Za župansko kandidaturo v Rušah, se je odločil, tudi mestni svetnik Martin Lesjak.
Za naš medij je pojasnil kako je prišel do te odločitve in kakšne so njegove vizije. Njegova kandidatura je danes že vložena, podpise je uspel zbrati v zgolj šestih dneh.
Več v prispevku spodaj.
Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
Gibanje Svoboda je v torek, predstavilo svojega županskega kandidata, to bo Vojko Flis.
Vojko Flis je za našo televizijo pojasnil, zakaj se je odločil za župansko kandidaturo ter izpostavil svojo ideje in vizije, v kolikor mu uspe na volitvah zmagati. Zaveda se, da je pred njim težek izziv, saj živimo v mestu, ki je bilo zmeraj na prepihu. Hkrati je dodal še, da si želi mestu vrniti življenje, kot si ga zasluži. Pogovoru z njim lahko prisluhnete spodaj.
Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
Za župansko kandidaturo v Mariboru, se je odločil, tudi mestni svetnik Levice, Vladimir Šega. Za naš medij je pojasnil kako je prišel do te odločitve in kakšne so njegove vizije.
Z njim smo spregovorili o tem, kaj meni kakšne so trenutne težave Maribora, ter kako bi jih reševal.
Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
Danes se je mariborski javnosti kot županski kandidat predstavil Vojko Flis, ki bo kandidiral s podporo stranke Gibanje Svoboda.
Na predstavitveni novinarski konferenci Vojko Flis uvodoma povedal: “Rad bi se zahvali gospodu Golobu za zaupanje, to bo težak izziv, ne glede kako gledamo na njega. Živimo v mestu, ki je bilo vedno na prepihu, živimo v mestu, ki je vedno imelo močno industrijo, ki je propadla. Ampak to ni srš te zgodbe. Odšli so nam ljudje, ki so imeli znanje, odšli so nam ljudje, ki bi lahko to mesto potegnili naprej. In seveda, želim si, da bi s skupnimi močmi temu mestu dali takšno energijo, takšnem življenjski utrip, ki si ga takšno mesto na takšnem geostrateškem položaju, ne samo v državi, ampak tudi v Evropi, zasluži.”
Kot je še povedal, se zaveda, da je izzivov izjemno veliko: “V mestu niso samo zgradbe, v mestu niso samo mostovi. Kar je zame osebno največji izziv, je to mesto, kjer so ostale samo šole, kjer je ostala univerza, skratka to bi naj bilo mesto razumnikov, ki bi dalo temu mestu nek, nov utrip. Ampak kaj imamo? Imamo osnovne šole, ki nam propadejo, ki se zanje sploh ne želimo zmeniti. Kako naj poskrbimo za mlade ljudi, če niti pri osnovni šoli ne napravimo prvega koraka. In ko končajo univerzo, s tem imam tudi veliko izkušenj, jih v samem mestu ne znamo zadržati. Torej tega znanja, ki tukaj nastaja, ki bi lahko dalo gospodarstvu nov poriv, ne znano zadržati v tem mestu.”
“Tisto, kar si želim s skupnimi močmi seveda, to ne bo preprosta pot, je to, da damo ta nov življenjski utrip. To si to mesto zasluži. Stoletja v zgodovini je bilo na prepihi, še vedno je na prepihu, blizu so meje, na severu, na jugu, na vzhodu in na zahodu. Če ne bomo znali tega, kar ti meščani v tem mestu želijo, pravilno uporabiti oceniti in jim tega dati, potem nam bodo mladi ljudje, ki jih izšolamo tukaj, odhajali. In bo ostalo to mesto s prelepili zidovi, pa brez življenja. To je tisto, kar v principu želimo spremeniti in to je tisto, kar se mi zdi izziv,” še pove od koncu svojega nagovora.
Mariborski župan Saša Arsenovič je že začel s svojo kampanjo pred volitvami. Danes je na družbenem omrežju objavil video, v katerem ga podpre uspešna mariborska plavalka.
A kaj ko je v posnetku jasno slišno, da ji nekdo s prišepetavanjem pomaga, ko ne ve kaj reči. Začne s tem, da pove, da se ji zdi, da je veliko naredil za šport, ter nadaljuje: “V njegovem času … “ Nastane nekaj sekund tišine, ko se iz ozadja sliši glas, ki reče: “Ko je župan …” Plavalka to ponovi in doda: “Ko je župan je zrihtal bazen, tudi Dvorano Tabor, EYOF je naslednje leto v Mariboru, tako da mislim, da je zelo velik podpornik športa.” Video si lahko ogledate tudi sami na dnu članka.
Vse skupaj, pa bi lahko označili za paradoksalno predvsem zato, ker uspešna mariborska plavalka govori o “zrihtanem” bazenu, ki pa, kot se ugotavlja zadnje dni, tudi po 3 milijonski investiciji ni saniran, kot bi bilo treba. Večkrat je že zamakalo v spodnje prostore.
Trenutni vzrok zamakanja, celo še vedno iščejo, kot so za lokalec.si pojasnili v Javnem holdingu Maribor: “Seznanjamo vas, da je avgusta v Pristanu potekala sanacija zamakanja v prostorih s tuši, ki se je pojavljalo na več mestih v kletnih prostorih kopališča. Zamakanje v enem od prostorov se še vedno pojavlja, vzrok zanj pa trenutno še ugotavljamo. Ko bo znan natančen vzrok in napaka odpravljena, bo Mestna občina Maribor sprejela odločitev o nadaljnjem ukrepanju.”
Projekt obnove Pristana bi morda celo lahko označili kot zgodbo, saj ni res pa je.
Župan občine Vuzenica, Franjo Golob je napovedal ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah.
Povedal nam je, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo, če bo ponovno izvoljen.
Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
Igor Jurišič – Stranka mladih – Zeleni Evrope (SMS ZELENI) je za našo televizijo napovedal župansko kandidaturo v Mestni občini Maribor na prihajajočih lokalnih volitvah.
Povedal nam je, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo v primeru izvolitve.
Več v prispevku spodaj.
Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
V teh dneh smo vas vprašali, kdo od bivših županov je naredil največ za Mariborčane. Kar 55 % sodelujočih v anketi meni, da je to bil Franc Kangler, na drugo mesto s samo 19 % ste uvrstili Sašo Arsenoviča, tretje mesto pa je z 11 % zasedel Alojz Križman, katerega mandat je najdlje časovno oddaljen od županov, ki smo jih vključili v anketo.
Da se je Kangler uvrstil na prvo mesto med župani, ki so naredili največ za Mariborčane, niti ni presenetljivo, v njegovem mandatu je bilo možno opaziti velike spremembe v Mariboru v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, tako v centru kot tudi na periferiji. Njegovi najbolj znani realizirani projekti so bili izgradnja zavetišča za živali, Lutkovno gledališče Maribor, Trg Leona Štuklja, Dom upokojencev Dom pod gorco, obnova Ljudskega vrta, prenova Pohorske vzpenjače, obnova Vetrinjskega dvorca, izgradnja hostla Pekarna, številna krožišča in lokalne ceste …
Očitno so sodelujoči v anketi že pozabili na postavitev radarjev, ki so Kanglerja odnesli z županskega prestola. Prav tako je bil zaznamovan mandat Franca Kanglerja s številnimi ovadbami, a na sodišču je bil na koncu v vseh primerih oproščen oziroma so zaradi nepravilno pridobljenih dokazih ovadbe padle. Sicer pa so si ga ljudje lahko zapomnili kot ljudskega župana, že njegova kampanja je slonela na vsem znanim sončnicah. Bil je dostopen, velikokrat viden na prireditvah, tudi na Martinovanjih, ki jih je med svojim mandatom povzdignil in praznovanje tega praznika približal občanom.
Ne glede na velike spodrsljaje ekipe Arsenoviča, predvsem v zadnjem letu, je ta pristal na drugem mestu ankete. Kot kaže, so Mariborčani v njegovem mandatu prepoznali tudi številne pozitivne projekte. Najbolj odmevni so vsekakor obnova Ljudskega vrta, kopališča Pristan, Mestnega parka, Glavnega trga, mosta na Mariborski otok, Dvorane Tabor, pričetka gradnje knjižnice na Rotovžu in mostu oz. brvi čez Dravo, ustanovitve Javnega holdinga Maribor, nakup gostilne Pri treh ribnikih, izgradnja pasjega parka in veliko otroških igrišč ter številne prenove cest v centru mesta …
Žal pa tudi pri Arsenoviču ne gre brez afer. Tako po ponovni obnovi Pristana pod okriljem Arsenoviča ta spet toči. Most čez Mariborski otok je bil popolnoma neprimerno obnovljen, tako so morale ograjo držati vezice, tla pa so bila tako neizravnana, da se je moralo na most celo položiti tepih, da ga inšpektor ni zaprl. Javnega holdinga Maribor, ki bi moral biti glavni dosežek v Arsenovičevem mandatu, pa občani Maribora ne vidijo kot boljši servis. Občane namreč predvsem zanimajo čim nižji zneski na položnicah. Vsekakor pa so Mariborčani lahko opazili prenovo cest v centru mesta ter obnovo Glavnega trga in začetek zgradnje Mariborske knjižnice na Rotovžu. Največ časa pa je Arsenovič vsekakor namenil sprejetju OPN, ta se namreč ni spremenil že 20 let. Ker se mandat izteka in se Arsenoviču mudi, so se v OPN-ju pojavili tudi projekti, s katerimi se javnost ni strinjala, kot na primer stolpnica v mestni četrti Koroška vrata, izgradnja naselja v Bresternici … Ali bo Arsenoviču kljub vsem težavam uspel velik met in bo na zadnji seji mestnega sveta svojega mandata spravil OPN naprej, pa bomo še videli. Vsekakor pa Arsenoviču pri priljubljenosti ne pomaga njegova aktivnost “mestnega redarja”, ko obračunava na cesti z uporabniki električnih skirojev, motoristi in otroci, ki razmetavajo z žogicami pred teniškim igriščem.
Veliko presenečenje je tretje mesto v anketi, ki ga je zasedel Alojz Križman, saj je njegov županski mandat najbolj oddaljen, a očitno njegovega dela in projektov občani niso pozabili. Da je Sovič na četrtem mestu, je bilo za pričakovati. Projekti Andreja Fištravca pa so ostali v mislih Mariborčanov najmanj v spominu, ne glede na to, da so od njegovega mandata le štiri leta in je bil boter številnih projektov, ki jih je Arsenovič v svojem mandatu zaključil: Skate park, obnova Glavnega trga, Ljudskega vrta itd.
Župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik je napovedal ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah.
Povedal nam je, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo, če bo ponovno izvoljen.
Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
Pred časom smo poročali, da Maribor načrtuje nabavo novega turističnega električnega vlakca, ki bo nadomestil obstoječega na dizelski pogon.
Letno se z Jurčkom po mestu zapelje več tisoč potnikov, tako Mariborčanov, kot turistov. Iz agencije Don Travel so nam sporočili, da na Mestni občini Maribor za vlakec Jurček ni posluha: “Kot da občina več ne želi tega vlakca. Dovoljenje imamo do sredine meseca oktobra, niso nam ga podaljšali, niti nam ga ne bodo. Enostavno na MO Maribor ni posluha in komunikacija ne steče. Mi si želimo, da vlakec ostane, saj ga imajo turisti in Mariborčani radi.” Dodajo še, da vsi, ki so dosedaj izvedeli za nov električni vlakec, menijo, da ni primerljiv z Jurčkom, ki je na nek način postal simbol mesta.
V kolikor ne dobijo dovoljenja, vlakca ne morejo več parkirati v centru mesta. S tem bodo, ali končali s svojim obratovanjem ali pa bodo iskali svoj prostor v kakšni drugi okoliški občini, ki bo imela posluh zanje, saj le-tega trenutno na Mestni občini Maribor ni. V Don Travel še dodajo, da so zelo žalostni ter da upajo, da vseeno najdejo kakšno skupno rešitev z MO Maribor.
“Mestna občina Maribor z izvedbo projektov trajnostne mobilnosti stopa na pot mesta, ki razume prihodnost in svojim občanom nudi različne oblike mobilnosti, kot so okolju prijazen javni potniški promet, razvejana mreža varnih kolesarskih stez, možnost souporabe koles Mbajk, brezplačni prevozi po mestnem jedru z električnim Maistrom in brezplačne prevoze za starejše Prostofer. Skrbno in vztrajno širimo mrežo trajnostne mobilnosti na področju transporta in jih vključujemo v vse segmente mesta. Temu bomo kmalu dodali tudi električni vlakec, ki bo primarno namenjen dopolnitvi turistične ponudbe v mestu.
Gre za električni vlakec, za katerega je MO Maribor pridobila sofinancerska sredstva EKO Sklada v višini 223.200 EUR, celotna vrednost nakupa pa je 340.380 EUR. “Električni vlakec je trenutno v postopku dobave, zato tudi še niso znane vse podrobnosti. Sestavljen je iz voznikove kabine z dvema vagonoma, skupaj sprejme 45 oseb (44 plus ena invalidna oseba). Predvideno je, da bo vožnja vlakca v domeni javnega podjetja Marprom, potek linije in dodatne vsebine pa pripravlja Zavod za turizem Maribor, saj bo linija v osnovi turističnega značaja,” še pojasnijo na mariborski občini.
Navedba, da bomo trenutni vlakec »Jurček« menjali z električnim vlakcem je napačna, še navedejo na MO Maribor in dodajo: “Saj »Jurček« ni v lastništvu MO Maribor, ampak v zasebni lasti. MO Maribor zanj zgolj izdaja dovoljenje za vožnjo v mestnem središču.” Kot kaže pa dovoljenja nimajo namena izdati.
Županja občine Selnica ob Dravi, Vlasta Krmelj je napovedala ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah.
Povedala nam je, zakaj se je tako odločila in kateri izzivi jo čakajo, če bo ponovno izvoljena.
Med odobrenimi projekti na državnem razpisu za razvoj in prestrukturiranje slovenskih smučišč so tudi načrti mariborskega javnega podjetja Marprom. Ti obsegajo izgradnjo vmesne postaje krožne kabinske žičnice na Mariborskem Pohorju, izgradnjo nove štirisedežnice Ruška ter ureditev novih kolesarskih prog, gibalnih parkov in steze za gorske gokarte.
Vrednost projekta modernizacije žičniških naprav in izgradnje outdoor centra Maribor – Areh, ki ga je Marprom prijavil na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, znaša blizu 7,5 milijona evrov, od tega je bilo zanj odobreno sofinanciranje v višini nekaj manj kot šest milijonov evrov.
“Razlika predstavlja lastni delež, ki ga je pri vmesni postaji gondole zagotovila Mestna občina Maribor, pri ostalih sklopih pa ga bo pokril Marprom s svojimi sredstvi,” so za STA povedali v Javnem holdingu Maribor, katerega del je Marprom.
Prvenstvo avtobusno podjetje je po stečaju Športnega centra Pohorje prevzelo upravljanje smučišč in žičniških naprav na Mariborskem Pohorju. Trenutno pa je v teku oddelitev smučarskega dela dejavnosti, ki naj bi ga v prihodnje prevzel nedavno ustanovljeno podjetje Šport Maribor.
O natančnih vrednostih posameznih sklopov načrtovanih vlaganj za zdaj še ne govorijo, saj še nimajo konkretnih ponudb možnih dobaviteljev in izvajalcev del.
“Razmerje med sofinanciranjem in lastnim deležem pri projektu je okvirno 80 proti 20 odstotkov,” pravijo v holdingu.
Za izgradnjo vmesne postaje krožne kabinske žičnice naj bi v kratkem stekli postopki javnega naročanja oziroma izbire izvajalca del, pri čemer je cilj, da letos dokončajo vsaj gradbena dela, medtem ko bosta dobava in montaža vmesne postaje, ki sta odvisni od zmožnosti proizvajalca, najverjetneje sledili v naslednjem letu.
Postavitev štirisedežnice Ruška bo po načrtih v celoti izvedena v letu 2023, tako da bo nova sedežnica predvidoma lahko začela obratovati v zimski sezoni 2023/2024.
V okviru projekta Doživetja Bolfenk, ki ga izvajajo z Regionalno razvojno agencijo (RRA) Podravje – Maribor, so že začeli postavljati nova igrala in urbano opremo na treh lokacijah Mariborskega Pohorja.
Postavitev gibalnih parkov na površinah med vmesno in spodnjo postajo Pohorske vzpenjače ter smučarske proge Ruška pa je časovno vezana na izgradnjo žičnic. “Enako velja tudi za nove kolesarske proge in stezo za gorske gokarte, ki bo umeščena na območje smučarske proge Ruška,” pravijo v holdingu.
Cilj vseh teh vlaganj je razvoj celoletne ponudbe na Pohorju, saj je zimska sezona vedno bolj negotova.
“Eden od ključnih ciljev projekta je dvigniti povezanost Mariborskega Pohorja in Areha v enovit gorski center, ki bo z atraktivno ponudbo privabljal obiskovalce v vseh letnih časih,” pojasnjujejo v holdingu.
Poleg tega bo postavitev vmesne postaje krožne kabinske žičnice pomenila prvi korak k ureditvi nove, sicer že obstoječe, a nevzdrževane, smučarske proge Jonatan. Ureditev te proge sicer ni del omenjenega projekta in bo pogojena s finančnimi zmožnostmi v prihodnjih letih.
Za nadaljnji razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča bo namenjenega 63,42 milijona evrov državnega sofinanciranja.
Odobrenih je bilo 10 projektov s tega področja, in sicer so jih poleg Marproma oddala še podjetja Vabo, RTC Jakec Trije kralji, Velika planina, Žičnice Vogel Bohinj, Rekreacijsko turistični center Krvavec, Golte, Unitur, Rekreacijsko turistični center žičnice Kranjska Gora ter Hotel Cerkno.
vir: sta
Zavod za gozdove Slovenije je pričel z odstranjevanjem nelegalno označenih kolesarskih poti po mirnih conah na Pohorju Rekreacija v gozdnem prostoru se je v preteklih desetletjih močno razširila, tudi na predele, kjer množična prisotnost ljudi iz različni razlogov ni zaželena (varstvo narave, gozdna proizvodnja, …).
“Na območni enoti Maribor Zavoda za gozdove Slovenije smo pričeli z odstranjevanjem vseh neusklajenih ter nelegalno postavljenih signalizacij za kolesarske in druge poti, ki vodijo skozi zaprte predele Pohorja oziroma t.i. mirne cone,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Na Zavodu za gozdove Slovenije v zadnjih letih opažajo znaten porast števila obiskovalcev gozdnega prostora na Pohorju.
“Obisk se močno povečuje tudi v predelih, kjer množična prisotnost človeka ni zaželena. To so predeli Pohorja, ki so zaradi ohranjanja ugodnega življenjskega prostora za številne redke in občutljive živalske vrste ter njihove gozdne ekotope namensko izločeni kot mirne cone.”
Večina pohorskih gozdov in gozdnih cest je odprta za turizem in rekreacijo. Le manjši delež ohranjenih površin gozdov je zaradi zahtev določenih živalskih vrst namenjen ohranjanju miru v tako imenovanih mirnih conah. “S tem namenom je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov in občinami vzpostavil poseben režim uporabe omrežja gozdnih cest na Pohorju, ki je v veljavi že več desetletij. S tem režimom smo mirne cone zaprli za ves promet, razen za lastnike gozdov in gospodarjenje z gozdovi. Kljub prometnim označbam, ki prepovedujejo vožnjo, se rekreacija širi v te gozdove, ki potrebujejo mir in bi za rekreacijsko rabo morali ostati zaprti,” dodajo.
Med sporne prakse sodi označevanje kolesarskih poti brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije in lastnikov gozdov po gozdnih cestah, ki so s posebnim režimom za javnost zaprte.
Označevalci s strani različnih organizacij tako mimo Zakona o gozdovih spreminjajo režim uporabe gozdnih cest. Spodnja fotografija prikazuje primer samovoljnega in nedopustnega spreminjanja režima uporabe gozdne ceste na Pohorju z nelegalnim dodajanjem dopolnilne table za izjemo.
Kolesarji, ki sledijo tem oznakam in zaidejo na tako označeno gozdno cesto predstavljajo motnjo v mirnem gozdnem prostoru, hkrati pa so tudi v prekršku in bi lahko bili oglobljeni za vožnjo po gozdni cesti, kjer je promet s posebnim režimom prepovedan. Zavod za gozdove Slovenije je zato začel z odstranjevanjem vseh neusklajenih in nelegalno postavljenih usmerjevalnih tabel skozi mirne cone.
V industrijski coni Hoče je danes svoja vrata odprla nova trgovina Jager. Objekt, ki se razprostira na pet tisoč kvadratnih metrih površine, so danes slovesno predali svojemu namenu ter ob tem poskrbeli tudi za pestro ponudbo in spremljevalno dogajanje za vse obiskovalce.
S prerezom traku so slovesno nekaj čez 10. uro dopoldan odprli vrata nove trgovine. Kot je izpostavil Franc Jager, ustanovitelj podjetja, je njihovo ključno vodilo, da so prepoznavni po kakovostnih izdelkih, nizkih cenah ter usposobljenih in prijaznih prodajalcih. Tako so postali tudi uspešno družinsko podjetje, ki je danes v rokah že tretje generacije.
S svojo široko ponudbo živil, svežega mesa, tekstila, tehnike, gradbenih materialov in vsega za kmetijstvo pa želijo tudi v občini Hoče – Slivnica pritegniti kupce. Prav tako pa so v svoji že 41. poslovalnici poskrbeli, da bodo odslej lahko obiskovalci tudi uživali v hrani in pijači, ki jo ponuja gostinski del trgovine.
Slovesnosti ob odprtju se je udeležil tudi župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak, ki pravi, da je vesel, da so v kraju dobili dodatno trgovino, ob tem pa se vzpostavljajo tudi delovna mesta.
Sicer pa se podjetje z več kot tridesetletno tradicijo ponaša tudi družbeno odgovorno. Tako so na odprtju podarili donacijo Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče v vrednosti 1000 evrov.
Ob slovesnosti in pestrem kulturnem programu so odprli vrata nove trgovine več sto obiskovalcem, tako kupcem kot radovednežem, ki so že nestrpno čakali, da preverijo pestro in raznoliko ponudbo.
Vse do prihodnjega petka, 30. septembra, so v trgovini poskrbeli tudi za posebno akcijo. To preverite v njihovem letaku ali na spletu. Sicer pa v podjetju Jagros d.o.o. v prihodnjem letu načrtujejo še gradnjo logističnega centra v Hočah, ob tem pa bodo pridobili še skladišče podjetja in upravo. Zato v svoje vrste vabijo tudi kadre s področja logistike, skladiščenja, nabave, podpornih služb in marketinga.
Župan občine Duplek Mitja Horvat je napovedal ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah.
Povedal nam je, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo, če bo ponovno izvoljen.
Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
V začetku letošnjega februarja je presenetila vest, da se zapira gostilna Pri treh ribnikih, le mesec kasneje so ponovno najavili odprtje, a zaradi pomanjkanja kadra niso uspeli zagotoviti ponovnega obratovanja, kakor so načrtovali ob zaprtju pomladi letos. Objekt je sicer kupila Družba Mestne nepremičnine v lasti Mestne občine Maribor , najemnik ostajajo Terme Maribor.
In po tem, ko so za nakup odšteli več sto tisoč evrov, kot kaže še vsaj leto dni, gostilna ne bo obratovala. Med tem pa na Mestnih nepremičninah razmišljajo o postavitvi prikolice s pijačo v neposredni bližini.
Pogodba ni bila prekinjena, bi lahko storili kaj več?
Ranko Šmigoc, direktor Mestnih nepremičnin d.o.o., nam je ob tem dejal: “Vzrok za zaprtje pomladi letos je najemnik pojasnil kot posledico epidemije Covid-19, izpada prihodkov in velikega pomanjkanja kadra.” Pogodba s Termami Maribor je sicer sklenjena do junija 2023 in ni bila prekinjena. Šmigoc ob tem pojasni, da je bila v celoti plačana vnaprej, pogodbena določila pa najemodajalcu ne omogočajo enostranske prekinitve zaradi zaprtja objekta.
Tako so se, kot kaže, v Mestnih nepremičninah sprijaznili s tem, da dobivajo najemnino, čeprav je bistvenega pomena, da je objekt trenutno brez vsebine. Postopek iskanja novega najemnika še ni stekel, v Mestnih nepremičninah načrtujejo, da bo razpis objavljen še letos.
Pol milijona za objekt, postavili pa bi začasno prikolico
Zanimalo nas je, kaj lahko Mariborčani v prihodnjih mesecih pričakujejo. “Glede na zadnje informacije najemnika, da ne bo odprl objekta in njegovega načelnega soglasja, da lahko uredimo neko začasno nadomestno ponudbo v neposredni bližini objekta (na platoju), iščemo opcije za začasno postavitev gostinske prikolice s ponudbo toplih napitkov ipd…,” odgovori.
Po besedah Šmigoca bo gostilna najbrž zaprta vse do izteka najemnega razmerja z obstoječim najemnikom. V zadnjih mesecih so sicer zamenjali strešno kritino ter preplastili vse navezovalne poti na promenado in uredili okolico.
Spomnimo..
Družba Mestne nepremičnine v lasti Mestne občine Maribor je junija 2020 s Termami Maribor podpisala prodajno pogodbo za objekt Pri treh ribnikih v Mestnem parku. Mariborska občina je tako preko Mestnih nepremičnin postala lastnik objekta gostilne Pri treh ribnikih pa tudi skladišča in pomožnih objektov ter pripadajočih zemljišč v skupni izmeri 3924 kvadratnih metrov. Del pogodbe je bilo tudi stanovanje v manjšem sosednjem objektu.
Za našteto so Mestne nepremičnine odštele pol milijon evrov. Dogovorjeno je bilo, da bodo Terme Maribor po prodaji objekta v njem še naprej izvajale enako gostinsko dejavnost kot doslej, saj so z Mestnimi nepremičninami sklenile najemno pogodbo za 36 mesecev.
Župan občine Muta Mirko Vošner je napovedal ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah.
Povedal nam je, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo, če bo ponovno izvoljen.
Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
Na anketi ponovno vodi Marko Slavič. Franc Kangler je imel na anketah v mesecu avgustu največji odstotni delež glasov od vseh kandidatov, kar 32 %, tudi Bor Greiner je imel znatno podporo. Skupno vsem pa je, da ne bodo kandidirali.
Novo uvrščeni na anketi dr. Vojko Flis, potencialni kandidat stranke SD, se je uvrstil na drugo mesto, precej visoko v zanj prvi anketi. Neuradna kandidatka Gibanja Svobode, splošni javnosti neznana Duška Godina je s 6 % glasov na zadnjem mestu. Da se politična temperatura v Mariboru dviguje, dokazuje tudi to, da je v anketi samo v 4 urah sodelovalo več kot 1000 ljudi.
Marko Slavič kljub veliki podpori v anketah ne bo kandidiral?
Marko Slavič, vodilni na skoraj vseh anketah, le Franc Kangler je imel večji odstotni delež, nam je sporočil, da ne bo kandidiral, in ga zato v nove ankete seveda ne bomo vključevali. Tokratni anketi se priključil Miha Recek, neodvisni mestni svetnik, ki je že dolgo kritičen glede delovanja sedanje mestne ekipe župana Saše Arsenoviča. Ankete kažejo, da je aktualni župan Maribora vsekakor premagljiv, da bi lahko bila uvrstitev v drugi krog, ob dveh resnih protikandidatih/kah, celo ogrožena. Kot kaže, se bo pred volitvami dvigovala temperatura tudi v Mestnem svetu MO Maribor. Zlasti okrog sprejema Občinskega prostorskega načrta in ker kot vedno pred volitvami koalicije ne delujejo več usklajeno oz. se oblikujejo interesno po posameznih točkah oz. sklepih, ki so v interesu ad-hoc večini.
Bodo Socialni demokrati imeli prepoznavnega kandidata, dr. Flis vsekakor je!
Na novo smo uvrstili tudi morebitnega kandidata stranke Socialnih demokratov, dr. Vojka Flisa, ki je Mariborčanom dobro poznan. S 17 % se je uvrstil na drugo mesto. Dr. Vojko Flis je bil eden izmed gonilnih sil pri snovanju in nastanku Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, poleg dr. Pivca in prvega dekana dr. Kranjca. Kot direktor je en mandat vodil UKC Maribor, in sicer od junija 2017 do 19. junija 2021. Marsikoga v Mariboru in še zlasti univerzitetnemu kliničnemu centru je presenetila njegova odločitev, da je po mandatu direktorja podal sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi v UKC Maribor, ki ga je pomagal graditi vsa leta. Sedaj je direktor v zasebnem podjetju Kirurški sanatorij Rožna dolina, ki je v Ljubljani in je v lasti Diagnostičnega centra Vila Bogatin s sedežem na Bledu oz. Pozavarovalnice Sava in Zavarovalnice Triglav.
Lidija Divjak Mirnik postaja resna kandidatka za županjo
Na podlagi anket zadnjih 2 mesecev je jasno, da postaja Lidija Divjak Mirnik resna kandidatka za županjo, kljub njenim impulzivnim nastopom na soočenjih in parlamentu. Glede na to, da je nekdanja članica LMŠ, bi bilo logično, da bi glede na dober rezultat v anketah SVOBODA za svojo kandidatko izbrala ravno Lidijo Divjak Mirnik, a očitno so v Gibanju Svoboda kandidati iz LMŠ in SAB drugorazredni, kar je mogoče vedno bolj tudi slišati med člani stranke SVOBODA. Po njenih besedah še sama ni popolnoma odločena, ali se bo podala na volitve samostojno s svojo neodvisno listo.
Kaj pa vladajoča stranka predsednika vlade dr. Goloba? Konec junija je že precej za nami
V javnosti je zakrožilo ime verjetne kandidatke vodilne politične stranke v Mariboru in državi, Gibanja Svoboda. Dr. Golob, predsednik vlade RS in stranke GS, je ob svojem obisku v Mariboru za naš medij povedal: »Ne bomo vlekli, do konca junija bo vse znano.« kdo bo njihov kandidat/ka za župan/jo Maribora.
Minila sta mesec julij in avgust, konec meseca septembra je, uradno kandidature pa še niso objavili oz. potrdili. Zelo verjetno bo njihova kandidatka Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Volivcem Godina ni znana, kar se je izkazalo tudi v tej anketi, ker je s 6 % zasedla zadnje mesto. Gibanje Svoboda bo moralo v kratkem času pristopiti k dobri politični kampanji in njeno prepoznavnost med občani dvigniti, če je ta izbira kandidatke dokončna.
Na desnem polu tudi konkurenca
Za enkrat je jasno, da bo SDS imela svojega kandidata, zelo verjetno dr. Dejana Kaloha, ki je drugi mandat poslanec. Dokler Rok Snežič ne odda kandidature, ni možno zanesljivo potrditi kandidature, vsekakor pa kaže, da dejansko namerava kandidirati. Kakšen je presečni delež volilnega telesa, ki ga bosta v Mariboru naslavljala Snežič in Kaloh, bo zanimivo analizirati. Oba imata po štirih anketah skupaj 19 % volilnega telesa.
Bomo tudi tokrat v Mariboru priča zanimivi volilni županski kampanji?
Letošnjo volilno leto bo vsekakor poživelo dogajanje v Mariboru, kmalu bomo videli, kakšnim kampanjam bomo priča tokrat. Volilni štabi morajo do 5. oktobra odpreti volilni račun, do 20. oktobra bodo lahko neodvisni kandidati zbirali obrazce podpore k kandidaturi in to je tudi dan, ko se uradno začne volilna kampanja. Zato bo tudi moralo biti kmalu znano, katere kandidate in kandidatke bodo politične stranke poskušale posesti na vroč mariborski županski stol. Volivci na koncu lahko izbirajo samo med tistimi imeni, ki bodo 20. novembra na volilnem lističu. Zagotovo aktualni župan Arsenovič z ekipo aktivno spremlja, s katero konkurenco se bo soočil in kakšna bo kampanja tokrat. Zadnjih nekaj volilnih županskih kampanj je bilo nadvse zanimivih. Bomo videli, kako bo letos.
V uredništvo smo prejeli obvestilo zaskrbljenega starša, katerega sin obiskuje Osnovno šolo Ludvika Pliberška v Mariboru.
Ravnateljica tamkajšnje šole je starše obvestila, da so prejeli informacijo, da se v bližini šolskega dvorišča zadržuje moški, ki naj bi se razkazoval, temu pa naj bi bili priča tudi učenci.
V zapisu, ki so ga prejeli starši, je zapisano, da je bila o tem obveščena tudi policija. Policisti naj bi se na prijavo takoj odzvali in preverili na terenu. Moški pa naj bi se pojavil tudi v bližini drugih šol.
O dogodku naj bi bili učitelji obveščeni, prav tako so dobili navodila, da naj nadzorujejo otroke.
Za več informacij smo se obrnili na PU Maribor.
Svojo kandidaturo na prihajajočih lokalnih volitvah je napovedal tudi mariborski župan Saša Arsenovič.
Z njim smo spregovorili o tem, zakaj se je odločil ponovno kandidirati, kateri so izvedeni projekti, na katere je najbolj ponosen in o projektih, ki bi jim želel dati prednost v prihodnjih letih.
Več v prispevku.
Vsi županski kandidati, ki bi si želeli napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
Mestna občina Maribor je na zadnjem razpisu izbrala za izvajalca gradnje podjetje Makro 5 gradnje, ki naj bi porušilo Zdravstveno postajo Tabor in zgradilo novo. A odločitev o izvajalcu očitno ni dokončna, saj so svojo odločitev razveljavili.
Mariborska občina je konec avgusta izbrala podjetje Makro 5 gradnje iz Kopra, nato pa je po vpogledu v izbrano ponudbo in po pozivu za spremembo odločitve razveljavila svojo odločitev, pišejo na Večeru. Julija so z odprtim razpisom iskali gradbinca, v ponudbah, ki so prišle, so dela presegala zagotovoljena sredstva v višini 8,4 milijona evrov, nato pa je občina sama povečala proračun investicije na 10,6 milijona evrov. Sledilo je javno naročilo po konkurenčnem postopku s pogajanji. Dejansko se za podpis pogodbe za gradnjo mudi, pišejo pri Večeru, da bi lahko občina dobila za zdravstveno postajo dobrih 2,9 milijona evrov iz državnega proračuna.
Vse štiri ponudnike iz prejšnjega odprtega postopka so povabili k oddaji novih ponudb. Po podatkih Večera so ponudbe poslali : GIC Gradnje (11,290.797 evrov), Pomgrad (11,655.892 evrov), Lesnina MG Oprema (10,499.824 evrov) in Makro 5 gradnje, ki je svojo prejšnjo ceno edini znižal (10,059.323 evrov). Tako sta bili ponudba Lesnine MG Oprema in ponudba Makro 5 gradnje v okviru razpisa glede cene. Občina nato ni izvedla pogajanj, izbrali so najnižjo skupno ponudbeno ceno podjetja Makro 5 gradnje.
Lesnina MG Oprema je zahtevala vpogled v izbrano ponudbo, nato pa še poziv za spremembo odločitve. Mestna občina Maribor se je naknadno seznanila z nekaterimi novimi dejstvi, ki jih želijo preveriti. Postopek se je vrnil v fazo pregleda in ocenitve ponudb, so Večeru odgovorili. Vsekakor pa se že mudi, saj bi se rušitvena dela zdravstvene postaje morala začeti letos, zaključek gradbenih del je predviden konec naslednjega leta, do začetka leta 2024 pa bi morala biti opravljena predaja objekta.
Podjetje Makro 5 gradnje je sicer v Mariboru v zadnjih letih že gradilo. Obnovilo je namreč staro tribuno Ljudskega vrta, promenado v Mestnem parku, dozidal Dvorano Tabor, uredilo Vojašniški trg, zdaj pa na Lentu gradi brv.
Mariborski socialni demokrati so za vikend na župana MO Maribor, Saša Arsenoviča naslovili odprto pismo, kjer navajajo, da je dovolj delitev in še nekaj drugih ostrih besed. Kljub temu, da so bili celoten njegov mandat ob vseh incidentih popolnoma tiho in so mu pritrjevali pri vseh njegovih dejanjih.
Lahko bi rekli, da gre za sprenevedanje mariborske stranke SD, saj kot vemo, so edini, ki so trdno v koaliciji mestnega sveta MO Maribor z županom Arsenovičem. Za povrh vsega s podžupanjo Alenko Iskra, ki z veseljem hodi na razne prireditve, se slika z županom in mu nudi neomajno podporo. A zdaj, kot kaže, pa bolj, kot se bližajo lokalne volitve, bolj se, no vsaj javno, distancirajo od župana, a še vseeno so njihovi glasovi na seji mestnega sveta zagotovljeni.
Na župana so v SD naslovili odprto pismo zaradi OPN-ja, saj navajajo, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo zadnje dogodke vezane na sprejetje Občinskega prostorskega načrta (OPN). Zapišejo, da je pomembno, da se sedaj oglasijo in poskušajo pomagati pri sprejetju novega OPN. Izbrali so zanimiv način za oglašanje, saj bi to lahko naredili mestni svetniki na seji, ali še bolje, bi to skomunicirala z županom, podžupanja, članica SD.
Preverili smo, kako takšno odprto pismo komentira mestni svetni Miha Recek. Po telefonu nam je povedal: “Kot kaže SD Maribor zapušča potapljajočo se barko. Pismo lahko razumem kot izstop iz koalicije, vendar še vedno v podpro županu. Čez dober teden dni se bo videlo, ko bo seja mestnega sveta, kako bo glasoval SD, ko bomo dobili na mizo ali podražitev storitev Marproma, ali pa dokapitalizacijo, tako da bomo kmalu videli kam pes taco moli. Zanimivo bo tudi opazovati, kako si predstavljali stranke ali liste, ki so bile v koaliciji s sedanjim županom, kako bodo šle v koalicijo, če župan dobi nov mandat. Po mojih informacijah, bodo nekatere stvari kar pozabljene. Zelo priročno je oditi iz koalicije dva meseca pred volitvami, in se delati, da ne podpiraš župana, podpiral pa si ga tri leta in pol.”
Spoštovani župan Saša Aleksander Arsenovič – Dovolj je delitev.
Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo zadnje dogodke vezane na sprejetje Občinskega prostorskega načrta (OPN). Glede na to, da je bil zadnji OPN sprejet ravno v času županovanja mag. Borisa Soviča, se Socialni demokrati najbolje zavedamo kolikšne napore je potrebno vložiti v sprejetje ključnega strateškega dokumenta. Zato je še toliko bolj pomembno, da se sedaj oglasimo in vam poskušamo pomagati pri sprejetju novega OPN.
A najprej je potrebno prenehati z delitvami.
Med županom in mestnim svetom. Med županom in civilno družbo. Med levim in desnim bregom. Med centrom in drugimi ožjimi deli mestne občine.
Zaradi neustrezne komunikacije, oziroma popolnega pomanjkanja le-te, ter splošno sprejetega vtisa, da postavljate kapitalski interes pred javnim interesom, je posledično resno ogroženo sprejetje OPN. Navedeno vpliva na zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo v naši mestni občini.
Če želite doseči širok konsenz za racionalno in trajnostno načrtovanje vseh posegov v prostor, upoštevajoč naše razvojne potrebe in izhajajoč iz predpostavke, da mesto ni samo pločnik, cesta, beton ali podjetje, bo potrebno razumeti, da je Maribor skupnost v pravem pomenu besede. Skupnost pa smo takrat, ko imamo skupne cilje in s skupnim sodelovanjem dosežemo to, kar si želimo. Tega je danes med nami premalo
Ko zbor občanov v Bresternici soglasno izglasuje sklep, da mariborska občina območje nekdanjega motela Jezero nameni zgolj oddihu, rekreaciji in športu, jim vi odgovorite: “Upam, da se zavedate, kaj ste izglasovali. Na tem območju v prihodnje namreč ne bo nobenega razvoja.” Ko civilna iniciativa RT 38 iz MČ Koroška vrata nasprotuje 18 nadstropni stolpnici na vodovarstvenem območju, jim podžupan Reichenberg odgovori: “Pri širitvi mesta so vedno žrtve.”
To ni gradnja mostov med ljudmi in strankami, ki ste jo obljubljali ob nastopu mandata, ampak politika, ki mostove ruši. To je politika, ki jo je Maribor že videl. Vodi v kaos, razvojno zaostalost, višjo brezposelnost in beg možganov.
Smo pred najhujšo energetsko krizo. Delovna mesta so ogrožena, zato je sedaj zadnji čas, da začnemo sodelovati, se spoštovati in upoštevati drug drugega. Dejansko in ne zgolj retorično.
Socialni demokrati Maribor vas zato pozivamo, da v dobro Maribora prisluhnete in izpolnite voljo občanov KS Bresternica – Gaj ter Civilne iniciative RT 38 iz MČ Koroška vrata. Enako velja tudi za morebitne druge pozive, v kolikor so tako argumentirani in utemeljeni, kot sta slednja.
Mestna občina Maribor OPN nujno potrebuje. Če bo v drugem branju predlog OPN, ki upošteva voljo ljudi in postavlja javni interes pred zasebni, lahko pričakujete podporo SD. V nasprotnem primeru se bomo z vso odločenostjo pridružili meščankam in meščanom, ki si prizadevajo, da o OPN odločimo na referendumu.
S spoštovanjem,
Damjan Cvetko
Predsednik ObO SD Maribor
V Mariboru poteka ta vikend usposabljanje gasilcev za tehnično reševanje oseb v prometnih nesrečah. Dejansko gasilce učijo postopkov reševanje oseb iz ukleščenih, poškodovanih vozil.
Naša ekipa si je ogledala, kako to poteka. Za gasilce je organizator Heavy Rescue Slovenia pripravil več postaj simulacij, ki spominjajo na resnične dogodke, saj gre ponekod za upodobitve dejanskih nesreč, ponekod pa, kako bi lahko na podlagi preteklih dogodkov pri reševanju lahko bilo.
Ta konec tedna se v Mariboru odvija že tradicionalni mestni tek, tokrat že sedmi zapovrstjo. Danes so v teku mariborske ulice zavzeli otroci, jutri pa sledi tek za odrasle, na 5 in 10 km progi skozi mesto. Start bo ob 9.uri na Trgu Leona Štuklja.
Prvi so kot že leta doslej mariborske ulice zavzeli najmlajši in v teku uživali.
Športna zveza Maribor je že sedmo leto zapored priredila mariborski mestni tek.
Po besedah organizatorjev je cilj dogodka, da v center mesta privabijo ljubitelje teka iz vseh koncev ter na ta način obudijo mestno dogajanje. Proga je in bo tudi jutri vodila mimo prepoznavnih naravnih in kulturnih znamenitosti mesta kar teku doda še dodatno vrednost saj je trasa teka, ki je speljana v strogem centru mesta in na ta način edinstvena.
Snežna promocija Marproma je vzbudila številno zanimanje, ki pa ga je večina označila kot negativno, nepremišljeno potezo. Vlada je 1. septembra sprejela predlog interventnega Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki spodbuja podjetja k zmanjšani rabi elektrike.
Obrnili smo se na Mestno občino Maribor in jih povprašali, ali so bili seznanjeni z namero izdelovanja snega v mesecu avgustu in septembru za promocije prodaje kart za Mariborsko Pohorje. Prav tako smo jih povprašali, ali se jim zdi takšna kampanja primerna v času energetske draginje. Povprašali smo jih tudi, kako se bodo z draginjo energentov spopadli oni. V tednu dni nam odgovorov niso poslali, danes smo jih znova zaprosili za njih, a jih še nismo dobili.
“S stališča pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo pa želimo opozoriti na ukrepe in priporočila za učinkovito rabe energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja, ki jih je vlada sprejela že julija letos. Ministrstvo za infrastrukturo je ob tem pripravilo tudi predloge vsakdanjih ukrepov za varčevanje z energijo, s katerimi lahko doma in v podjetjih prispevamo k energetski učinkovitosti in posledično nižjim stroškom elektrike, k ukrepom za učinkovito rabo energije smo pozvali tudi Trgovinsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije,” so nam dejali na Ministrstvo za infrastrukturo.
Tudi predlog interventnega Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo dodatno nakazuje potrebo po varčevanju z energijo. “V luči teh priporočil in ukrepov zato promocijske akcije, ki jo omenjate, nikakor ne moremo oceniti kot premišljeno in odgovorno ravnanje,” so zaključili na ministrstvu.
Obrnili smo se tudi na mariborske poslance Gibanja Svoboda, kjer so nam podali skupen odgovor: “V Gibanju Svoboda smo se tako v svojem volilnem programu kot v koalicijski pogodbi zavezali, da bomo skrbno varovali naravo, si prizadevali za trajnostno izkoriščanje naravnih virov, zeleni preboj, trajnostne oblike turizma … V času, ko se soočamo z energetsko in prehransko draginjo, s sušo in požari, pa moramo k blaženju posledic teh razmer prispevati vsi – celotna družba – in ravnati še posebej preudarno. Tako mi – funkcionarji kot državni organi in javna podjetja moramo pri tem služiti kot zgled.”
V nadaljevanju so zapisali: “Naj spomnimo, da je vlada poleg številnih ukrepov za blažitev posledic energetske draginje za posameznike, gospodinjstva, kmete, male podjetnike in obrtnike ter gospodarstvo sprejela tudi ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja, ki se nanašajo tudi na temperaturo hlajenja in ogrevanja. Dejstvo je, da vsaka privarčevana kWh pomeni tudi nižji račun. Omenjeno promocijsko akcijo v teh izjemno občutljivih in kriznih časih ocenjujemo kot popolnoma neprimerno in slab zgled.”
Aleš Trtnik iz NSi nam je dejal: “V NSi ocenjujemo, da bi se lahko promocija izvedla na drugačen, racionalnejši način. V času energetske krize in posledičnega dviga cen na položnicah bi se lahko promocija izvedla na način, ki javnim gospodarskim družbam znotraj Holdinga Maribor ne bi povzročale nepotrebnih oz. dodatnih stroškov.”
“V Evropi že vrsto let ni bilo tako katastrofalne suše, kot je letošnja. Suša je prizadela tudi Slovenijo. Tovrstna inštalacija dokazuje brezbrižno potratnost in prezir tako do stanja planeta, kot do stanja, v katerega so bila zaradi suše pahnjena številna slovenska gospodinjstva. Je v posmeh resnosti energetske krize, v kateri so se znašla podjetja in državljani Slovenije, tudi občanke in občani Maribora. Socialni demokrati takšnega ravnanja ne podpiramo,” pa so nam odgovorili Socialni demokrati.
Izvajalec del je po tem, ko mu je bilo omogočeno nadaljevanje del v enoti Brezje, intenzivno pristopil k zaključevanju del in jih pravočasno in še pred začetkom novega šolskega leta zaključil.
MO Maribor je dne 31.8.2022 pridobila uporabno dovoljenje za Novogradnjo prizidka vrtca v Brezju, tako da sta s 1.9.2022 vrata odprla dva oddelka za otroke. Vrednost izvedenih del je zaokroženo 841.000,00 EUR neto vendar končni obračun še ni izveden.
Vrtec je zasnovan sodobno z velikima svetlima igralnicama, katera ima vsaka tudi lastne sanitarije za vsako skupino otrok. Iz igralnic je omogočen neposreden izhod na pokrite terase ter nato prehod na zunanje igrišče. V sklopu dograditve je bil izgrajen tudi prostor za individiualno delo z otroki (le ta je začasno spremenjen v prostor razdelilne kuhinje – do izgraditve pogorelega dela), prostor za rekvizite, prostor za vzgojitelje in večjim skupni prostor, ki je lahko namenjen tako športnim aktivnostim kot izvajanju vseh ostalih dopolnilnih aktivnosti otrok, so sporočili v sporočilu za javnost.
Za obstoječi objekt enote Brezje je zavarovalnica dokončno ocenila škodo in sicer bo za skupaj z drobnim inventarjem in opremo MO Maribor prejela izplačilo 210.838,72 EUR.
Izplačilo bo izvedeno po uspešno zaključenem postopku podpisovanja listin. V kratkem bomo nadaljevali s postopki za izbor izvajalca za rekonstrukcijo pogorelega dela, saj MO Maribor želi začeti z deli še v letošnjem letu.
Mariborska občina je pred časom preko Mestnih nepremičnin kupila zemljišče v KS Bresternici Gaj, natančneje zemljišče nekdanjega Jezera Motel. Če je sprva bilo rečeno, da bo namenjeno rekreacijskim površinam, so zdaj na tem mestu predvideli gradnjo. Razburjeni krajani temu močno nasprotujejo. V pestri, skoraj tri ure trajajoči razpravi, so na glasovanje dali tudi sklepe, pri čemer je prišlo do težav.
Župan MO Maribor Saša Arsenović je krajanom med drugim dejal: “Gre za območje 31.000 kvadratnih metrov, od česar velika večina ostaja takšna kot je. Dali smo majhno območje pod cesto, 84 metrov od Drave, to boste pa vi rekli, ali raje apartmajsko gradnjo v okviru hotela, ali pa bi si morda kdo želel tu živeti brez, da bi koga motil.” Krajani so njegovim besedam nasprotovali in vztrajali: “Želimo, da ostane zeleno.”
Primož Hedl, predsednik KS Bresternica Gaj: “Danes smo pokazali, da očitno župan ne razume, kaj mu že vso leto govorimo.” Njegove besede je spremljal bučen aplavz.
Na tem mestu je vprašal, zakaj se spreminja namembnost celotnega zemljišča, glede na to, da bi naj le manjši del zemljišča namenili gradnji.
Precej zmede je bilo tudi pri glasovanju, saj so krajani napačno razumeli sklep in ga izglasovali. Sprva mariborski župan glasovanja ni želel ponoviti, a je nato pristal na ponovno glasovanje, kjer je sklep predstavil Primož Hedl, predsednik KS Bresternica Gaj. Krajani so večinsko potrdili sklepe, ki so jih predlagali v svetu krajevne skupnosti.
Krajani so tako sprejeli sklep, da območje ostane zeleno in da lahko občina tja umesti površine za rekreacijo in šport. Županu so dali 10 dni časa, da se opredeli do sklepov, v nasprotnem primeru bodo uporabili vsa pravna sredstva.
Celoten zbor lahko pogledate spodaj:
Več o včerajšnjem zboru krajanov TUKAJ.
V Krajevni skupnosti Bresternica-Gaj se je danes pred domom krajanov zbralo okoli 400-500 občanov. V dvorani jih je bilo 330, ostali so morali ostati zunaj, in vsi so enotnega mnenja: na zemljišču, kjer je nekdaj bil motel Jezero si gradenj ne želijo. Na mariborski občini so predstavili načrte, a krajanov niso prepričali. Predsednik sveta KS, Primož Hedl, je županu sporočil: “Tukaj bomo šli do konca, zastopali naša stališča. Pripravljeni smo tudi na referendum.” Njegove besede je spremljal bučen aplavz. Med točkami so tudi ceste in vodovod.
Krajani so ob prihodu mariborskega župana v dvorano le-tega izžvižgali. Kaj so nam krajani povedali, pa v posnetku.
Primož Hedl, predsednik sveta KS: “Upam, da bo župan videl, da niso to samo besede sveta KS temveč glas ljudstva, ki ga prenašamo naprej”
Predsednik sveta KS, Primož Hedl nam je dejal: “Eno so obljube, jaz obljubam ne verjamem, dokler nekaj ni na papirju. Na papirju je v tem trenutku označen večji del zemljišča v spremembo stavbnega zemljišča. To pomeni za gradnjo, in nobenih razgovorov na to temo ni bilo. Bilo je samo rečeno, mi bomo naredili, da boste vsi zadovoljni, ampak jaz mislim, da temu ne moremo verjeti.”
“Sprejeli bomo določene sklepe, dali županu čas, da se do njih opredeli. Ko se bo opredelil bomo uporabili vsa pravna sredstva, če bo potrebno, če bo poslušal krajane, javni interes, takrat bomo veseli.”
Maja Reichenberg Heričko, vodja Sektorja za urejanje prostora: “Bresternica je v Mariboru opredeljena kot urbano naselje, ima funkcijo lokalnega središča. Prav tako predstavlja prednostno področje za razvoj poselitve, kjer ob reki Dravi predvsem prednjači umeščanje turističnih in športnih dejavnosti.” Po veljavnih aktih je območje nekdanjega motela , kot je dejala, z osnovno namensko rabo opredeljeno kot območje za turizem, šport in rekreacijo.
“Občina je morala skrbno pretehtati, kaj je ustrezna namenska raba, ki jo bo določila temu tako občutljivemu območju”
“Naš namen ni bil tega območja razvrednotiti,” je poudarila uvodoma.
Župan MO Maribor Saša Arsenović: “Gre za območje 31.000 kvadratnih metrov, od česar velika večina ostaja takšna kot je. Dali smo majhno območje pod cesto, 84 metrov od Drave, to boste pa vi rekli, ali raje apartmajsko gradnjo v okviru hotela, ali pa bi si morda kdo želel tu živeti brez, da bi koga motil.” Krajani so njegovim besedam nasprotovali in vztrajali: “Želimo, da ostane zeleno.”
Celoten zbor lahko pogledate spodaj:
Župan MO Maribor Saša Arsenović je krajane miril in pozval: “Jaz imam eno, mislim da upravičeno prošnjo, če bi lahko bili toliko spoštljivi, pa da bi lahko sami sebi rekli, da smo neka razvita skupnost, ki posluša najprej nekoga, ki se je pripravil, pa ne moti ne tistega, ki to skuša vam povedati, da bi lahko vi to vsaj slišali pa potem mogoče o tem razmislili.”
FOTOGALERIJA:
Štirje krajevni uradi, ki delujejo na območju Upravne enote Maribor in so jih junija zaradi letnih in starševskih dopustov začasno zaprli, bodo prihodnji teden spet začeli delovati. Krajevna urada v Račah in Hočah bosta vrata odprla v ponedeljek, urada v Dupleku in Miklavžu na Dravskem polju pa v torek.
Kot so sporočili iz mariborske upravne enote, bodo vsi uradi delovali dvakrat tedensko. V Hočah in Račah ob ponedeljkih in sredah, v Dupleku in Miklavžu pa ob torkih in petkih.
Mariborska upravna enota ima za občane bližnjih krajev med letom odprte omenjene krajevne urade, kjer lahko ljudje urejajo nekatere zadeve. Letos so jih za nekaj tednov zaprli tudi januarja zaradi novega vala epidemije covida-19.
Zaradi trimesečnega zaprtja krajevnih uradov je bilo slišati kar nekaj nezadovoljstva med občani, pa tudi med župani, ki so celo napovedali, da bodo na ministrstvo za javno upravo naslovili protestno pismo. Verjetno je to razlog, da se uradi vendarle odpirajo teden dni prej, kot so junija napovedali na upravni enoti.
Po pisanju Večera na pristojnem ministrstvu tako dolgemu zaprtju, kot so si ga letos privoščili v mariborski upravni enoti, nasprotujejo in ga ne podpirajo. Kot so napovedali, bo septembra zaživel novoustanovljeni strateški svet za modernizacijo in regulacijo upravnega poslovanja, ena njegovih temeljnih nalog pa bo prav priprava predloga reorganizacije upravnih enot, s katero bi storitve upravnih enot še bolj približali uporabnikom.
Na današnji javni predstavitvi Strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor se je odvila daljša razprava, v kateri so nekateri razpravljavci bili odklonilni do posameznih točk oziroma so želeli, da se nazaj v strategijo zapiše stavek, da Pekarna ostaja na istem mestu, ne pa, da se seli.
Osnutek dokumenta Strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor je predstavil Klemen Brvar, prisotni so bili tudi članice in člani strokovne komisije za pripravo strategije in podžupanja MO Maribor Alenka Iskra.
Klemen Brvar je dejal, da strategija sledi trem osnovnim ciljem: izboljšanju statusa kulture v mestu, “torej da kultura postane razvojno področje, ki se ga rešpektira, vključuje v druge razvojne politike mesta, potem drugo področje je vidik uporabnika, torej izboljšati uporabniško izkušnjo kulture za meščane na eni strani in za tiste, ki prihajajo v naše mesto, za katere mislim, da jih bo vedno več. Tretje področje pa je v bistvu zagotovitev ustreznih pogojev za delo za tiste, ki to kulturo in umetnost kreirajo”.
Programski svet Kulturnega centra Pekarna je že pred javno razgrnitvijo sporočil, da “obsoja cenzuro Mestne občine Maribor v poglavju KC Pekarna v osnutku Strategije razvoja kulture. Poglavje in pripadajoči ukrepi se namreč bistveno razlikujejo od tega, ki ga je napisala delovna skupina, podpisana pod osnutek SRK. Karolina Babič, vodja delovne skupine, je namreč povedala, da je v zadnji verziji dokumenta SRK z dne 29. aprila, ko je delovna skupina za SRK prenehala z delom in oddala osnutek, KC Pekarna umeščena v dokument na način, da poudarja pomen Pekarne za del mesta, v katerem se je razvila, opozarja, da samoniklih centrov ni mogoče seliti ali jih umetno na novo vzpostavljati. Prav tako izpostavlja, da je ohranitev KC Pekarna ključnega pomena za kulturni in družbeni razvoj mesta in zato delovna skupina v svoji zadnji verziji poziva k upoštevanju že sprejetih dogovorov-k nadaljevanju investicijsko-vzdrževalnih del in k nadgradnji in razširitvi Upravljavskega modela KC Pekarna”. Danes so v razpravi omenili tudi to.
Tako je Ramiz Derlić iz PS KC Pekarna na koncu razprave tudi povzel njihovo mnenje, da so sodelovale pri nastajanju dokumenta skoraj “vse nevladne organizacije in javni sektor je dal pisno podporo skozi anketo, da Pekarna ostane na mestu. Strokovna skupina je to zapisala, se pravi, vsa ta dognanja skozi ta proces so se zapisala in formulirala v obliki, da se Pekarna pač prepoznava kot en pomemben del mesta in da tam tudi mora ostati, kjer je, kar si mi tudi zelo želimo oziroma zahtevamo. Medtem ko je bil ta stavek enostavno izbrisan ven iz predloga strategije, zaradi česa smo mi bili ogorčeni. In to smo izvedeli od pripravljavcev, avtorjev, kar se po našem mnenju postavlja pod vprašaj. Sploh to, kar cel čas trdijo, da mora biti temelj te strategije, se pravi participatornost, vključevanje, odprtost, stroka”.
Nato je poudaril, da je “ravno ta stroka bila povožena in javnost in participatornost je bila povožena z nekimi enostranskimi odločitvami cenzorjev na mestni občini. S tem se pač ne moremo strinjati, ker – kam pa sploh gre mariborska kultura.”
Brvar odgovarja na to, da je del odstavka izbrisan, da je v strategiji Pekarna omenjena, “tudi v dikciji, da jo mesto rešpektira, da jo vidi kot pomemben del mestne kulturne krajine, pušča pa dovolj odprtega prostora za začetek dialoga. Torej poznamo perečo tematiko morebitne selitve Pekarne na drugo lokacijo oziroma ostanka Pekarne na tej lokaciji”. A vendar pogovori potekajo že več let, tako da zdaj ne moremo govoriti o začetku dialoga, ampak kvečjemu o nadaljevanju. Tema je namreč stara več kot 20 let, pravzaprav vse od začetka Pekarne, kar je nato le omenil Brvar, češ da “so že potekale podobne debate, tako da nič novega”.
Da je sicer sama strategija “relativno dobro zastavljena”, je dejal mestni svetnik Vlado Šega in “da je nepomembna, če je ne uresničujemo”. Pa tudi, da je politika tista, ki mora skrbeti, “da bo kultura tudi delovala, ne pa da je to nujno zlo, ki mu namenimo toliko in toliko denarja. In da če mu damo še deset procentov cvenka zraven, potem smo naredili svoje – to še zdaleč ni res”.
Kar se tiče morebitne selitve Pekarne, pa je Šega dejal: “S temi prostori je tako, da jih je izredno težko seliti, ker prostor sooblikuje vso to zgodbo tam okoli. Jaz razumem po eni strani občino, ki bi želela to (dati) drugam, moraš pa razumeti ljudi, ki delajo v tem okolju, da to enostavno ni neka stvar, ki bi jo prenesel kamor koli drugam.” Nato pa je še poudaril, da “ni kultura tista, ki bi morala pomagati turizmu, ampak je turizem tisti, ki bi se moral usesti na že obstoječo obstoječo kulturo, to pomeni, mi moramo razvijati kulturo, na katero se lahko usede turizem, ne pa razvijati turistično kulturo, ker za to je potem brez zveze javni denar, to so potem komercialna sredstva”.
Osnutek strategije bo šel na obravnavo na sejo mestnega sveta, kjer bo predvidoma imel dve obravnavi: sprejem in potrditev strategije v mestnem svetu MOM.
