. Pomagamo lahko to, da ponudimo več ob rojstvu prvega, drugega, tretjega otroka, tudi kar se tiče vrtca. Predvsem pa je potrebno za mlade poskrbeti s prvimi zaposlitvami. Mestna občina Maribor ima možnost, in to ima v proračunu, da sofinancira prvo zaposlitev.”
Saša Arsenovič meni, da so s prenovo mesta, mladi na mesto bolj ponosni kot so bili nekoč: “To pomeni, da bodo verjetno tu lažje ostali. Že sedaj smo sofinancirali iz različnih razpisov podjetnikom opremo, ali prvo zaposlitev. Približno milijon v enem mandatu. Na forumu za gospodarstvo smo ugotovili, da bi mogoče lahko ta sredstva bolj pametno, v povezavi z gospodarstvom investirali, da bi bilo to bolj dolgotrajno in vzdržno. Ključ pri mladih, ki se odločajo, ali bodo ostali v mestu, ni samo zaposlitev, ampak jih zanima, kam bodo šli otroci v vrtce in šole, zato je v našem programu zaveza, da bomo gradili nove vrtce in šole in seveda javno najemniško dostopna stanovanja.”
Tjaša Gojkovič – Lista kolesarjev in pešcev: “Mestna občina Maribor z vsemi pod strukturami predstavlja razvejano organizacijo, ki je en sam človek ne more obvladovati. Način in kakovost vodenja naše občine ne vpliva samo na njeno notranjo organizacijo, ampak predvsem na kakovost življenja in zadovoljstvo občanov. To je odvisno tako od osebnega odnosa županove ekipe do občanov in njihovih potreb, kot tudi od uspešnosti komunalnih investicij ter cene in kakovosti javnih storitev, ki jih občani plačujemo. Sprašujem vas po imenih in priimkih najmanj dveh najožjih sodelavk ali sodelavcev, ki jim boste kot bodoči župan zaupali podžupansko funkcijo in za katera delovna področja bodo prevzeli odgovornost.”
Franc Kangler: “O imenih je danes težko govoriti. Imel bi tri podžupane, to si Maribor zasluži, da se delo razdeli. O enem imenu lahko govorim. To bi bil podžupan Milan Mikl, ki je že bil in je že dolgoletni mestni svetnik. Drugi dve bi imenoval iz koalicije, da zagotoviš večino. Mislim, da je prav, da se v mestnem svetu in v Mariboru dela po vsebini, po potrebi občanov in mene skrbijo potrebe občanov, posledično pa tudi to, kateri so tisti podžupani, ki imajo kompetence, da lahko opravijo tako dobro delo, da bodo občani zadovoljni.”
Saša Arsenovič: “Če se bo dalo bosta najverjetneje neprofesionalno ostala Samo Peter Medved za komunalo in šport in g. Reicheinberger za arhitekturo in urbanizem, je pa to stvar koalicijskih usklajevanj. Naj pa povem, da je še veliko bolj, kot županska ekipa, ki se bolj kot ne vsaka štiri leta, ali pa tudi ne, zamenja, pomembno delovanje občinske uprave, vodje uradov in tam so največji izzivi in ponavadi se stvari zaradi njihovega dobrega dela zgodijo hitro ali pa včasih prepočasi.”
Aleš Ciringer – Gasilci Maribora (neodvisna lista): “Moje vprašanje se seveda nanaša na to področje in sicer kako vidita svojo vlogo/odgovornost župana v tem sistemu in za katera področja smatrata, da jih je potrebno dodatno okrepiti in/ali so v svojem programu morebiti načrtovali tudi katere večje projekte na tem področju-gasilstvu?”
Saša Arsenovič je dejal, da je varnost na našem področju ena največjih konkurenčnih prednosti, ko nagovarjamo mlade, da bi tukaj ostali, ali, da bi kdo prišel sem: “Hvala celotni strukturi, ne samo gasilcem, ampak civilni zaščiti, ki odlično opravlja svoje delo. Vedno smo zagotavljali sredstva za opremo, ker lahko le dobro opremljeni varno opravljajo svoje delo. Ravno danes gre dopis ponovno ven. K sreči je država v prejšnji sestavi vlade kupila prepotrebna zemljišča pri Izobraževalnem centru Pekre, da bi lahko tam nastal nov regijski center, poligon, nova točka, ki ima tudi zgodovinsko zelo pomembno moč.”
Franc Kangler: “Poklicni gasilci dobro vedo, kdo je bil tisti župan, ki je veliko poskrbel za njih, kar se tiče statusa poklicnega gasilca in gasilske opreme. Žal mi je bilo, da gasilcev nismo uspeli poslati v Ameriko na izobraževanje, potrebno jih je izobraževati, predvsem pa skrbeti za opremo, vemo, da tehnologija gre naprej. Vsak dan je nova oprema, novi izzivi in potrebno je poskrbeti za gasilce, ker gasilci skrbijo za požarno varnost. Župan je tisti prvi, ki odgovarja za požarno varnost v občini.”
Igor Jurišič – Stranka mladih – Zeleni Evrope je aktualnemu županu zastavil naslednje vprašanje: “Ko se je zgradila hitra cesta se je na pobudo takratne tovarne Vesna naredila cesta, ki gre mimo njihovega obrata in so jo skupaj uporabljali tako občani, kot industrija. Nato je občina to prodala in vpisala služnost. Danes je to iz stečajne mase odkupilo drugo podjetje zato služnosti več ni, nastala je zapornica, tovornjaki lahko normalno vstopajo na to zemljišča in izstopijo na isto cesto, ki jo uporabljajo občani. Potem, ko občani ne morejo koristiti te ceste in so v zapostavljenem položaju. Kakšen je vaš pogled in kaj boste naredili za občane?”
Saša Arsenovič je dejal, da je zaenkrat rampa tukaj dvignjena: “Kar me zelo veseli. Verjamem, da bomo prišli do dogovora, ki bo dober za podjetje in meščane, v kolikor ne, imamo plan B, ki bo omogočil stanovalcem, da bodo dostopali do svojih domov.”
Franca Kanglerja pa je povprašal: “Videli smo, da preko glasbenikov, določeni skupine nagovarjajo, hkrati vas podpira stranka SDS. Ali mislite, da je javna podpora SDS bolj v korist vam, ali bolj v korist protikandidatu?”
Odgovoril je: “Meni je vseeno, komu je v korist Tudi SDS ima svoje volivce in občane v Mariboru. Oni so dobili štiri svetnike in tudi njihovo voljo je potrebno spoštovati. Niso noben bav bav v mestu in jaz spoštujem vsakega politika in vsakega občana, ki je za kogarkoli v mestu glasoval. Nikogar nisem prosil, oni so me podprli in sem vesel te podpore, in ne vidim nobenih težav. Če pa to služi Arsenoviču, pa je to stvar občanov.”
Tatjana Frangež – Levica: “Kako se bosta lotila reševanje problemov dostopnosti do osnovnega zdravstva. Vemo, da je v Sloveniji cca. 130.00o ljudi brez osebnega zdravnika, seveda to pomeni, da so ti ljudje tudi v Mariboru, jaz številke nimam, morda jo vesta vidva. Vemo, da na specialistični pregled čakaš tudi v Mariboru nerazumno dolgo, na fizioterapijo čakaš skoraj leto dni. Zanima me, ali imata kakšen načrt, kako pomagati pri ohranjanju javne zdravstvene oskrbe. Ali sta pripravljena priskočiti na pomoč z nekimi projekti zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca, da bi ta obdržal zdravnike, zaposloval nove, namesto, da ti odhajajo v zasebništvo. Bosta ustavila podeljevanje novih koncesij v zdravstvo? Bo občina aktivno pristopila k reševanju te težave?”
Saša Arsenovič, je med drugim dejal: “Mi to že delamo. Gradi se zdravstvena postaja Magdalena. V letu 2023, če bomo uspešni na razpisu za primarno zdravstvo s strani države, bomo gradili še trikrat večjo zdravstveno postajo Tezno. Vse je pripravljeno, projekti so pripravljeni, tako, da bomo v javnem zdravstvu omogočili boljše pogoje dele, verjamem, da bodo tudi zdravniki v javnem zdravstvu raje ostali, izjemno dobro sodelujemo v zdravstvenem domu tudi sedaj v operativi.”
Franc Kangler: “Potrebno je poznati financiranje primarne zdravstvene mreže, kot sekundarne, kar se tiče primarne, MOM je iz mojih časov in časov za mano skrbela, da so nekatere investicije tekle, vendar investicije ne rešujejo problematike zdravstva. Meni je popolnoma vseeno ali je to zasebnik, ali je v javni ali zasebni mreži. Občani želijo, da imajo svojega zdravnika, zdravnik popolnoma enako zdravi, ali je pri zasebniku ali v javnem zavodu.” Kar se tiče čakalnih dob pa: “Upam, da bo Luka Mesec to rešil, ker je to nepošteno do slovenskih zdravnikov, da če imam jaz napotnico za specialista kirurga, ali katerega drugega in grem v Avstrijo, mu plačajo, če pa imam kirurga, pa grem k zasebniku, pa zasebniku ne priznajo te napotnice in mu tu ne plačajo.”
Zdravko Luketič – Nova Slovenija je sprva vprašanje zastavil Saši Arsenoviču: “Nova Slovenija ima v programu medgeneracijsko solidarnost, želimo si, da bi Maribor postal starejšim prijazno mesto. Zanima nas, kaj boste storili za dnevne centre zlasti za ljudi z demenco in kdaj bo prvi zgrajen.”
Arsenovič je dejal: “Imamo sprejeto strategijo, veliko ukrepov smo naredili za starejše. Cilj naš je, da se celo mesto pogleda enako, kot ga gledamo na vrtce in šole, da bomo enako umeščali tudi dnevne centre aktivnosti. Sedaj bo zaživel novi na Studencih, temu na Taboru smo pomagali, predviden je tudi na Pobrežju. In tako moramo pokriti celotno mesto, da se bodo tudi starejši zadnjih 40 let fajn imeli.” Dotaknil se je tudi oskrbe na domu.
In vprašanje, ki ga je namenil Kanglerju: “Ob vlaganju liste NSi za lokalne volitve sem dal izjavo, da se zavzemamo, da se bodo enakomerno razvijali vsi deli občine – MČ in KS, in da se bo razvojni zaostanek v čim krajšem času zmanjšal. Kaj boste v štirih letih v posamezni KS in MČ naredili, izgradili, vložili.”
Franc Kangler: “Bili ste štiri leta v koaliciji z Arsenovičem, vaš predsednik je bil član koalicije in bi lahko NSi že v tem mandatu marsikaj na tem področju tudi postorila. Ko ste bili z mano v koaliciji pa se dobro spomnite, da to, kaj smo obljubili, smo tudi storili. Lep primer je Kamnica, center Kamnica, kjer smo uredili kulturni dom in tja umestili nekatere službe javnega pomena, kot je patronaža, knjižnica, zobozdravstvo in poskrbeli za družbeno dogajanje.”
Milan Mikl iz Liste Franca Kanglerja – Nove ljudske stranke Slovenije je vprašanje postavil samo Saši Arsenoviču, saj kot pravi, je s programom in vsem ostali s strani Kanglerja dovolj dobro seznanjen: “Gospod Arsenovič v tem štiriletnem mandatu, ko ste bili župan, smo mi, kot Nova ljudska stranka – Lista Franca Kanglerja, bili z desetimi svetniki. Jaz sem bil vodja teh svetnikov. Ali ste bili zadovoljni z našim delom? Ali bi kakorkoli spremenili vaše mnenje oz. vaš začetek, ko nas niste povabili niti na razgovor? Zakaj to sprašujem? Zaradi tega, ker sedaj ko vsi skupaj spremljamo soočenja, seveda veliko govorite o dialogu in o spoštovanju drug do drugega. Vi veste koliko volivcev je bilo za nami, saj smo imeli deset svetnikov. Nismo imeli pa te možnosti, da bi bili povabljeni z vaše strani, k vam, in bi seveda skupaj lahko kaj naredili. Ko je razpadala koalicija smo vedno držali besedo in marsikateri projekt, ki je bil dober za Maribor, ne za vas, za Maribor kot takšni, ne glede na to kaj je bilo v preteklosti, in kako ste nas dobesedno ignorirali, pristopili, naredili, pomagali in smo veseli, da smo. Zanima me, kako razmišljate v prihodnje glede teh mojih navedb, in ali bi, če bi imeli možnost, to napako, ki ste jo naredili na začetku mandata popravili?”
Odgovor Saše Arsenoviča: “Torej na osebni ravni smo se vsi dobro razumeli. Tudi na sejah mestnega sveta ste bili konstruktiven partner, brez velikega populizma, za kar se vam zahvaljujem, tudi niste tratili prepotrebnega časa, kot mnogi drugi. In smo se na mnogih projektnih zadevah pravzaprav razumeli, predvsem tistih, ki so bile usmerjene v gospodarski razvoj tega mesta in se vam za to tudi zahvaljujem. Je pa tako, da seveda v demokraciji ponavadi skleneš koalicijo s tistimi delaš še bolj, ker si programsko bolj usklajen in imaš lažje dosegljive hitrejše cilje. V prihodnjem mandatu pa sem se odločil, ravno zato, da ne bi bilo teh očitkov in bi bilo bolj transparentno čeprav mi smo se zadaj vedno pogovarjali, to morate tudi vi priznati gospod Mikl, da bomo imeli koordinacije vseh svetniških skupin pred sejami mestnega sveta in se bomo o stvareh pogovorili, tudi pred sejo skupaj, pravzaprav za dobrobit učinkovitosti na sami seji.”
Aljaž Bratina, iz Liste Arsenovič za Maribor, je Saša Arsenoviča vprašal: “Kako želite povezati gospodarske subjekte z lokalnim okoljem?” Saša Arsenovič je odgovoril: “Ustanovili bomo klub gospodarstvenikov, sedaj res, tu imam neko opravičilo za nazaj, ker smo ravno želeli počrpati evropska sredstvain se najbolj posvečali temu in je bilo premalo dialoga z gospodarstvom. Bilo ga je seveda, tudi z Univerzo, UKC-jem, Nadškofijo … Ampak sedaj bomo imeli redna srečanja na tri mesece, ker mislim da je tu v gospodarstvu še veliko znanja in potenciala, da lahko skupaj naredimo več.”
Franca Kanglerja pa je Bratina vprašal: “Katere tri projekte realizirane v zadnjih štirih letih bi pohvalili?”
Franc Kangler mu je odgovoril: “Je za pohvalit več projektov v mestu. Meni je všeč promenada, ki je klicala že v mojem času po spremembah, po obnovi. Vendar so bile tam takšen in drugačne spomeniškega varstva, kjer se je usklajevalo. Glavni trg je zdaj, kar se mene tiče, zelo lep. Drugo vprašanje pa je, kako je učinkovit, če je bilo vse tako kot je potrebno, kar se tiče pridobivanja evropskih sredstev in investicije. Rotovž je še iz mojim časov in sem vesel, da bo knjižnica in center Rotovž dobil svojo priložnost, nove prostore. To so projekti, ki so bili zasnovani že v tistem mojem obdobju in tukaj bodimo iskreni, Maribor to potrebuje. Ampak Maribor ni samo center, Maribor je celotno mesto, tudi mestne četrti in krajevne skupnosti.”
Povabili smo tudi SDS in SD, ki pa niso našli časa.
Včeraj popoldne je Gibanje Svoboda javno podprlo aktualnega župana, ki meni, da jih je prepričal z dosedanjim delom, odličnimi sodelavci in jasnimi vizijami. “Verjetno gre za podporo iz Ljubljano ne iz Maribora. Kolikor je meni znano, so nekateri zelo slabe volje v Mariboru zaradi podpore v Ljubljani. Jaz sem prepričan, da bo Svoboda podpirala te projekt,e ki jih imamo v mestu in tej regiji,” je podporo komentiral Franc Kangler in dodal, da ni prepričan, da bo mariborska Svoboda podpirala aktualnega župana.
Soočenje si lahko sicer ogledate TUKAJ.
Na Glavnem trgu so postavili 23 metrov visoko panoramsko kolo, ki predstavlja enega od vrhuncev Čarobnega decembra.
Cena vstopnic za dve vožnji: šest evrov za otroke, za odrasle sedem evrov, družinska karta bo znašala 24 evrov.
Panoramsko kolo bodo zagnali danes okoli 18. ure.
Obratovalni čas:
– Ponedeljek-petek: 14.00-22.00,
– Ob sobotah, nedeljah, praznikih ter med počitnicami: 11.00-22.00
Foto: Saša Arsenovič
Na Glavnem trgu so včeraj postavili kar 23 metrov visoko panoramsko kolo, ki predstavlja enega od vrhuncev Čarobnega decembra. Nad njim, predvsem pa nad cenami vstopnic za dva kroga vožnje pa niso vsi navdušeni.
Na Glavnem trgu v Mariboru je letošnja novost čarobnega Maribora – 23 metrov visoko razgledno kolo, s katerim se bodo lahko Mariborčani in drugi decembra vozili v krogu in dvignili visoko nad strehe bližnjih hiš.
Včeraj so ga začeli postavljati, mi pa smo o samem kolesu in ceni za uporabnike vprašali mimoidoče.
Kljub napovedim, da bo to glavna atrakcija v središču mesta, ki bo privabljala turiste in Mariborčane, niso vsi najbolj navdušeni, nekateri so celo ob naših vprašanjih prvič slišali, da bo tam stalo razgledno kolo. A vseeno, danes ga ne morete več zgrešiti, saj takorekoč stoji na svojem mestu in je videti res ogromno.
Minoidoči so bili tako različnega mnenja, nekateri presenečeni, drugi veseli, da se bo v Mariboru nekaj dogajalo, prepričani, da je to dobro za družine in otroke, za turiste, drugi pa razmišljali, da je sicer dobro, a da se sami ne bodo vozili.
Precej več dvoma pa so izrazili še pri cenah vstopnic za dve vožnji: šest evrov za otroke, za odrasle sedem evrov, družinska karta bo znašala 24 evrov. Mnenja so bila precej deljena. Da pač so cene visoke, ker se je tako in tako vse podražilo in je zato tudi taka cena vstopnic sprejemljiva. Pa vse do mnenja, da bi lahko vstopnice bile nižje in da bi lahko kdo tudi kaj doniral, da bi bilo ceneje predvsem za otroke oziroma družine z več otroki, ki si najverjetneje vožnje z razglednim kolesom ne bodo mogle privoščiti.
Več v prispevku:
Najbolj vidna novost letošnjega programa Čarobni Maribor je panoramsko kolo na Glavnem trgu, kot smo že poročali v sklopu napovedi Čarobnega decembra.
Na Glavnem trgu bo božična tržnica, ki bo zajemala tudi darilni program, namesto lani zelo priljubljenega vrtiljaka pa bodo postavili 23 metrov visoko panoramsko kolo. “Vsako leto želimo ponuditi nekaj novega,” je povedal Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor.
Danes so že pričeli s postavljanjem. Cena vozovnice bo sicer šest evrov za otroke, za odrasle sedem evrov, družinska karta bo znašala 24 evrov. Ena vozovnica zajema dva kroga.
Mimoidoče smo vprašali, kaj menijo o panoramskem kolesu in ceni vstopnice. Poglejte, kaj so povedali:
Nekaj utrinkov:
Mariborčan Danijel je še danes izredno hvaležen, da mu je pred dobrima dvema letoma Franc Kangler tako rekoč rešil življenje.
Dobimo se na lokaciji, kjer je Danijel pred leti zdrsnil s ceste z njegovim, takrat skoraj novim vozilom. Naletaval je sneg in sam se ni mogel rešiti, počasi ga je grabila panika, kaj naj naredi.
O tem, kaj se je zgodilo in kako mu je na pomoč priskočil ravno Kangler, pa v prispevku.
Govorimo o Klemnu Brvarju, sinu Andreja Brvarja, priznanega mariborskega pesnika, lektorja in urednika, pa tudi predlagatelj županske kandidature Saše Arsenoviča, s skupino volivcev. Je to, da je v času mandata Arsenoviča zasedel kar dva takšna položaja zgolj naključje? Presodite sami. Kaj bi bilo, če bi se ta zaposlitev s takšnimi povezavami zgodila v času Franca Kanglerja ali Andreja Fištravca, kjer se je problematizirala vsakršna zaposlitev v povezavi z enim ali drugim?
Včeraj so v svetu zavoda Mariborske knjižnice za direktorja imenovali Klemna Brvarja. Podprlo ga je sedem članov, nihče ni bil proti. Mandat bo nastopil februarja prihodnje leto, ko se bo s položaja direktorice poslovila Dragica Turjak, ki odhaja v pokoj. Sicer je Mariborska knjižnica javni zavod, ki izvaja javno službo na področju knjižnične dejavnosti.
Klemen Brvar je sicer lani marca postal vodja urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor. Poleg njega se je na razpis prijavilo kar 25 kandidatov. Poraja se vprašanje, če bi lahko bilo imenovanjem Klemna Brvarja povezano z očetom, Andrejem Brvarjem. Slednji, se je že pred lokalnimi volitvami pred štirimi leti, izpostavil kot podpornik kandidature sedanjega župana Saše Arsenoviča.
Na letošnjih lokalnih volitvah pa je Andrej Brvar, kot napisano, celo sam osebno predlagatelj Saše Arsenoviča za župana, seveda s podpisi skupine volivcev. Je napredovanje oz. zaposlitev sina ponudil v zameno za podporo? Dve podpori, dvojne lokalne volitve, dve službi njegovega sina – najprej na čelu urada za kulturo na MO Maribor, zdaj pa direktor Mariborske knjižnice. V kolikor bi se takšno kadrovanje zgodilo, če bi bil na čelu občine Franc Kangler, bi le-to verjetno dvignilo veliko prahu.
Vemo, da Mariborčani smatrajo Pohorje za svojo dnevno sobo, to poudarja tudi lokalna oblast. Večji delež denarja v blagajno nosijo Mariborčani in prebivalci iz okoliških občin, a cena celodnevne vozovnice bo letos dosegla rekordno ceno, sploh če primerjamo s ceno na drugih slovenskih smučiščih.
Dnevna vozovnica za odrasle (sob., ned., praznik, od 8:00 do 16:00) bo v prihajajoči zimski sezoni na Mariborskem Pohorju, sodeč po objavljenem ceniku, 43.00 evrov. Na bližnji Rogli bo cena celodnevne odrasle vozovnice v sezoni 39.00 evrov.
Na Mariborskem Pohorju je bila sicer cena v sezoni 2020/2021 za dnevno karto 33 evrov. Torej dve sezoni nazaj je bilo smučanje na Pohorju kar 10 evrov cenejše. Za dnevno vozovnico bo letošnjo zimsko sezono v Kranjski Gori in na Voglu potrebno odšteti 40 evrov, na Krvavcu pa 39 evrov. Na Golteh se boste cel dan lahko smučali za 33,00 evrov, enako bo na Kaninu, na Kopah pa za 34,00 evrov.
Kako podražitve komentira Jani Janša, podpredsednik združenja slovenskih žičničarjev, sicer pa tudi direktor RTV Krvavec? “Na Krvavcu smo vozovnico podražili s 37 na 39 evrov, kar menim, da je upravičeno glede na podražitve, na katere seveda ne moremo vplivati. Nekateri so se odločili za višji dvig, to je njihova politika, kar pa tudi kaže na to, da nimamo kartelnih dogovorov,” je povedal za RTV Slovenija.
Najbolj vidna novost letošnjega programa Čarobni Maribor je panoramsko kolo na Glavnem trgu, kot smo že poročali v sklopu napovedi Čarobnega decembra.
Na Glavnem trgu bo božična tržnica, ki bo zajemala tudi darilni program, namesto lani zelo priljubljenega vrtiljaka pa bodo postavili 23 metrov visoko panoramsko kolo. “Vsako leto želimo ponuditi nekaj novega,” je povedal Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor.
S kolesom si bodo lahko obiskovalci ogledali Maribor nekoliko drugače, s ptičje perspektive, vzor zanj pa naj bi organizatorji našli v bližnjem Varaždinu.
Sicer pa bodo v Mariboru prižgali praznične luči 1. decembra, kar je nekoliko kasneje kot ponavadi. Ponoči jih bodo zaradi varčevanja z energijo izklapljali. Prizorišča bodo osvetljevali delno tudi s pomočjo sončne elektrarne in kolesarjenja obiskovalcev.
Odprt je razpis za 182 najemnih stanovanj, najemnine pa od 230 do 530 evrov na mesec.
Potem, ko so proti koncu septembra letos v Mariboru slovesno predstavili in odprlo za javnost novo sosesko najemnih stanovanj Pod Pekarsko gorco, kot smo poročali že takrat, so zdaj na Stanovanjskem skladu RS objavili razpis za najem teh omenjenih stanovanj. Na voljo je 23 enosobnih, 101 dvosobnih, 63 trisobnih in 25 štirisobnih stanovanj. Stanovanja so velika od 35 do 85 kvadratnih metrov.
Na voljo je 182 javnih najemnih stanovanj iz 1. faze soseske Pod pekarsko gorco. V drugi fazi bo namreč na voljo še dodatnih več kot 150 stanovanj, gradnja katerih je zdaj v zaključni fazi, sporočajo iz Sklada. Najnižja mesečna najemnina znaša 228,05 evra, najvišja pa 527,43 evra.
Prijave na Skladu že zbirajo, zadnji dan za oddajo pa je 9. december 2022. Izbor najemnikov bodo opravili predvidoma v začetku naslednjega leta, in sicer 26. januarja 2023. Prednost pri najemu stanovanj imajo prosilci, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega, znotraj te kategorije pa še dodatko mlade družine, družine in mladi do 35 let, sporočajo s Sklada.
– vrtci
– šole (osnovne šole, glasbene šole, srednje šole, gimnazije, fakultete),
– župnija,
– zdravstveni dom,
– univerzitetni klinični center Maribor
– policijska in gasilska postaja,
– knjižnice in čitalnice,
– mestni park,
– kulturni center in kulturni domovi,
– mladinski center,
– muzeji
– krajinski park Mariborsko jezero,
– upravna enota,
– trgovinski centri, podjetja,
– železniška in avtobusna postaja.
Minuli vikend ste se Mariborčani na lokalnih volitvah odločili, da se bosta v drugem krogu pomerila Saša Arsenovič in Franc Kangler. V drugem krogu sta se pomerila že na volitvah 2018, to je sicer tretji poskus Kanglerja, po tem, ko je leta 2012 po protestih odstopil.
V anketi smo vas povprašali, koga nameravate voliti v drugem krogu. Sodelovalo je 1.624 oseb. Večina sodelujočih, kar 1.098 oz. 68 odstotkov je izbrala Franca Kanglerja. Trenutnemu županu, Saši Arsenoviču, pa ste namenili 32 odstotkov oz. 526 glasov.
Nekdanji župan MO Maribor Franc Kangler (NLS), ki se je glede skupaj z aktualnim županom Sašo Arsenovičem uvrstil v drugi krog, pravi, da verjame v nadaljnje zaupanje volivcev. “Imam dobro ekipo, predvsem pa dober program za ljudi, za občane Maribora, ki vedo, da smo sposobni narediti, kar obljubimo,” je dejal. To je Kanglerjev tretji poskus, da znova postane župan Mestne občine Maribor po tistem, ko je bil po protestih prisiljen predčasno zaključiti svoj drugi županski mandat.
Saša Arsenovič je med drugim poudaril: “Za razliko izpred štirih let, ko je bila podobna razlika z gospodom Kanglerjem, sedaj ljudje tudi vedo, da tisto, kar obljubimo, tudi naredimo. in da je ob tem bistveno manj slabih stvari, kot jih je bilo v času mandata gospoda Kanglerja.
Na lokalnih volitvah pred štirimi leti je Arsenovič v prvem krogu zbral dobrih 38 odstotkov glasov, Franc Kangler pa 31. V drugem krogu je za Arsenoviča glasovalo 58 odstotkov volivcev, za Kanglerja pa 42 odstotkov.
V Mariboru se je sicer minuli vikend na volitve odpravilo 41,21 odstotkov volivcev. 36,69 odstotka oz. 13.120 glasov je prejel Saša Arsenovič, 9.104 oz. 25,46 odstotkov glasov pa ste namenili Francu Kanglerju. Drugi krog se bo sicer odvil 4. decembra.
V Mestni občini Maribor sta se v drugi krog uvrstila Aleksander Saša Arsenovič in Franc Kangler.
Tokrat vas sprašujemo: “Koga boste volili v drugem krogu županskih volitev v Mariboru?”
Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.V Mariboru sta se v drugi krog županske tekme uvrstila sedanji župan Saša Arsenovič in nekdanji župan Franc Kangler. Arsenovič nam je ob prvih neuradnih rezultatih povedal, da je zadovoljen z izidom.
Saša Arsenovič je med drugim poudaril: “Za razliko izpred štirih let, ko je bila podobna razlika z gospodom Kanglerjem, sedaj ljudje tudi vedo, da tisto, kar obljubimo, tudi naredimo. in da je ob tem bistveno manj slabih stvari, kot jih je bilo v času mandata gospoda Kanglerja. Tako da upam, da se bomo dobre volje videli v drugem krogu.”
Za Sašo Arsenoviča je po delnih neuradnih rezultatih glasovalo 35,85 odstotka volivcev, za Franca Kanglerja pa 26,8 odstotka, kažejo podatki po 96 odstotkih preštetih glasovnic. Volilna udeležba je bila sicer majhna, skoraj 38-odstotna.
Spomnimo, da sta se Arsenovič in Kangler tudi na prejšnjih volitvah v drugem krogu potegovala za županski stolček. Takrat je Arsenovič v prvem krogu zbral nekaj čez 38 odstotkov glasov, Kangler pa 21 odstotkov. V drugem krogu pa je Arsenovič dobil 58 odstotkov glasov, Kangler pa 42 odstotkov.
V Mariboru se je za župansko mesto potegovalo kar 15 kandidatov, in sicer: Igor Jurišič, Vojko Flis, Vladimir Šega, Miha Recek, Matic Matjašič, Franc Kangler, Dejan Kaloh, Josip Rotar, Saša Arsenovič, Aleksander Kamenik, Lidija Divjak Mirnik, Boštjan Klun, Franc Jesenek, Nina Beyokol in Bernard Memon.
Utrinki iz volilnih štabov, kjer pričakujejo rezultate:
Volilni štab Franca Kanglerja
Volilni štab Vojka Flisa
Volilni štab Saše Arsenoviča
Županski kandidat Vojko Flis je ob 10. uri na volišču OŠ Angela Besednjaka oddal svoj glas.
Kandidat za župana Mestne občine Maribor Vojko Flis je v družbi svoje partnerke prišel na volišče OŠ Angela Besednjaka in oddal svoj glas. Kot pravi bo čez dan volilno nedeljo preživel v krogu družine, zvečer pa se bo podal čakat rezultate v pisarno stranke. Na vprašanje, kakšna je bila kampanja je odgovril: “Bila je zanimiva.”
Ob tem pa dodal, da je bila sicer mirna, z nekaj “praskami”. “Ampak Maribor je znan po tem, da nobena kampanja za župana ni enostavna.”
Na vprašanje, kakšen rezultat pričakuje, pa je odgovoril: “Vsak, ki gre v to volilno tekmo pričakuje dober rezultat, a počakajmo do zaprtja volišč.”
Pred dnevi se je v Mariboru začelo zbiranje sredstev za postavitev drsališča v Mariboru.
Želijo si, da bi ga postavili do 5. decembra, da bi tako simbolno Miklavž otrokom prinesel drsališče. Na tem mestu poziv vsem prebivalcem in podjetnikom: “Stopimo skupaj!”
Več v prispevku.
Tokrat vas sprašujemo: Podpirate, da je v Mariboru zaradi energetske krize okrasitev in dogajanje v zmanjšanem obsegu?
Glasujte spodaj.
Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.V tem obdobju se veliko govori o onesnaženosti zraka, ki pa bi ga, po pričanju nekaterih strokovnjakov, sežigalnica še poslabšala.
Otroci v bližini (so)sežigalnic imajo dokazano več nevroloških bolezni, bolezni dihal in nekaterih vrst raka ter avtoimunih bolezni. Novejše raziskave kažejo, da izpostavljenost onesnaževalu vpliva tudi na razvoj njihovega imunskega odziva, zato pri njih okužbe potekajo v težji obliki. Poleg tega se nekateri toksini vgrajujejo v dedno zasnovo in se prenašajo na naslednje generacije. Spodaj izjava zdravnika Mirana Brvarja, iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Onesnažen zrak pa je pri starejših povezan z demenco, alzheimerjevo boleznijo, srčno žilnimi boleznimi, še opozarjajo zdravniki. Zato mora sežig po besedah strokovnjakov predstavljati skrajno izbiro. Vplivi na zdravje ljudi, ki so izpostavljeni onesnaženem zraku, so hujši, kot si mislimo, opozarjajo zdravniki. Večja mesta, posebej tista v kotlini, imajo največje težave z onesnaženim zrakom. Evropska agencija za okolje je Maribor glede kakovosti zraka umestila v rep. Na 207. mesto med 344 evropskimi mesti.
S temi dejstvi smo na finalnem soočenju mariborskih medijev, soočili štiri kandidate za župana Maribora.
Vojko Flis o tem, če bi postavljali sežigalnico: “Termična obdelava odpadkov ali drugače povedano sežigalnica … Zoper njo govori več argumentov kot za njo. Če gledamo iz medicinskega zornega kota, tudi najnovejše tehnologije, ne omogočajo filtriranja vseh strupenih molekul, tako da nekatere še vedno prihajajo v ozračje. Med njimi so recimo dioksini, sicer ne v takšni količini kot pri starem tipu sežigalnic, kot je recimo v Celju, pa vendarle prihajajo. Če bi bila to regijska sežigalnica, kar bi morala biti, če bi hoteli, da ekonomsko dobro posluje, potem bi bila količina teh strupenih molekul seveda, žena tisti meji, ko bi ogrožala prebivalstvo.” Njegovo celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.
Lidija Divjak Mirnik o možnosti sežigalnice v Mariboru: “V Listi za pravičen razvoj mestni četrti in krajevnih skupnosti, menimo, da ne more biti dileme ali zdravje ljudi ali pa sežigalnica. To sploh ni vprašanje. Naše stališče, mi smo, za razliko, saj od dveh gospodov tukaj, gospoda Kanglerja in gospoda Arsenoviča, za zdravje ljudi in pa za čisti zrak. Zato je naš odgovor ne sežigalnici.” Njeno celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.
Saša Arsenovič, o sežigalnici v Mariboru: “S tem da jo umestimo v prostor, smo dali samo priložnost skupnostnega razmisleka o tem, čez približno dve, tri leta, če da ali ne gradnja čez šest let. Kaj bo takrat z drugimi energenti imamo še nekaj časa, razen da jo umestimo v prostor.” Doda še: “Te smeti, tudi naše, ki se od tu odvažajo nekje, končajo. Ali v eni drugi sežigalnici in imajo oni bolj poceni ogrevanje, saj ta zrak je skupen okoli Zemlje, se vrtinči, ali pa se celo vrne, kot smo nazadnje videli, plastični delci, skozi dež nazaj v podtalnico ali pa konča nekje drugje v oceanih. Da bi mi rekli, da pri nas ne bo sežigalnice in smo se rešili vplivov smeti, to je utopija, ker živimo na skupnem planetu, kjer vse kroži.” Njegovo celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.
Franc Kangler in njegova vizija sežigalnice v Mariboru: “Mene moti, da govorimo o zažigalnici. Zažigalnica ali termična obdelava odpadkov ni isto, to sta dva različna procesa. Poglejmo v neposredni bližini drugo mestno občino, Celje, ki ima že več kot 20 let termično obdelavo. Potem so vsi tisti profesorji z mariborske strojne fakultete, vključno z doktorjem Samcem neumni, da so to predlagali in zgradili v Celju. V Celju so pridobili evropska sredstva, če bi takrat evropska komisija bila mnenja, da je to tako škodljivo, kot danes tukaj nekateri prikazujejo, potem ne bi dala evropskega denarja. Jaz pa vedno pravim takole, umestitev je potrebna v prostor. Če je potrebno naj se ljudje, občani Maribora odločijo ali za to alternativo ali za ono alternativo.” Njegovo celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.
Spodaj pa na ogled se izjava Urše Zgojznik, okoljevarstvenice, ki pojasni zakaj primerjava z Dunajem in drugimi kraji severneje v Evropi ni na mestu.
Tokrat vas sprašujemo: Kdo vas je najbolj prepričal na finalnem soočenju mariborskih medijev v Mestni občini Maribor?
Glasujte spodaj.
Danes se je na BK TV v živo odvilo finalno soočenje mariborskih kandidatov za župana oz. županjo.
Gostje so bili: Lidija Divjak Mirnik, Vojko Flis, Franc Kangler in Saša Arsenovič.
Finalno soočenje si lahko ogledate spodaj:
Soočenje je pripravljeno v sodelovanju osrednjih mariborski medijev BK TV, Lokalec.si, Večer, Radio City in Maribor24.si.
Ruška županja Urška Repolusk se v javnosti predstavlja kot županja odprta za vse. A domače gospodarstvenike je zbodlo v oči to, da je v intervjuju izjavila, da je že v iztekajočem mandatu imela s podjetniki razgovore na temo industrijske cone na temo urejanja le-te. Do pogovora ni prišlo niti neformalno, kar šele formalno, pa poudarja direktor podjetja, ki zaposluje več deset domačinov ter poudari, da je do županje nemogoče priti, kljub temu da si sami želijo vzpostaviti komunikacijo.
V industrijski coni v rušah že deset let izjemno uspešno deluje proizvodno podjetje Filo. Zaposlujejo več kot 20 domačinov. Njihovi zaposleni so zadovoljni, povprečna bruto plača v podjetju presega 2100 evrov. A žalosti jih neposluh županje Ruš, Urške Repolusk. Zato jih je informacija v enem izmed intervjujev, kjer županja Urška Repolusk, izjavi, da se z njimi dobiva in poskuša doreči vizijo za industrijsko cono, zabolela.
Glede na to, da so odličen zaposlovalec v občini Ruše jih ignoranca moti, sami pravzaprav želijo vzpostaviti komuniciranje z županjo, pa jim nikakor ne uspe, njena vrata so zanje zaprta. V industrijsko cono v Rušah so pripeljali tudi italijanskega veleposlanika, ki je želel povabiti tudi morebitne investitorje v cono. Repoluskova se po besedah našega sogovornika ni odzvala niti na vabilo, da morebitne investitorje, zgolj pozdravi.
Medtem ko posluh zanje je na ministrstvu, do katerega je vsaj v praksi težje priti, kot do lokalne oblasti. Odzivno je tudi ministrstvo za okolje in prostor. Pred mandatom županje Urške Repolusk, pravi da so z nekdanjim županom v Rušah dobro sodelovali. Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo polnjene žice za jeklarsko in livarsko industrijo bo uspešno poslovalo tudi letos, za kar napovedujejo podvojitev lanskih poslovnih rezultatov, hkrati pa nizajo uspeh za uspehom tudi s priznanji in nagradami.
“Dragi moji, ne vem, kako je volilni komisiji uspelo. Naše številke 13 niso dali na volilni listič za mestni svet. Danes zjutraj so na volišču takšni listi. Saj ni res, pa je,” je zapisala Karin Jurše iz Gibanje Svoboda.
Obrnili smo se na volilno komisijo Mestne občine Maribor, kjer so nam dejali, da so z napako že seznanjeni in da je nepravilnost že odpravljena. Pripravljajo sporočilo za medije.
Gibanje svoboda Maribor: “To, kar se je zgodilo, je nesprejemljivo!”
“Sprašujemo se, ali je bilo namerno? Od državne volilne komisije bomo zahtevali natančno preučitev okoliščin, kako je lahko do tega sploh prišlo, in pozvali, da uvedejo vse postopke, da se volitve izvede zakonito. Se pa sprašujemo, ali lahko resnično verjamemo, da bodo te glasovnice, ki so se danes pojavile na voliščih za predčasno glasovanje, v celoti umaknjene z volišč. Zato predlagamo dodatne komisije, ki bodo na voliščih po Mariboru,” so nam sporočili iz mariborskega štaba Gibanja Svoboda.
Saša Arsenovič je bil, preden je postal župan, poznan kot uspešen poslovnež. Njegova Galerija Gosposka pa je znana po gostinsko-turistični dejavnosti. V uredništvu smo preverili delovanje njegovega podjetja z javnimi podjetji in zavodi ter ugotovili, da je znesek prihodkov v zadnjih 4 letih presegal 100.000 evrov.
Ustanovitelj Galerije Gosposka je Saša Arsenovič, datum vpisa v Bizi je zabeležen kot 18. 10. 2005. Tam pa je kot direktorica navedena življenjska partnerica mariborskega župana Katja Arsenovič, a lastnik je še vedno sam Saša Arsenovič – župan Mestne občine Maribor.
Na podlagi objave, ki je zaokrožila po družbenih omrežjih, smo preverili dejstva, ki so javno dostopna v Erarju, in ki kažejo, koliko je šlo v podjetje Galerija Gosposka d.o.o. s strani Mestne občine Maribor ali z mariborsko občino povezanih podjetij ali zavodov.
Od januarja 2019 pa do danes je sodeč po Erarju Galerija Gosposka zaslužila vsaj 107.159,70 evra javnega denarja. Od ustanovitve, leta 2005, pa do januarja 2019, pa zgolj 29.015,11 evra.
Preverili smo zneske, ki so jih nakazovala naslednja podjetja, zavodi in občina: Zavod za turizem Maribor, Mestna občina Maribor, Narodni dom, Farmadent, Javni medobčinski sklad Maribor, Marprom, Štajerski tehnološki park, Snaga, Nigrad, Martura, Umetnostna galerija Maribor in MKC Maribor. Od naštetih je torej na račun Galerije Gosposka v slabih štirih letih priteklo več kot 100 tisoč evrov. Medtem ko je od časa ustanovitve Galerija Gosposka (2005) pa do januarja 2019, torej v 13 letih, s strani teh istih podjetij na račun Galerije Gosposka priteklo zgolj 29 tisočakov. Zgolj naključje, da takšen poskok poslovanja beležijo v času županovanja Arsenoviča?
S tem, da je pomembno tudi dejstvo, da Galerija Gosposka kar nekaj časa vseh svojih dejavnosti ni mogla opravljati v polnem obsegu v zadnjih letih – zaradi epidemije koronavirusa in takratnega zaprtja gostinskih lokalov, namestitvenih kapacitet in konec koncev zaprtja javnega življenja. Koliko bi se šele izteklo na račun Galerije Gosposka, če epidemije ne bi bilo?
Sodeč iz poslovanja je razvidno, da lahko gre za visoko tveganje koruptivnega dejanja. 35. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije namreč zapoveduje, da: “Organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član: – udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali – neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.”
Pred desetimi dnevi smo se obrnili na Mestno občino Maribor in jih povprašali, kako bo videti letošnji čarobni december. Jasno je bilo že to, da drsališča letos ne bo. To bo, v kolikor bodo Mariborčani stopili skupaj, zaživelo tik ob Mestnem parku. Več o tem lahko preberete TUKAJ.
Okrasitev in dogajanje v zmanjšanem obsegu
“MO Maribor ob napovedani energetski krizi že obravnava in sprejema določene ukrepe za zmanjšanje porabe energije. MO Maribor bo v času energetske krize delovala v skladu z navodili in priporočili države ter enotno z ostalimi primerljivimi občinami. Ker prihajajoča, napovedana energetska kriza sovpada z decembrskim prazničnim dogajanjem in praznično okrasitvijo mesta, je MO Maribor sprejela odločitev, da okrasitev mesta in praznično dogajanje sicer bo, ampak v zmanjšanjem obsegu,” so nam sporočili iz MO Maribor.
Letošnja okrasitev se bo v enem delu dotaknila tudi trajnosti in obnovljivih virov energije, praznična okrasitev se bo prižgala kasneje kot pretekla leta, praznično dogajanje pa bo potekalo v Vilinskem mestu, na Glavnem trgu in na Trgu Leona Štuklja.
“V luči omenjenih ukrepov, je bila sprejeta odločitev, da drsališča tokrat v sklopu praznične okrasitve s strani MO Maribor ne bo, saj na podlagi izkušenj iz preteklih let ocenjujemo, da bi strošek porabe električne energije za obratovanje drsališča znašal od 10.000 – 14.000 EUR odvisno od velikosti drsališča, vremena, ali je pokrito. Mestna občina Maribor skupaj s svojimi javnimi zavodi pripravlja zanimive in dodatne vsebine za drsanje v Ledni dvorani, med drugim tudi dodatne termine drsanja in različne programe in tematska drsanja,” so še dodali.
Vse podrobnosti bodo predstavili skupaj s partnerji na novinarski konferenci naslednji teden.
Morda vas zanima tudi:
Maribor decembra bolj kot ne v “temi”: Skopa okrasitev, bi lahko varčevali drugače? – TUKAJ
