V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Danes so Mariborčani končno dočakali otvoritev prvega pasjega parka. Hkrati vse do 13. ure poteka zbiranje hrane in drugih potrebščin za Zavetišče za živali Maribor.
Pasji park se nahaja med Kadetnico Maribor, Engelsova ulica 15, in ograjo športnega parka.
Park, v dolžini 100 metrov in širini 10 metrov, je razdeljen v dva dela, eden je namenjen manjšim psom, drugi tistim večjim. Oba dela sta opremljena z drevesi, ki so jih prestavili iz Maistrove ulice, prav tako s pitniki, koši, poskrbeli so tudi za razsvetljavo in klopi.
Kot smo že poročali, so lahko obiskovalci danes na Glavnem trgu opazili kup snega na katerem je bil postavljen sam teptalec snega. Med tem, ko že štiri mesece poslušamo, kako moramo varčevati z vodo in z elektriko, so se na Marpromu spomnili v poletnem času pri temperaturah nad 20 stopinj Celzija in vodni temperaturi cca. 14 stopinj Celzija proizvesti sneg za promocijo prodaje kart.
Na Glavnem trgu sneg, v Gaju in Radvanju brez vode
Mariborčani v zraku nad promocijsko potezo Marporma
Na našo prvotno objavo so se odzvali tudi naši bralci. Mirjana je zapisala: “Norost brez meja! Koliko ust bi nasitili s tem stroškom? Narod pa zbira drobiž za zvezke, počitnice, terapije, za otroke, ki živijo na robu revščine. Sramota!” Andrej se je ob tem spomnil na družine, ki v Mariboru živijo brez pitne vode: “To je zdaj ziher simbolično, ker so ovim na Pohorju poštimali vodovod.” Bralec Tilen: “Nam težijo z varčevanjem na vsakem vogalu, šparaj vodo, šparaj elektriko, šparaj plin, itd. + globalno segrevanje, a ovi pa sredi poletja sneg na trgu, v zimi pa ni časa za to, ko je naravni sneg?”
Sneg bi naj delal Marprom 36 ur, a to res drži?
Med drugim smo lahko opazili prve objave na socialnih omrežjih o izdelavi snega že v torek. Prav tako pa sama tovarna za pričetek delovanja potrebuje 12 urni zagon.
FOTO: Pohorje.info
Na Marpromu so nam uvodoma pojasnili, da gre za promocijo predprodaje kart in prihajajoče smučarske sezone. Zanimalo nas je, kolikšen je strošek izdelave, in dobili odgovor, da za vodo stroškov ni, saj so uporabili vodo iz zajetja. Strošek elektrike naj bi, kot so nam zatrdili, znašal med 800 in 900 evrov. Na tem mestu dodajo, da bo financiran iz naslova tržne dejavnosti in ga bo Marprom financiral sam.
V Marpromu kljub fotografiji trdi, da so za izdelavo snega potrebovali okvirno 36 ur. A v to dvomi mnogo poznavalcev za izdelavo snega s samo tovarno snega.
V mariborskem Občinskem prostorskem načrtu je predvidena tudi nova, kar 18 nadstropna stolpnica in garažna hiša, med rondojem Koroškega mostu in Vrbansko cesto.
Občani, ki živijo v neposredni bližini, se s tem ne strinjajo. Združili so se v Civilno inciativo RT-38.
Civilna inciativa je jasna, želijo si, da se sporne točke umaknejo z OPN v obstoječe stanje in da se o posegih razpravlja složno v okviru same mestne četrti.
Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor in Območna enota Rdečega križa Maribor v sodelovanju z Nogometnim klubom Maribor pripravlja že 11. krvodajalsko akcijo ‘Vijol’čna kri za vse ljudi’.
Akcija poteka danes, 29. avgusta, in jutri, 30. avgusta 2022, v prostorih stadiona Ljudski vrt. Danes je bilo možno darovati kri med 7.30 in 14.00, jutri, v torek pa med 7.30 in 17.00. Naročanje sicer že poteka – klice krvodajalcev se sprejema med 7.00 in 15.00, v torek med 7.00 in 17.00.
Kontaktni telefonski številki sta: 041 479 242 in 041 320 796. Krvodajalci se morajo dogodka udeležiti zdravi, z zaščitno obrazno masko.
Danes so v sklopu krvodajalske akcije ‘Vijol’čna kri za vse ljudi’ gostili tudi dvestokratnega krvodajalca. To humano dejanje je že dvestotič opravil Bojan Gamse iz Maribora, ki je svojo kri prvič daroval leta 1981. Za to plemenito dejanje in predanost se mu v imenu vseh krvi potrebnih iz srca zahvaljujemo, so zapisali v sporočilu.
Bojan Gamse je kri daroval dvestotič.
Organizatorka in pobudnica akcije Mojca Pepelnik je danes naši ekipi zaupala svojo izkušnjo darovanja krvi in povabila tudi druge, ob tem pa je še dodala, da je ponosna, ker se je gospod Bojan Gamse odločil darovati kri dvestotič prav na tej krvodajalski akciji.
“Mi se moramo zavedati, da smo že na enajsti krvodajalski akciji pod nazivom Vijolična kri za vse ljudi v sodelovanju z NK Mariborom,” je povedala predstojnica Centra za transfuzijsko medicino Erika Kavaš. In poudarila, da na to akcijo prihajajo ljudje v bolj sproščenem duhu. Pa tudi, da so terenske krvodajalske akcije zelo pomembne, upoštevati pa je treba tudi mrežo. Da se je v Mariboru ta akcija obnesla kot primer dobre prakse in tudi kot promocijska akcija, ob tem pa se je še zahvalila športnikom, ki jo promovirajo in v njej sodelujejo.
Dvestokratnik Bojan Gamse iz Maribora pa nam je dejal, da je leta 1982 daroval prvič kri in ob tem celo rekel, da je malo zamujal, da bi lahko že štiri leta prej daroval. Da ga takrat ni nihče spodbujal, a da je prvič odšel, ker je šel na krvodajalsko akcijo njegov svak. Sam pravi, da ga nihče ne sili v to in da ima vsakič v sebi veliko zadovoljstvo zaradi opravljenega dobrega dela. Včasih je že ob pol petih zjutraj stal v vrsti, pravi, da je bilo večkrat prav zabavno v vrsti.
V Mariboru so se nad plesnega selektorja in sodnika pri Plesni zvezi Slovenije zgrnile obtožbe o spolnem nadlegovanju.
O dogajanju v eni od plesnih šol se je razpisala mama ene od plesalk in ob tem zapisala, da je treba zaščititi vse naslednje potencialne žrtve. Selektor naj bi spolno nadlegoval eno od plesalk, njenega fanta pa naj bi pretepel. “Deklice, ki so spregovorila o psihičnem in spolnem nadlegovanju, bodo vložile prijavo,” je še zapisala.
“Eci peci pec. Tebe bom psihično zjebal, tebe pa pretepel. Ker lahko, ker sem Bog,” je zapisala Taja Holc na začetku in dodala: “Tako nekako bi lahko poenostavljeno napisali dogajanje v eni izmed plesnih šol v Mariboru. Zakon o varovanju osebnih podatkih mi ne dovoljuje omenjati imen. Naj bo plesna šola PŠ, naj bo selektor ( kot se sam imenuje ) S, naj bosta glavna akterja punca P in fant F.”
“Torej S ima svoje lastno pravilo, ki uradno ni zabeleženo v disciplinskem pravilniku Plesne zveze Slovenije. To izmišljeno pravilo pravi, da se plesalci med sabo ne smejo poparčkat. Morda bi kdo od plesalcev to pravilo celo upošteval, če bi jim bil on dober vzgled,” je avtorica nadaljevala in opisala problem, ki naj bi nastal takrat, ko naj bi se selektor S zagledal v eno od deklet, v punco P, ta pa je že bila v skrivni zvezi s fantom F: “Punca P je bila skrivoma poparčkana s fantom F že nekaj mesecev in ga je zavrnila. Njegov plan osvojitve skoraj 20 let mlajše deklice se je sesul. In zato se je odločil, da bo sesul njo in F.”
“Njej je na sestanku povedal, da se mu gabi. Da je mislil, da je bolj inteligentna. Da bo poskrbel, da nikoli v življenju ne bo več plesala v nobeni plesni šoli. Napovedal ji je prihodnost: v času, ko bo njena ekipa plesala na dveh prihajajočih svetovnih prvenstvih, se bo ona jokala doma zaprta ob gledanju njihovih slik na družbenih omrežjih,” je zapisala Taja Holc in dodala, da gre za “besede, ob katerih se ti obrača želodec, bodo za vedno zapisane v srcu punce P.” Selektor naj bi punco P brez vsake pravne podlage nato izločil iz skupine plesalcev in z njo prekinil sodelovanje kot kandidatke za plesno učiteljico.
Lotil pa naj bi se tudi njenega fanta F in mu čez nekaj dni dejal, “kako je vse zajebal, ‘ker je opletal s tičem’.” Nato je še zapisala: “Ker je S “slučajno” vodil sprehod na sestanku na območje brez prič ob Dravi, ga je pretepel in nemočnemu na tleh grozil z nožem na vratu. Nekoč trener, zdaj kao selektor devetnajst let starega fanta. Z grožnjami, da mu bo ” tace polamal”.Tudi če bi F imel kakšne pretepaške sposobnosti, se ne bi mogel branit, saj je S pripeljal zraven svojega prijatelja. Fant F je zaradi fizičnega napada odšel na urgenco in napad prijavil na policijsko postajo.”
Taja Holc je zapisala še, da sta se punca P in fant F nato sestala s svojimi soplesalci in jih obvestila, da nista več v ekipi. In potem “so se dobili otroci na pijači. Otroci pišem zato, ker jih je več kot pol mladoletnih. Izrazili so jima podporo in jima stojijo ob strani. Mesec in pol ne trenirajo, ćeprav se bliža prvo svetovno prvenstvo na Poljskem, torej se ga ne bodo udeležili. V okrnjeni zasedbi zaradi dopustov so potekali sestanki tudi med starši. Tam se je izvedelo, kaj je selektor vse učil otroke. Recimo to, da naloga ženske je samo ta, da je lepa in ko pride moški utrujen domov, ” mu ga mora potegnit”. Nadaljno naštevanje sploh ni potrebno …”
Avtorica še piše, da se je trenerka plesalcev in plesalk zavila v molk. Selekto S pa da naj bi na sestanku vse obtožbe zanikal in da naj bi uničil sanje dvajsetih otrok. “Konec zgodbe bo najbrž znan čez leta, ko možje v modrem in sodni mlini zalavfajo na polno. Medtem se otroci zaradi strahu pred selektorjem (in njegovima dvema pomočnikoma oz prijatelja) bolj kot ne skrivajo doma. Starši so odločeni, da selektor in sodnik pri plesni zvezi Slo nikakor ne bo nadaljeval svojega dela, da se zaščitijo vse naslednje potencialne žrtve. Deklice, ki so spregovorile o psihičnem in spolnem nadlegovanju, bodo vložile prijavo,” je še zapisala.
“Za to objavo stojim skupaj s starši in otroci, na morebitna vprašanja ne morem odgovarjat. Čuvajte svoje otroke, nikoli ne vidimo v notranjost ljudi, ki jim jih zaupamo,” je zaključila.
Pred nekaj tedni so v Mariboru začeli brneti stroji, natančneje na Dravi in Lentu, kjer je v teku izgradnja nove brvi. Gradbišče sega na prostore danes že nekdanje restavracije Orient. Tam so po dolgih letih delovanja sprejeli odločitev, da zaprejo svoja vrata. Restavracija Orient je v Mariboru delovala kar 17 let, pred tedni pa je odjeknila vest, da se gostilna zapira. Zadnjih sedem let jo je vodil Stanko Viličnjak.
Priznava, da odločitev ni bila lahka, saj je imel veliko načrtov, kako dalje pisati pot. Hvaležen je tudi svojim zaposlenim, ki jih je moral odsloviti.
Na 7. izredni seji Občinskega sveta Občine Ruše so govorili o izvedbi investicije Prizidave in delne rekonstrukcije Zdravstvene postaje Ruše. 11 svetnikov sklepa ni podprlo, bili so enotni, da je predlagana investicija previsoka. Županji Ruš Urški Repolusk so očitali, da ne navaja konkretnih dejstev, saj je govorila o precej drugačni kvadraturi, kot je tista, predvidena v razpisu in za katero je investitor poslal ponudbo, kar seveda v celoti spremeni ceno na kvadratni meter, za cca. 1.000 evrov na kvadrat. Prav tako so menili, da ne morejo zadolževati občine tik pred volitvami in tako morebiti predati nove dolgove novemu vodstvu.
Urška Repolusk zavajala svetnike, da je cena kvadratnega metra 2500 evrov, v resnici pa je kar 3.800 evrov in na koncu tudi svetnikom to na seji priznala.
Na junijski seji v Rušah so v Rebalans proračuna umestili tudi investiciji v zdravstveno postajo v Rušah v višini dobrih 1,5 milijona evrov. Uspešni so bili na razpisu ministrstva za zdravje, od katerega bi prejeli pol milijona evrov. Izvedli so dve javni naročili, prijavil se je le en ponudnik, njegova ponudba pa je bila kar 700 tisočakov višja od predvidene. Ne glede na to dejstvo, je županja predlagala svetnikom, da vseeno investicijo sprejmejo.
Različne številke: Županja kot predlagateljica gradiva ni vedela, koliko znaša kvadratni meter
“886 kvadratnih metrov je, tako da mislim, da to znese 2.500 evrov na kvadratni meter,” je županja uvodoma predstavila svetnikom. Svetniki so jo popravili, da je cena precej višja, saj imajo sami pred sabo razpis, kjer so številke drugačne.
Ceno so si morali izračunati sami
Svetniki so bili nad njeno lahkomiselnostjo presenečeni, celo nad tem, da županja kot predlagateljica gradiva ni vedela, za koliko se bo kvadrat same stavbe gradil. Ceno so si morali izračunati sami in tako ugotovili, da jih je županja zavedla, namreč po njenih besedah naj bi stal kvadratni meter prizidka zdravstvenega doma 2.500 evrov, svetniki pa so ugotovili, da je ta cena kar 3.800 evrov.
“To s temi kvadraturami, komedija je nastala, milo povedano komedija. To je modus operandi razmišljanje naše županje. Ni važno, ali je 780, 740, 640, prave cifre ne vemo, mislim, da je v dokumentaciji zapisano 619, ampak pustimo malenkosti. Če je cena 3.600 evrov ali 2.500, saj ni važno,” je dejal Darko Knez, skupina ZA – Združena akcija.
Investitor v Rušah bo hiše prodajal za vsaj 100 odstotkov manj od predvidene v investicije v Zdravstveno postajo Ruše
Svetnik Lovro Bačun, 2×2 Neodvisna lista, je omenil tudi dejstvo, da bo drug investitor, ki je kupil zemljišče v Rušah, gradil in prodajal hiše za cca. 1.400 evrov na kvadratni meter, kar je več kot 100 odstotkov manj in dejal, da bi lahko naredili več, da bi dobili še kakšno ponudbo. Županja je dejala, da bi lahko kaj več storili sami svetniki.
“Ogromno je ponudnikov v Sloveniji, ki bi dali ponudbo. Ste koga poklicali? Mi svetniki tega ne moremo delati namesto vas ali pa namesto ljudi, ki so na občini,” je dejala Barbara Jert, skupina ZA – združena akcija.
“To je blazna razlika. Mislim, da morajo naši občani vedeti, da smo svetniki mislili na njih, ampak, če bi nekdo ravnal s privatnim denarjem, se za kaj takšnega ne bi odločil,” je dejal Martin Lesjak, samostojni svetnik.
“Pred vsemi ste povedali, da je cena okoli 2.500, sedaj pa ugotavljamo, da je 3.500. Bila je izrečena laž”
“Laž je bila izrečena? No potem pa sem bila v zmoti. V redu potem pa sem vas zavedla in to priznam, če je to toliko pomembno,” je Lovru Bačunu na očitke o zavajanju, odgovorila županja.
Svetnik Mihael Kranjčevič, Neodvisna lista #SKUPAJ: “Cena je takšna, kot je. Če je 2.500 ali 4.000 mi delujemo gospodarno? Pa koga imate vi tu za norca? Mi je vseeno, kakšna je kvadratura, tako ste rekli. Treba je računati, če želite gospodarno ravnati.”
“Sprejmem, da imam napačni podatek, sprejmem to, da ni cena 2.500 evrov ampak 3.800, sprejmem to. Ampak pred sabo imate ponudbo za 2,2 milijona evrov in o tej ponudbi danes govorimo,” je Krajnčeviču odgovorila županja.
Zadolžili bi se v prihodnjem letu
Županja Ruš je svetnikom dejala, da bi bila investicija izvedena šele v prihodnjem letu, zato bi bilo dodatno zadolževanje v prihodnjem letu, kaj pa je povzročilo dodatno nesprejemanje med svetniki.
“Še posebej me skrbi, ko ste rekli, da se bo ves strošek prelevil na drugo leto. Vemo, kaj je, volilno leto je. Lahko da boste županja, lahko da ne boste. To so projekti, ki ne bi smeli posegati v proračun naslednjega leta,” je poudaril Darko Knez, skupina ZA – Združena akcija.
“Mi se danes pogovarjamo o zadevi, ki bo jo sprejemal, govorim o proračunu 2023, občinski svet. Vprašanje je, koliko svetnikov iz te sestave bo še v novi sestavi. Vprašanje, ali bo županja na tem mestu. Mi se pogovarjamo o zadevi, ki se bo dotikala drugih ljudi, ne vem, morda drugega župana, županja, ne vemo. Volitve so pred nami in stvar ni popolnoma jasna,” je dejal Ladislav Pepelnik iz Neodvisne liste #SKUPAJ.
Če bi želeli investicijo izvesti, bi morali pogodbo podpisati z izvajalcem do konca septembra. Svetniki upajo, da bo županja prisluhnila tudi drugim možnostim, in da bodo občani naposled le deležni dolge pričakovane prenove in dograditve prostorov.
Kaj je bolj srhljivo, da županja kot predlagateljica ne ve, koliko jo bo stal kvadratni meter investicije, ali to, da bi investicija stala skoraj trikrat več, kot stane v Rušah nova gradnja, precenite sami.
Mariborski mestni svetnik Igor Jurišič je na Sašo Arsenoviča, župana MO Maribor naslovil javni poziv, ki ga spodaj objavljamo v celoti.
JAVNI POZIV ŽUPANU MARIBORA: Gospod župan: Ne zapirajte »Starega mostu«
Uvodoma naj povem, da se v Stranki mladih – Zeleni Evrope zavzemamo za spreminjanje potovalnih navad v mestu, žal pa je način, na katerega se lotevate popolnoma neprimeren in škodljiv za mesto. Maribor v Stranki mladih – Zeleni Evrope razumemo kot mesto v današnjih mejah in ne zgolj srednjeveškega jedra znotraj nekdanjega obzidja in prav to različno razumevanje je privedlo do tega javnega poziva.
V tem javnem pozivu Vas želim opozoriti na negativne posledice za mesto, saj boste brez ustreznih trajnostnih alternativ zgolj prenesli prometno breme v druge dele mesta.
Še bolj absurdno je, da nameravate zapreti Stari most po tem, ko ste stroki in javnosti navkljub le nekaj metrov stran od Starega mostu začeli graditi preko 4 milijone vreden most za pešce in kolesarje, ki so ga Mariborčani že sarkastično poimenovali »čevapčič brf«.
Spreminjanje potovalnih navad se v primerljivih državah rešuje na kulturen način in sicer, da se občanom najprej prijazno predstavijo vse alternative uporabe avtomobila in šele potem, ko ljudje ponotranjijo posodobljeno obliko mobilnosti, začne omejevati uporaba določenih prometnic.
Nasilno zapiranje, ki ga Evropa ne pozna, lastno pa je nekaterim drugim kulturnim okoljem, nujno pomeni več škode, kot koristi, saj zaradi uporabe alternativnih poti nujno prihaja do podaljšanja poti tako v smislu razdalje, kot v smislu časa, kar v seštevku pomeni povečanje obremenjevanja okolja.
Že zaprtje dela Koroške ceste z Glavnim trgom je podaljšalo pot tisočem ljudem dnevno in če to prevedemo zgolj v izpuste CO2, pomeni podaljšanje poti 2.500 vozilom za 2 kilometra dodatnih 180 ton CO2 letno, kar lahko najbolje opišemo z izrazom Okoljski kriminal.
Namesto, da se trudite zapirati poti in mostove, Vas prosim, da začnete razmišljati o povezovanju mesta, kot razmišljam tudi sam in sem v tem duhu Mariborčankam in Mariborčanom po desetih letih nezakonitega cestninjenja priboril uporabo hitre ceste čez Maribor brez vinjete in bistveno skrajšati in pohitriti pot nekaj tisoč ljudem dnevno ter Maribor razbremeniti v smislu onesnaževanja.
Zaradi vsega zapisanega Vas (za razliko od poziva k zasaditvi dreves na Gregorčičevi, kjer sem Vas pozval da nekaj storite) tokrat pozivam, da Starega mostu NE zaprete ter s to (ne)odločitvijo preprečite nove prometne in okoljske težave mesta.
Igor Jurišič, mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope
V Mariboru se bo 25. avgusta začel mednarodni kulinarični dogodek STREET FOOD MARKET Maribor. Odšli smo do enega od ponudnikov in preverili, kako se pripravljajo na festival. Obiskali smo Meating v Mariboru.
Organizatorji kulinaričnega festivala obljubljajo, da bodo ponudniki ulične hrane obiskovalce razvajali z dobrotami, ki jih bodo pripravljali tako, da bodo obiskovalci videli samo pripravo, ki se bo odvijala na tovornjačkih. Festival bo od 25. do 27. avgusta na Trgu Leona Štuklja v Mariboru.
Včeraj je v Lovrencu na Pohorju v okviru Jezernikovih dni potekala tradicionalna Harmonikarijada.
Nastopilo je okoli 15 harmonikarjev, tako mlajših kot starejših. Večino teh prihaja iz bližnjega okoliša, imeli pa so tudi nekaj gostov, med drugim svetovnega mladinskega prvaka v igranju na diatonično harmoniko Anžeta Krevha.
Organizator Jože Čučko je povedal, da je to zanje že tradicionalno srečanje. Nastopajoči pa pravijo, da je to dober način ohranjanja tradicije narodnozabavne glasbe, saj je ta pri Slovencih zelo popularna, vendar pa se vedno manj mladih uči igrati harmoniko.
Poleg harmonikarjev je nastopil tudi bend, ki je združeval pop rock glasbo z zvoki harmonike. Na videu lahko slišimo priredbo pesmi Bed of roses od Bon Jovi-ja. Zaigrali pa so tudi druge svetovne uspešnice kot so The best od Tine Turner in We are the Champions od Queen.
Jezernikovi dnevi bodo potekali še do 27. avgusta z mnogimi športnimi, kulturnimi in zabavnimi dogodki
Zapletov pri načrtovani energetski sanaciji Osnovne šole Tabor I ni konca in kraja. Medtem, ko se starši otrok, vodstvo in zaposleni šole sprašujejo, kdaj se bo sanacija, ki je bila načrtovana v začetku tega šolskega leta začela, Mestna občina Maribor kot lastnica šole in odločujoča še ni dala vseh jasnih pojasnil o poteku sanacije, predvsem pa o organizaciji pouka za več kot 600 učencev te šole.
Na nas se je obrnilo v začetku avgusta nekaj staršev, ki niso vedeli in še zdaj ne vedo, kdaj se bo začela energetska sanacija Osnovne šole Tabor I. Ravnateljica Martina Rajšp se je še isti dan, 9. avgusta 2022, ko smo ji poslali vprašanja, odzvala.
Starši se bojijo, da bo kako dotrajano okno zgrmelo na učence
Vprašanja, ki zanimajo tako starše in učence kot tudi vodstvo šole, so pomembna z več vidikov. Na prvem mestu gre za varnost otrok. Med drugim se namreč obeta pri energetski sanaciji menjava dotrajanih oken. Te se zdaj večinoma sploh ne dajo odpreti ali pa zelo težko. Nekatere starše je strah, da bo kako okno padlo na učence, sploh zaradi tega, ker bi morali v šoli v naslednjem šolskem letu poskrbeti za redno prezračevanje večkrat na dan zaradi preprečevanja okužbe s koronavirusom. Ravnateljica Martina Rajšp še vse do včeraj ni dobila odgovorov od Mestne občine Maribor na vprašanja, kdaj se bo sploh energetska sanacija objekta začela. Še pozno spomladi je bilo govora, da bodo prva uvajalna dela stekla poleti, s septembrom pa bi začeli konkretna dela. To pa se ni zgodilo. Oken se tako septembra zagotovo še ne bo dalo odpirati.
Mestna občina Maribor ni sporočila datuma začetka energetske sanacije
Po večkratnih poizvedbah so nam danes na MOM odgovorili na naša vprašanja, da uvedba v delo še ni bila izvedena. Datuma uvedbe v delo in začetka energetske sanacije nam niso javili. MOM smo vprašali še, kako bo sanacija potekala, po fazah ali naenkrat po celem objektu. Zapisali so, da se bo sanacija “začela s fasadnim ovojem s stavbnim pohištvom po posameznih prostorskih segmentih, nato v sledi naslednjem letu še sanacija kotlovnice in notranje razsvetljave”. Odgovorili so nam, da je predvideno “segmentno – rotirajoče delo po ovoju stavbe z vzporednim delom znotraj objekta na istih segmentih”. To pa naj bi po njihovih besedah omogočalo rotacijo razredov znotraj šole. Posameznih časovnih faz sanacije nam niso predstavili ne po predvidenih ali načrtovanih datumih, niti ne tako, da bi zapisali, kaj bodo delali v nekaj tednih ali v nekaj mesecih, preden se bodo lotili naslednje faze. Zapisali so le , da se bo sanacija “pričela s fasadnim ovojem s stavbnim pohištvom po posameznih prostorskih segmentih, nato v sledi naslednjem letu še sanacija kotlovnice in notranje razsvetljave”.
Pomanjkljive, skoraj nične informacije o izvajanju pouka med sanacijo
Ključna vprašanja tako za starše, ki se morajo organizirati v primeru dvoizmenskega pouka ali sprememb lokacije pouka, kot tudi za vodstvo šole in zaposlene, ki bi prav tako morali odgovore prejeti čim prej, je tudi samo organiziranje pouka med izvedbo energetske sanacije. O tem odloča Mestna občina Maribor kot lastnica. Zato smo na MOM poslali vprašanja o tem, ali se bodo učenci morali seliti na drugo lokacijo, kjer bi bil pouk, ali bodo ostali med sanacijo v matični šoli, ali se bodo morali seliti iz ene učilnice v drugo, ali bodo uvedli dvoizmenski pouk, kako bo poskrbljeno za varnost učencev in zaposlenih. Pa tudi, ali se je starše otrok o vsem tem že obvestilo. Od MOM smo dobili le skop odgovor: “Izvajalec bo pristopil k segmentni izvedbi v celoti, kar bo omogočalo rotacijo razredov znotraj šole. Za varnost učencev in zaposlenih bo poskrbljeno v skladu z varnostnim načrtom gradnje oz. energetske sanacije. Starši bodo obveščeni pravočasno pred začetkom del.”
Kljub temu, da smo na odgovore MOM čakali kar sedem dni, kar je po Zakonu o medijih skrajni rok za odgovore na novinarska vprašanja, nismo dobili celovitih, vsebinsko polnih odgovorov . Pred dvema dnevoma so nam na naš ponovni poziv po odgovorih zapisali, da nam bodo odgovorili v najkrajšem možnem času in da “vodja projekta, ki vodi dela na OŠ Tabor I, je bil odsoten, želeli pa smo vam posredovati čim bolj vsebinsko polne odgovore”. Danes smo odgovore končno dobili, a niso niti celoviti, niti vsebinsko polni.
Zamenjati bi bilo treba radiatorje, a naj bi jih po prvotnem planu energetske sanacije le nekaj
Srž problema se skriva v neinformiranju ključnih javnosti vodstva šole in staršev z učenci
Ravnateljica OŠ Tabor I Martina Rajšp je na naša vprašanja o tem, kdaj in kako se bo začela sanacija, ki bi se morala po napovedih začeti avgusta ali septembra, odgovorila še isti dan, 9. avgusta 2022, da “ta trenutek še ni znano, kaj in kako se bo obnova pričela”. In da se staršev do takrat še ni obveščalo o organizaciji pouka med sanacijo. Dodala je še: “ko bodo znani definitivni datumi in dela ter posledično spremembe v organizaciji pouka, bodo starši takoj obveščeni. Žal, za enkrat še res ni dorečeno … Na žalost.” Včeraj, 17. avgusta 2022, nam je podravnateljica iste šole dejala, da še vedno niso informirani o tem, kako naj bi potekal pouk, kdaj točno se naj bi začela energetska sanacija in kako.
Ravnateljica je staršem poslala dopis o začetku pouka, v katerem je zapisala, da še ne more načrtovati pouka med sanacijo
Podravnateljica pa nam je potrdila, da je ravnateljica pred dnevi poslala dopis staršem o začetku pouka. Obvestila jih je, da se “že nekaj časa na šoli izjemno trudimo, da bi lastnica naše šole, torej Mestna občina Maribor pristopila k obnovi dotrajane zgradbe. Naša prizadevanja so sedaj na točki, ko vsi deležniki usklajujejo projekt (in ja, jasno, da brez zapletov ne gre). Ta trenutek se še ne ve, kdaj in kako bodo dela potekala, gotovo pa se ne bodo pričela v mesecu septembru 2022. Posledično v šoli še ne moremo načrtovati, kako bo potekal pouk med obnovo šole. Vsi pogovori na to temo so zaenkrat še preuranjeni”.
Pa vendar, v drugi polovici avgusta smo. Čez točno 14 dni se začne pouk. Starši postavljajo vse več vprašanj, vodstvo šole pa nanje ne more odgovoriti, ker niti samo ne dobi odgovorov.
Direkcija RS za infrastrukturo vodi projekt nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja, v sklopu katerega poteka tudi gradnja novega 1.530 metrov dolgega predora Pekel.
V okviru nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj je v teku gradnja največjega železniškega viadukta v Sloveniji, pa tudi izkop predora Pekel. Pri izkopu predora so zdaj dosegli pomemben mejnik.
Projekt, ki je vreden 100,96 milijona evrov, zajema gradnjo predora Pekel v dolžini 1530 metrov vključno z reševalnim rovom, gradnjo 896 metrov dolgega viadukta Pesnica in gradnjo podvoza Pesnica.
Pomemben mejnik
Ob preboju predora Pekel so danes na slavnostnem dogodku obeležili pomemben mejnik pri njegovi gradnji. Slavnostna govornica je bila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je sicer jeseni 2020 pričela z deli na 3,7 kilometra dolgem odseku železniške proge Počehova–Pesnica.
V javnosti je zaokrožila novica, da naj bi aktualne slovenske prvake odslej vodil nekdanji nogometaš zagrebškega Dinama.
Po poročanju časnika Večer bi naj danes postalo uradno, kdo bo novi trener vijoličastih. Keranovića, ki je v nedeljo ob porazu zadnjič vodil nogometaše Maribora, naj bi nasledil 50-letni Hrvat Damir Krznar.
“Hrvat bo vijoličaste prevzel tik pred četrtkovo evropsko tekmo proti romunskemu Cluju,” poroča časnik Večer.
V naše uredništvo je konec julija poklicala bralka Marija: “Na Tržaški cesti in Ulici Eve Lovše, tik ob Betnavskem gozdu, so na občini očitno pozabili na vzdrževanje. Grozno je, kmalu bo pločnik neprehoden. Vse je zaraščeno, občutek ni prijeten.” Več lahko preberete TUKAJ.
Vprašanja zakaj je temu tako, smo še isti dan naslovili na Mestno občino Maribor. Njihovih odgovorov nismo prejeli vse do tega tedna, smo pa nekaj dni po objavi prvotnega članka zasledili, da so posredovali, saj se je to območje že uredilo.
Zelenje odstranijo, ko preraste zidno pregrado
Ko pa smo le dobili pojasnila z Mestne občine Maribor, pa so le-ta bila bolj skopa: “Lokacija je bila urejena v prejšnjem tednu, izvedla se je odstranitev prerasle vegetacije in tako sprostitev pločnika. Gre za površino na območju Betnavskega gozda, ki ni v lasti MO Maribor in je zato naš koncesionar ne vzdržuje. V dogovoru s koncesionarjem vsakič, ko zelenje čez zidno pregrado preraste na javno površino, le-tega odstranimo.”
Zelenje na tem mestu je že kar nekaj časa rastlo tako kot je vidno na spodnjih fotografijah, a očitno je bilo koncesionarja potrebno spomniti, da to tudi uredi.
V kolikor naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com.
Nekateri prebivalci Mestne občine Maribor, se počutijo kot pozabljeni s strani vladajočih. V Krajevni skupnosti Bresternica – Gaj je namreč več hiš brez mestnega vodovoda. Domačinom ni prijetno, saj vedo da so odvisno od drugih, ali bodo dobili vodo, ali ne. Kar jih žalosti, saj je Slovenija precej vodnata država, hkrati pa je voda dobrina, brez katere ni življenja. Zato domačine skrbi tudi za prihajajoče rodove.
Na Javnem razpisu za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornosti, so bili uspešni tudi v Mariboru.
Javni razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je obsegal dva vsebinska sklopa: “Za sklop A, ki je bil namenjen nadaljnjemu razvoju in prestrukturiranju večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča za aktivni oddih z vlaganji v žičniško in drugo infrastrukturo za outdoor aktivnosti, smo prejeli 12 vlog (projektov).” Na razpisu je bil uspešen tudi Marprom, nam pojasnijo na ministrstvu: “Za projekt »Modernizacija žičniških naprav in izgradnja outdoor centra Maribor – Areh« smo Javnemu podjetju Marprom d.o.o. odobrili sredstva v višini največ do 5.967.641,61 EUR.”
Kakšnega pomena je ta projekt za gospodarski razvoj?
“Projekt bo imel pozitiven vpliv ne samo na vzpostavitev športno rekreacijske infrastrukture (investicije v žičniško infrastrukturo, ureditev kolesarskih in pohodnih poti ipd.) na Pohorju, temveč bo posredno vplival tudi na razvoj ostale turistične ponudbe destinacije Pohorje in s tem krepitev gospodarskega razvoja občine in regije. Gorska središča so pomemben deležnik v slovenskem turizmu,” še za lokalec.si pojasnijo na ministrstvu. Produkt “počitnice v gorah” predstavlja več kot eno tretjino slovenskega turizma, zato z investicijami v žičniško in spremljajočo infrastrukturo ter preoblikovanjem tega produkta v celoletnega, predstavlja veliko priložnost za neposredni vpliv na doseganje ciljev slovenskega turizma ter pozicioniranje Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave turistične destinacije.
Obeta se izgradnja outdoor centra Maribor – Areh
“Marprom iz Skupine JHMB je na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prijavilo projekt Modernizacija žičniških naprav in izgradnja outdoor centra Maribor – Areh. Ta obsega izgradnjo vmesne postaje krožne kabinske žičnice na Mariborskem Pohorju, izgradnjo nove štirisedežnice Ruška, ureditev novih kolesarskih prog, gibalnih parkov in steze za gorske gokarte,” pa nam uvodoma pojasnijo na Javnem holdingu Maribor, ko povprašamo o omenjenem projektu.
Kot ocenjujejo bo izvedba projekta imela pozitivne učinke na različnih področjih, od posodobitve žičniške infrastrukture do izgradnje novih kolesarskih prog, pri tem pa je poudarek na razvijanju celoletne ponudbe na Pohorju, saj je eden od ključnih ciljev projekta dvigniti povezanost Mariborskega Pohorja in Areha v enovit gorski center, ki bo z atraktivno ponudbo privabljal obiskovalce v vseh letnih časih.
Pomemben korak k ureditvi Jonatanke
“Poleg tega bo postavitev vmesne postaje krožne kabinske žičnice pomenila tudi prvi pomemben korak k ureditvi nove (že obstoječe, a nevzdrževane) smučarske proge Jonatan; sama ureditev te proge sicer ni del omenjenega projekta in bo pogojena s finančnimi zmožnostmi v prihodnjih letih,” nam pojasnijo na mariborskem holdingu.
In kako daleč so trenutno? “Za izgradnjo vmesne postaje krožne kabinske žičnice bodo v kratkem stekli postopki javnega naročanja oziroma izbire izvajalca del, pri čemer je cilj, da letos dokončamo vsaj gradbena dela, medtem ko bosta dobava in montaža vmesne postaje, ki sta odvisni od zmožnosti proizvajalca, najverjetneje sledili v naslednjem letu.”
Na zgornji postaji vzpenjače gibalni park za otroke še letos
Postavitev štirisedežnice Ruška bo po načrtih v celoti izvedena v letu 2023, tako da bo nova sedežnica predvidoma lahko začela obratovati v zimski sezoni 2023/2024, povedo na holdingu in dodajo: “Glede gibalnih parkov, ki bodo obsegali različne naprave za otroke (na vsaki lokaciji bo imel park avtentično tematsko zasnovo), je v načrtu, da ga v okolici zgornje postaje krožne kabinske žičnice poskušamo postaviti še letos, na površinah med vmesno in spodnjo postajo ter smučarske proge Ruška pa bo čas ureditve povezan z izgradnjo žičnic. Enako velja tudi za nove kolesarske proge in stezo za gorske gokarte, ki bo umeščena na območje smučarske proge Ruška.”
Vrednost projekta Modernizacija žičniških naprav in izgradnja outdoor centra Maribor – Areh, ki ga je Marprom prijavil na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, znaša blizu 7,5 milijona evrov, od tega je bilo zanj odobreno sofinanciranje v višini 5.967.641 evrov. Razlika predstavlja lastni delež, ki ga je pri vmesni postaji gondole zagotovila Mestna občina Maribor, pri ostalih sklopih pa ga bo pokril Marprom s svojimi sredstvi: “O natančnih vrednostih posameznih sklopov za zdaj težko govorimo, saj še nimamo konkretnih ponudb možnih dobaviteljev in izvajalcev del. Razmerje med sofinanciranjem in lastnim deležem pri projektu je okvirno 80% proti 20 %.”
Anketo o morebitnih kandidatih za župana Mestne občine Maribor smo sedaj izvedli že tretjič.
Glede na vaše glasovanje so tudi tokrat pri vrhu isti trije kandidati Marko Slavič, Bor Greiner in Lidija Divjak Mirnik. Župan Saša Arsenovič se ni dvignil višje kot do četrtega mesta.
Kako je vplivala uvrstitev Stipeta Jeriča, novega imena med kandidate?
Direktor Mariboxa Stipe Jerič se je s sedmimi odstotki (7 %) uvrstil na zadnje mesto. Vendar sta izvzetje Željka Vogrina in uvrstitev Stipeta Jeriča lahko vseeno imela vpliv na anketo. H komu so šli glasovi Vogrina in komu je glasove odvzel Jerič?
Koliko odstotkov je kandidat pridobil oz. izgubil med anketama s 1. 8. 2o22 in 8. 8. 2022
Največ, 4 odstotke (4 %), je izgubila Lidija Divjak Mirnik oziroma vsi trije vodilni kandidati na anketi. Pridobili pa so kandidati, ki se jih povezuje z desnico – Dejan Kaloh in Rok Snežič, kot tudi Vladimir Rukavina in Saša Arsenovič. So pa premiki relativno majhni.
Kako je glasoval Maribor do sedaj?
Ker je to že tretja anketa, ki smo jo opravili na našem mediju, se že kažejo nekatere preference. Marko Slavič, Bor Greiner ter Lidija Divjak Mirnik trdo tvorijo vrh ankete, po treh oz. dveh merjenjih v primeru Lidije Divjak Mirnik.
Vaša glasovanja skupaj:
Razmerje med glasovanji
Povprečen odstotni delež glasov po treh merjenjih
Povprečen odstotni delež po treh glasovanjih
Glede na poprečje odstotnih deležev pri kandidatih po treh anketah so razlike majhne na vrhu, med liberalno levo usmerjenimi kandidati. Izenačeno je tudi med kandidatoma, ki so bolj na desnem političnem polu pri 9,3 odstotka. Po treh anketah direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina ostaja na zadnjem mestu, vsekakor pa izven konkurence z vodilnimi kandidati, ki pa so na enakem političnem polu ko sedanja Golobova vlada, morda tudi stranka.
Župan Saša Arsenovič se s svojimi 12 odstotki uvršča na sredino ankete, kar zagotovo ni dober znak za morebitno ponovitev mandata. Spomnimo se na sedanjo zgodbo s prenovo mosta na Mariborski otok, kjer smo dobili prenovljeni most s preprogo čez neravne in nevarne deske, ograja pa je bila pritrjena kar s plastičnimi vezicami. Vprašanje je, koliko takšnih zgodb bo še iz Mestne občine Maribor zakrožilo po mestu do volitev. Župan bo moral paziti, da nobena, če se bo želel dvigniti iz sredine ankete.
Hidroelektrarna Fala je najstarejša hidroelektrarna na slovenskem delu Drave. Njena gradnja se je začela že leta 1913. Nova elektrarna je bila za tiste čase pravi čudež tehnike in sodobne opreme.
Dandanes si težko predstavljamo, kako se je razmišljalo in delalo pred več kot sto leti, ko so generacije pred nami razmišljati o gradnji prve hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave.
Že leta 1986 je bila tako hidroelektrarna Fala, zaradi tehničnih in arhitekturnih kvalitet razglašena za tehnični spomenik lokalnega pomena, leta 2008 pa je bila z odlokom Vlade Republike Slovenije razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
Sicer pa je bila hidroelektrarna po osvoboditvi nacionalizirana in vključena v nastajajoči elektroenergetski sistem Slovenije, ki se je oblikoval z izgradnjo 110-kilovoltnega omrežja. V kasnejših letih se je znašla v različnih podjetniških oblikah, leta 1961 pa je sledila ponovna združitev v Dravske elektrarna Maribor, v okviru katerih deluje tudi danes.
Poročali smo, da so se na Mestni občini zganili in začeli urejati problematičen, na pol končan, most na Mariborski otok, a šele po inšpekcijski odločbi.
Glede na to, da so v sporočili za medije obljubili, da bodo zadevo popravili oz. začasno uredili v najkrajšem možnem času, smo se danes popoldne odpravili preveriti, kako izgleda most na Mariborski otok.
MO Maribor je tako pristopila k urejanju tudi lesene pohodne površine, kjer bo nameščena talna obloga. V inšpekcijski odločbi je tako bilo namreč zahtevano, da se nemudoma uredi tudi na določenih delih neravna pohodna lesena konstrukcija mostu. “Poudarjamo, da v tem trenutku izvajamo začasno ureditev,” so zapisali na občini in dodali, da bo most po koncu kopalne sezone urejen dokončno, v skladu s projektno dokumentacijo (izvajalec del je Senmed, d.o.o.): “V istem obdobju pa bo MO Maribor začela tudi z ureditvijo samega kopališča Mariborski otok.”
“Vse kopalce Mariborskega otoka obveščamo, da bomo zadevo uredili še danes oz. v najkrajšem možnem času, saj varnost obiskovalcev jemljemo z vso resnostjo,” so še zapisali. Omenjeno pa zveni precej zanimivo, saj so občino številni opozarjali na nepravilnosti.
Tako občani sami, kot tudi številni mediji, kljub temu takrat odziva s strani občine ni bilo, kot kaže, le niso menili, da je potrebno poskrbeti za varnost obiskovalcev, a ko je prišla na naslov občine inšpekcijska odločba, se hitro mnenje obrne v drugo stran.
“MO Maribor je danes prejela inšpekcijsko odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor za most na Mariborskem otoku, in sicer da mora takoj po vročitvi odločbe fiksirati ograjo mostu na delih, kjer do sedaj ni bila izvedena na tak način,” so na mariborski občini zapisali v sporočilu za javnost.
V odločbi je prav tako zahtevano, da se nemudoma uredi tudi na določenih delih neravna pohodna lesena konstrukcija mostu.
MO Maribor je k izvedbi zahtevanih izboljšav pristopila nemudoma in bo uredila tako ograjo kot leseno pohodno površino, kjer bo nameščena talna obloga. Na tak način bomo kopalcem in obiskovalcem Mariborskega otoka zagotovili varnejši prehod čez most.
“Poudarjamo, da v tem trenutku izvajamo začasno ureditev,” so zapisali na občini in dodali, da bo most po koncu kopalne sezone urejen dokončno, v skladu s projektno dokumentacijo (izvajalec del je Senmed, d.o.o.): “V istem obdobju pa bo MO Maribor začela tudi z ureditvijo samega kopališča Mariborski otok.”
“Vse kopalce Mariborskega otoka obveščamo, da bomo zadevo uredili še danes oz. v najkrajšem možnem času, saj varnost obiskovalcev jemljemo z vso resnostjo,” so še zapisali. Omenjen stavek pa je precej zanimiv, saj so občino številni opozarjali na nepravilnosti. Tako občani sami, kot tudi številni mediji. Kljub temu takrat odziva s strani občine ni bilo. Očitno jih je streznila šele inšpekcijska odločba.
V naše uredništvo smo prejeli zapis Civilne iniciative RT-38, ki nasprotujejo, kot sami zapišejo, lomastenju mestne oblasti v Mariboru po urbanih naseljih pod krinko Občinskega prostorskega načrta (OPN) in “urbanističnega” urejanja okolja ter ignoriranju javnega interesa in strokovnih urbanističnih zakonitosti zaradi želje po nerazumnem kopičenju zasebnega kapitala peščice izbrancev v škodo večine občank in občanov.
“Opozarjamo predvsem na dva posega, ki neposredno in zelo negativno vplivata na naše bivalno okolje rekreacijska pot med rondojem Koroškega mostu in Vrbansko cesto, in 18 nadstropna stolpnica in garažna hiša ob samem rondoju.”
Njihov zapis objavljamo v celoti:
“Prebivalci mesta smo se počutili poklicane”
Kako lepo se je bralo v najavi Mestne občine Maribor, da lahko javnost sodeluje pri oblikovanju OPN s pripombami in predlogi. Prebivalci mesta smo se počutili poklicane, da preverimo svojo okolico in sodelujemo pri vsebinskem oblikovanju s ciljem dviga kakovosti bivanja v našem mestu. Nekaj tednov pred objavo predloga OPN že prišli geodeti, ki so odmerjali traso neke nam do takrat neznane rekreativne poti – kar skozi naselje, tik ob hišah.
Kot bi rekreativci in sprehajalci ob vseh naravnih danostih okoliških travnikov in gričevja želeli ravno pogleda v spalnice in vrtove okoliških hiš. Kmalu za tem pa je stanovalce na Njegoševi – na avtomobilih, parkiranih ob hišah, pričakal zataknjen listek za brisalcem, da je zdaj drugače, kot je bilo preteklih 30 let in da tam, pred svojimi hišami, kjer živijo vrsto let, pač ne morejo parkirati. Povračilni ukrep zaradi vprašanja zakaj se izvajajo meritve? Kdo ve. Mi vsekakor ne. Nič hudega, smo rekli. Ostane nam še OPN, kjer lahko podamo predloge!
DCIM100MEDIADJI_0452.JPG
Izkazalo se je, da sodelovanje pri oblikovanju OPN ni kar tako
Je treba klikati, iskat plasti in predvsem pasti. Hkrati so bili roki za oddajo pripomb nenormalno kratki – le en mesec, da preveriš, ali ni kje kakšen poseg, ki bi tebi in tvojim otrokom, ki so si želeli živeti tukaj popolnoma spremenil življenje. V iskanju (ne)smisla prej opisane rekreacijske poti pa smo naleteli na pravo urbanistično atomsko bombo! Le nekaj metrov od naselja je namreč kot strela z jasnega priletela predvidena dovoljena gradnja P+18 (da – osemnajst!) nadstropne stolpnice z večnadstropno kletno garažno hišo. Govorimo o možnih 1000 novih stanovalcih na območju brez funkcionalnega zemljišča, brez prometne študije, brez infrastrukturne podpore v šolah, vrtcih! Brez razlage, vprašanja, seznanitve.
DCIM100MEDIADJI_0472.JPG
Čisto po tihem, na poti čudovitega pogleda na Kalvarijo, ko se peljemo čez Koroški most, pred naseljem nizkih hiš, kjer ne smeš niti pomisliti na dvig ostrešja. Na samem robu vodovarstvenega območja si je nekdo zadal, da bo zgradil gigant, za katerega ne rabiš bit krajinski arhitekt, urbanist ali kakšen drug strokovnjak, da vidiš, da je začrtan izključno v prid zasebnemu investitorju, ne javnemu interesu, kaj šele v ponos podobi mesta. 18 nadstropna stolpnica z večnadstropno podzemno garažo bi naj postala simbol Maribora?
Pa ne zaradi tega, ker bi se, skladno s pričakovanji prebivalcev celotnega mesta v okviru OPN-a, ki ga mestna oblast sprejema, lepo zlila z okolico in nas odlično povezala z naravo ter Kalvarijo, ampak zaradi kalvarije, ki jo doživljamo prebivalci, ko samo v sprejemanju OPN-a, ki ima v tem predelu že oznako OPPNp – torej predvideni občinski podrobni prostorski načrt, pomislimo na megalomansko zgradbo, ki bo popolnoma uničila predel Koroška vrata. In ravno ta del očitamo mestni oblasti – kje je tukaj skrbnost in sledenje javnemu interesu, ki je nenazadnje z zakonom zapovedano?
Kdaj so potekala pogajanja in kdaj sprejeli predlogi, strokovna mnenja, podlage, prometne in druge študije, za katere mi nismo vedeli in še vedno ne vemo? Ali je kdo imel prednost pri odločanju in vplivanju? Vsa ta vprašanja in še marsikatero drugo potrebuje odgovore. Ne naslavljamo jih na mestno oblast z županom Sašom Arsenovičem na čelu, ker so bile naše pripombe na OPN z lahkoto zavržene, saj so se zadeve, kot kaže, “pritihotapile” v OPN z namenom, da bi se tam skrile. Nagovarjamo javnost – v prvi vrsti občane in občanke Maribora in mestne svetnike, ki bodo o predlogu OPN že kmalu odločali. Nagovarjamo tudi vsa ministrstva, predvsem Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor. Tudi na ARSO bi morali reagirati, pa so
očitno vse varovalke javnega interesa zatajile. Kaj se je zgodilo z Mestnimi četrtmi, da niso opazile in prestregle tako grobega posega v prostor?
Verjetno se sprašujete, kakšen je bil epilog predloga OPN? Ena pripomba se menda ne nanaša na vsebino OPN, druga pa se ne upošteva in je le ena od 248 neupoštevanih pripomb na OPN.
Obrazložitev? Je ni! Pa bi morala bit! Zgolj norčevanje iz pripombe, kjer po uveljavitvi OPN lahko kot mačke lovimo svoj rep, saj povedo, da bo izdelan še OPPN (podrobni prostorski načrt), kjer bomo spet lahko podali pripombe (OPPN pa je podrejen OPN). To ni razlaga, to je metanje peska v oči. Pa razumi, kdor zmore. Maribor se je znašel v Štoparskem vodniku po Galaksiji. In odgovor ni 42. Mi pa se bomo borili dalje! Že 23. avgusta 2022 na srečanju z Mestno četrtjo Koroška vrata v Razstavnem salonu Urban (Grajska 7) ob 17. uri, kamor vabimo vse, ki smo jih tukaj posredno ali neposredno nagovorili.
“Obljubila sem, da bomo prijazna občina za mlade družine…. Verjamem, da smo postali in da gremo v pravo smer,” je uvodoma na družbenih omrežjih zapisala Urška Repolusk, županja občine Ruše. Pohvalila se je tudi z višjimi subvencijami za vrtec, prav sama pa je bila kar dvakrat predlagateljica višjih cen vrtca in bi do tega prišlo, če tega ne bi preprečili svetniki. A najverjetneje je ob zapisu “Smo otrokom prijazna občina, pridobivamo pa tudi certifikat “mladim prijazna občina”,” na to pozabila. Pozabila je očitno tudi, da so pred občino posekali 11 dreves, med njimi lipo zgodovinskega pomena.
Svetniki so jo opozorili, da so v predvolilnih programih obljubili, da bodo pomagali mladim družinam, in bi s to podražitvijo, storili ravno nasprotno.
Podražitev vrtca, je županja predlagala že oktobra 2019. Tedaj bi, v kolikor svetniki tega ne bi ustavili, bil vrtec za prvo starostno obdobje dražji za 102 evra mesečno. Svetniki so jo že tedaj opozarjali. Opomnili so jo, da so v predvolilnih programih obljubili, da bodo pomagali mladim družinam, in s to podražitvijo, bi storili ravno nasprotno. Podražitev je bila s strani županje tako predlagana na 6. redni seji, leto kasneje pa tudi na 11. redni seji. Takrat bi se cene zvišale za 57,35 evra mesečno.
FOTO: ruse.si / 11. redna seja 7. 8. 2020Predlog uskladitve cene programa s strani OŠ Janka Glazerja Ruše
“Nekdo danes sedi v senci, ker je nekdo, nekoč, posadil drevo,” zapis, ki ga je objavila županja, čeprav je ravno zaradi nje padlo kar nekaj dreves, med drugim zgodovinska lipa
“Nekdo danes sedi v senci, ker je nekdo, nekoč, posadil drevo,” citat, ki ga je zapisal Warren Buffet. Na fotografiji spodaj vidimo liste z napisi, ki so bili pripeti na sadike lipe. Le-te je županja Ruš podarila novorojencem v občini. Takrat je dejala, da želijo spodbuditi zasaditev novih dreves. Sliši se kot zelo lepa poteza, a korak naprej, nas misel popelje na Trg vstaje, kjer je bila podrta osamosvojitvena lipa.
Novembra 2020 so se v okviru obnove Trga vstaje v Rušah začela prva dela. Tedaj so odstranili 11 dreves, med njimi je bila tudi osamosvojitvena lipa, ki naj bi bila poškodovana, na občini so namreč zapisali: “Odstranjenih je bilo 11 dreves, ki niso imela večje arboristične vrednosti, med njimi tudi osamosvojitvena lipa, ki je bila delno poškodovana (v sredini drevesa se je v drevo vraščala žica, v zgornjem delu je bila dvovrhata, z vraslo skorjo med glavnima vrhovoma).” Vili Rezman je tedaj opomnil, da je lipa bila skupaj s parkom zaščitena s tremi odloki, čeprav so na ruški občini trdili drugače. Arboristična ocena je po besedah Rezmana bila takšna, da so drevesa v parku vitalna in da so v dobrem ali vsaj zadovoljivem stanju in da so potrebni manjši vzdrževalni posegi.
Zaviranje razvoja turizma oz. dejavnosti, ki so priljubljene med mladimi
Pozabila je verjetno tudi na Ruški splav, katere lastnik je bila občina, ki se je odločila za prodajo. Glede na to, da se turizem na Dravi uspešno razvija po drugih občinah, to zagotovo ni bila najbolj posrečena poteza. V Rušah je prejšnje občinsko vodstvo začelo graditi kolesarski poligon v Matavškomi jami. Veliko sredstev je že bilo vloženih, a bi bilo potrebno odobriti dodatna, da bi dela zaključili. Županja Urška Repolusk tega projekta ni zaključila, čeprav je sama večkrat dejala, da projekt podpira. Na ta način zavira razvoj kolesarskega turizma in posledično onemogoča dejavnost, ki bi bila namenjena tudi mladim v občini, kot primer pumptrack, ki je bil med občani dobro sprejet in je prinesel mladim v Ruše dodatno popestritev vsakdan.
Na družine je, kot kaže, pozabila tudi ob planiranju nove obvoznice, saj bi nekateri ostali brez dvorišč, kjer se igrajo njihovi otroci. Prav tako še ni izveden projekt kanalizacije v Rušah.
Z glavo skozi zid, subvencija namenjena mladim padla v vodo
Z genialno potezo, preoblikovanjem Cezama v Šport Ruše, je bilo izgubljenih 15 tisočakov, ki bi jih lahko za mladinske projekte prejeli s strani urada za mladino, Ministrstva za šolstvo, ter 5.000 evrov, ki bi jih lahko prejeli s strani Ministrstva za kulturo. Županjo so na to opozarjali, a je šla z glavo skozi zid. Ko se je Cezam preimenoval, se je namreč spremenila dejavnost sama, del dejavnosti je bilo preneseno na Zavod Rast Ruše, kjer pa projektov na razpise niso morali prijaviti, saj ne delujejo dovolj dolgo, zato nimajo potrebnih referenc.
Življenje brez pitne vode. Tega si nas večina od nas, ne more niti predstavljati.
A le nekaj minut iz centra mesta, v Razvanju, živi okoli 15 gospodinjstev, ki so bili primorani prilagoditi vsak dan. Za vodo, ki jo pripeljejo gasilci, morajo mesečno odšteti 150 evrov, poleg tega kupujejo dodatno v plastenkah.
O projektu nove brvi v Mariboru, ki bo povezovala Lent in Taborsko nabrežje, smo povprašali tudi občinske svetnike Mestne občine Maribor. Večina jih meni, da je v Mariboru precej zadev, ki bi jim morali nameniti pozornost. Z denarjem, ki ga bo prispevala občina, bi lahko uredili dotrajane ceste, dodatna igrišča, izvedli popolno sanacijo Mariborskega otoka.
Že februarja sta župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič in predstavnik podjetja Marko 5, Peter Smrekar podpisala pogodbo za izgradnjo nove brvi čez reko Dravo. Ta se bo nahajala pri Starem mostu in bo povezovala Lent na levem in Tabor na desnem rečnem nabrežju.
Izgradnja brvi je ocenjena na 4,5 milijona evrov, od tega bo 2,6 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN), okoli 650.000 evrov bo prispevala država, preostali denar, torej okoli 1,3 milijone evrov, pa bo investicija MO Maribor. Investicija v novo brv bo ena izmed delov projekta oživitve obeh nabrežij, tukaj zraven spadajo še novo parkirišče na desnem bregu, zaprtje Glavnega mostu za motoriziran promet in ob zaprtju Lenta tudi ureditev promenade s “plažo” med brvjo in Glavnim mostom, so zapisali na RTV SLO.
Kaj menijo občinski svetniki?
Z vprašanji smo se obrnili na vodje svetniških skupin v občinskem svetu mariborske občine. Zanimalo nas je njihovo mnenje glede tega, ali Maribor potrebuje novo brv in ali menijo da bi denar iz občinskega proračuna, namenjen gradnji brvi, lahko porabili za kakšne druge projekte in čemu bi njihova svetniška skupina namenila več pozornosti. Njihove odzive lahko preberete spodaj. Od preostalih vodij svetniških skupin (Milan Mikl, Vladimira Cokoja, Damir Orehovec, Stojan Auer, Alenka Iskra, Tatjana Frangež, Darko Hergamas, Matic Matjašič, Miha Recek, Jelka Kolmanič, Branislav Rajić) odgovora nismo prejeli, kar očitno pomeni, da se jim tema za Mariborčane ne zdi dovolj pomembna.
Nova brv bi zapirala pogled na veduto Starega mostu, obnovili bi lahko igrišča, ceste in še marsikaj
V Stranki mladih – Zeleni Evrope pravijo da bi nova brv zapirala pogled na veduto Starega mostu in plovno pot turistične ladjice (ali ladjic). Takšna reka, kot je Drava v središču mesta predstavlja najboljšo osnovo za razvoj turizma in zato je takšno zapiranje popolnoma nesprejemljivo, sploh, ker obstaja ustrezno alternativa le nekaj metrov stran.
“Dodatno pa je gradnja brvi nesprejemljiva tudi iz finančnega vidika, saj bo poleg evropskih sredstev potrebnih še približno 2 milijona lastnih sredstev,” je povedal vodja svetniške skupine Stranke mladih, Igor Jurišič.
Argumentacija župana, da bi z neizvedbo projekta izgubili evropska sredstva, ni čisto pravilna trditev. Z opustitvijo projekta, ki ga, po besedah Jurišiča, Maribor ne potrebuje, bi namreč ohranili (ne izgubili) 2 milijona lastnih sredstev, s katerimi bi lahko obnovili vsa dotrajana otroška igrišča ter zgradili kar nekaj novih, obnovili številne ceste in še marsikaj, je povedal Jurišič.
“Tovrstni projekti niso primerni v trenutku inflacije in grozeče recesije v mestu”
V Listi kolesarjev in pešcev so nam povedali, da verjamejo, da bo nova brv dopolnila rekreacijski potencial območja ob Dravi, hkrati pa menijo: “da tovrstni projekti niso primerni v trenutku inflacije in grozeče recesije v mestu z zaostreno socialno sliko. Želeli bi si, da bi bile prioritete Arsenovičeve liste bolj usmerjene v dejanske potrebe lokalnega prebivalstva kot pa v turiste in obiskovalce gostinskih obratov”.
Podpora projektu, a v mestu in primestju mnogo nujnejših investicij
Samostojni svetnik Zvonko Zinrajh nam je razložil, da aktualni projekt podpira, vendar je v mestu in primestju še mnogo nujnejših investicij kot so: Projekt Pohorje, oživitev kompleksa Mestni park-Piramida, popolna sanacija Mariborskega otoka, projekt Brestrnica po vzoru iz časov bivše Jugoslavije, revitalizacija dela Melja (bivša Mariborska tekstilna tovarna) kot stanovanjsko sosesko, projekt terme v Stražunu ob črpališču termalne tople vode…
“Žalosti pa me, da so Mariborčani in Mariborčanke, vedno negativni”
Melita Petelin je izpostavila, da je to že star projekt, za katerega so bila pridobljena EU sredstva, ki so namenjena izključno in samo za izgradnjo brvi, po pridobljenem gradbenem dovoljenju.
Povedala je še: “Žalosti pa me, da so Mariborčani in Mariborčanke, vedno negativni, pri vsakem novem projektu, čeprav je projekt dober in zanimiv za Maribor.”
V stranki Arsenovič za Maribor ostajajo trdni
Aljaž Bratina iz skupine Arsenovič nam je povedal takole: “Projekt povezovalne brvi med levim in desnim nabrežjem Drave (Lent in Taborsko nabrežje) sega že v čase Evropske prestolnice kulture (EPK). Bil je izveden mednarodni natečaj, katerega arhitekturne in izvedbene rešitve so bile že pred leti predstavljene na razstavi v Umetnostne galerije Maribor. Osebno sem ocenjeval, da so bile vse rešitve dobre, moderne, svetovljanske, odlične za Maribor. Izbor ene od rešitev je izvedla strokovna komisija. Na tej podlagi je Maribor kandidiral za pridobitev namenskih sredstev (sofinanciranje Evropske unije) in bil pri tem uspešen.
“Točnega podatka nimam, mislim pa da pred cca 6-7 leti. Sofinanciranje je bilo uspešno, saj smo uspeli pridobiti okoli 3/4 vrednosti investicije. Kot omenjeno, so bila pridobljena namenska sredstva za konkreten projekt, ki jih je možno porabiti izrecno in samo za konkreten projekt in nič drugega. Nerealizacija projekta bi pomenila izgubo namenskih sredstev, torej bi se že odobrenim (pridobljenim) sredstvom odpovedali oz. bi povedano po domače, skozi okno bi vrgli nekaj milijonov evrov.”
Eno od predolgo “spečih Trnjulčic” Maribora je Taborsko nabrežje (z izjemo stavbe Medicinske fakultete). Povezava Lenta in Taborskega nabrežja z brvjo je enkratna priložnost za oživitev in ureditev Taborskega nabrežja in neurejenih stavb na Taborski ulici, kar so pri rešitvah povezovalne brvi pripoznali mnogi arhitekti iz širšega mednarodnega okolja. Po odgovore ne rabimo v oddaljeni London, Lizbono, Pariz….dovolj je obisk sosednjega Graza. Vsakršno sodobno rešitev podpiram in čestitam vsem, ki so že pred cca 10-imi leti v času EPK pripoznali dodano vrednost, vsem ki so sodelovali pri uspešni pridobitvi sofinanciranja iz sredstev EU in vsem, ki so brv pripeljali do skorajšnje realizacije.”
Smo v sredini počitniškega časa in do lokalnih volitev bo pod Glavnim mostom steklo še kar nekaj Drave, preden bodo Mariborčani izbirali župana.
Po anketi, ki smo jo izvedli na našem medijskem portalu pred tednom dni 26.7., si Mariborčani očitno želijo zamenjavo na županskem stolčku. Župan Saša Arsenovič je očitno premagljiv, saj je tudi v zadnji anketi, ki smo jo izvedli včeraj 1.8., pristal na četrtem mestu, z enim odstotkom več kot zadnjič pri 12 odstotkih, daleč celo od drugega kroga. V tokratni anketi vas je je glasovalo kar 1990. Hvala vsem.
Kdo je pridobil po tem, ko je Kangler dejal, da ne bo kandidiral?
Prvi odgovor, ki se ponuja sam po sebi je, da to ni Željko Vogrin, ki naj bi bil njegov županski kandidat oz. kandidat Nove ljudske stranke. To smo predvidevali že v prejšnjem članku, ko smo zapisali: »V kolikor ne bo kandidiral in bo kandidat Željko Vogrin z njegovo podporo, verjetno ne bo dosegel takšnega rezultata« in ga tudi ni s skromnimi pet odstotki. Kot smo zapisali pri anketi za Mestni občini Ptuj, kjer dr. Čelan ravno tako ne bo kandidiral za župana in bo za njegovo listo kandidirala druga oseba: »Ljudje že v osnovi raje glasujemo za original kot kopijo.«. Več o kandidatih na Ptuju.
Pridobili so vsi kandidati, razen najverjetnejši kandidat SDS Dejan Kaloh, ki je s sedmimi procenti zaostal za Rokom Snežičem, ki je odstotek pridobil. Razmerje glasov med Markom Slavičem in Borom Greinerjem se ni spremenil. Je pa visok rezultat v anketi dosegla bivša poslanka LMŠ (sedaj Gibanje Svoboda), ki so jo, kot kaže v večini, prepoznali desni Kanglerjevi volivci.
Edina dama v moški družbi
Lidija Divjak Mirnik je na svojem Facebook profilu kot edina pozvala sledilce, da v kolikor mislijo, da bi morala biti ženska županja Maribora, naj glasujejo.
Koliko je ta poziv prispeval k rezultatu ankete z aktivacijo njenih privržencev, ki morda v prvi anketi sploh niso glasovali, koliko pa so se k njej prelili desni Kanglerjevi glasovi, se bo pokazalo že v naslednji anketi.
Kdo bo kandidat Svobode?
Zanimivo, da Vladimir Rukavina, ki je veljal za največjega favorita Svobode, že v drugi anketi ni dosegel odmevnejšega rezultata. So pa na vrhu Marko Slavič, kateremu naklonjenost je izkazal Robert Golob na obisku v Mariboru, Bor Greiner, ki bi lahko bil največje presenečenje teh volitev, ter Lidija Divjak Mirnik, ki je članica stranke Gibanje Svoboda. Ali bo Svoboda sledila rezultatom ankete ali strankarskim kadrom, bomo videli kmalu.
LEVICA: Maribor bo naslednja 4 leta vodila županja!
Zelo verjetno lahko pričakujemo, da bodo tako Socialni demokrati, kot tudi stranka Levica, poskusili s kandidatoma oz. morda kandidatkama. Glede na “čivk” Boštjana Koražije, nekdanjega poslanca Levice, bodo verjetno imeli kandidatko.
Vir Twitter @bukeff
Zanimivo je spremljati rezultate, ko se iz županske tekme zagotovo umakne kakšen prepoznaven kandidat, kot je bil v tem primeru Kangler, kako se prerazporedijo glasovi. Hkrati pa se tudi jasno kažejo nekateri trendi in ugotovitve. Ter morda tudi kakšna skrb.
Komentar opozicijskega mestnega svetnika vir FB BK TV
Ko bomo se ponovno odločili za objavo ankete in vas pozvali h glasovanju, se bo zagotovo še kdo umaknili iz tekme in kdo pridružil. Tudi stranka Nova Slovenija še ni namignila, kdo bi lahko pri njih kandidiral. Bralci, hvala vam za glasovanje in morda naslednjič presežemo 2000 oddanih glasov. V Mariboru se glede na izkušnje in dogajanje iz prejšnjih kampanj niti še ni začelo ogrevati.
Trenutno stanje po dveh opravljenih anketah na lokalec.si.
Ponovno smo zbrali potencialne kandidate in imena, ki se omenjajo, kot možne osebe, za kandidate na lokalnih volitvah v Mariboru. Komu od spodaj naštetih, bi vi namenili svoj glas, če bi bile volitve danes? Več o tem, kaj je pokazala prva anketa, ki smo jo pripravili, pa tukaj.
Rok Snežič, znan mariborski podjetnik in davčni svetovalec, ki menda resno razmišlja o vstopu v župansko dirko.
Saša Arsenovič, aktualni mariborski župan, ki je kljub nekaterim incidentom in razpadu koalicije v mestnem svetu MO Maribor, napovedal vnovično kandidaturo, saj verjame v to, da mu bodo ljudje izkazali zaupanje.
Lidija Divjak Mirnik, nekdanja poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, zaposlena v Študentskih domovih Maribor. Kandidirala je tudi na lokalnih volitvah 2018.
Bor Greiner, urednik Radia City, ki je v pogovoru za BK TV povedal, da potiho razmišlja o vstopu v dirko, a da “županske volitve so še daleč. Je še čas, da grem v to dirko.”
Dejan Kaloh se omenja kot kandidat desno usmerjenih strank, sicer pa je trenutno aktualni poslanec v Državnem zboru.
Vladimir Rukavina, ki je v sorodstvenem razmerju z Leno Grgurevič in se vedno bolj glasno govori, da bi bil kandidat Gibanja Svoboda.
Željko Vogrin, član Državnega sveta Republike Slovenije, njegovo kandidaturo je potrdil Franc Kangler, po tem, ko je na prvi anketi, ki smo jo pripravili, zbral največ glasov in sicer kar 380, kar je predstavljajo 32 odstotkov vseh glasov. Svojo kandidaturo na prihajajočih volitvah je zanikal.
FOTO: NLS
Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec, ter tisti, ki ga je predsednik vlade Robert Golob obiskal. O tem, kaj je povedal o svoji kandidaturi, pa lahko preberete TUKAJ.
Oddajte svoj glas:
Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.
Mestna občina Maribor je v sodelovanju z Zdravstvenim domom Adolfa Drolca Maribor v postopku gradnje nove Zdravstvene postaje Magdalena na Jezdarski ulici. Na predmetno javno naročilo so prejeli 4 ponudbe za izvajalca GOI del, od katerih niso sprejeli nobene.
Projekt se bo začel jeseni
Nov projekt bo izveden v skladu z zmagovalno rešitvijo podjetja Styria arhitektura d. o. o., ki je bila izbrana že na natečaju poleti 2020. Po pripravi projektne dokumentacije in pridobitvi gradbenega dovoljenja v začetku leta, lahko pričakujemo, da se bodo gradbena dela pričela v drugi polovici 2022, so nam dejali na MO Maribor.
Gradnja bi se naj začela oktobra in trajala eno leto, za tem pa sledi še montaža opreme in pridobitev uporabnega dovoljenja. Celoten projekt naj bi bil zaključen torej marca, 2024, povedo na mariborski občini.
VIR: Mestna občina MariborVIR: Mestna občina Maribor
Vrednost celotnega projekta je približno 9,5 milijona, od tega bodo lastna sredstva MO Maribor znašala 4,9 milijona, vrednost sofinanciranja Ministrstva za zdravje bo 2,5 milijona.
Okoli 600.000 evrov bo predvidena vrednost sofinanciranja ZD Adolfa Drolca Maribor, in vrednost sofinanciranja ostalih občin soustanoviteljic ZD Adolfa Drolca. Okoli 300 000 evrov bo predvidena vrednost sofinanciranja opreme s strani Ministrstva za zdravje in predvidena vrednost sofinanciranja Lekarn Maribor, zapišejo na MO Maribor. V času obnove se bo dejavnost iz ZP Magdalena selila v ZP na Teznu. V načrtu je obnoviti tudi to postajo, a še ni znano kdaj.
Doprinos mestni četrti bo velik, pravijo na občini
Na MO Maribor smo naslovili tudi vprašanja o številu ponudb, ki so jih prejeli na javnem razpisu in kdaj bodo znani rezultati, ali so bile ponudbe znotraj finančnih okvirjev ali so velika odstopanja, ter katere druge dejavnosti bodo na voljo v zdravstvenem domu.
Prejeli so štiri ponudbe
Odgovorili so nam: “Na predmetno javno naročilo smo prejeli 4 ponudbe za izvajalca GOI del. Izvajalca na javnem razpisu nismo izbrali, saj so vse ponudbe presegale zagotovljena finančna sredstva v proračunu. Ko pa bo sklep o neizbiri pravnomočen, bo razpis ponovljen. Časovnica izvedbe projekta je nespremenjena, cilj ostaja, da se z deli prične letos jeseni in se zdravstvena postaja v uporabo preda v prvi polovici 2024. Doprinos mestni četrti in celotnemu mestu bo nedvomno velik, če pogledamo, da so dosedanji prostori zdravstvenega doma tako dotrajani, da jih več ni možno uporabljati, ambulante pa so preseljene drugam.”
Z novo zdravstveno postajo bodo, kot so nam zagotoviti v nadaljevanju, zagotovljeni lokacijsko enoviti in funkcionalno – tehnološko ustreznejši pogoji, tako za delo zaposlenih, kot tudi za zdravstveno obravnavo pacientov: “V Zdravstveni postaji Magdalena se bodo izvajale storitve splošnega zdravstvenega varstva, otroškega in mladinskega zdravstvenega varstva, varstva žensk in laboratorija, ki sodijo pod okrilje osnovnega zdravstvenega varstva ter lekarniško dejavnost. S projektom bo v Mestni občini Maribor na novo vzpostavljena lokacijsko enovita in funkcionalno – tehnološka enota za zagotavljanje zdravstvene oskrbe ter izvajanja lekarniške dejavnosti.”
Včeraj smo na lokalec.si opravili anketo: “Če bi bile lokalne volitve jutri, koga bi volili”. V anketi smo zbrali potencialne kandidate in imena, ki se omenjajo kot možne osebe, za kandidate na lokalnih volitvah v Mariboru. Prvo mesto je s 380 glasovi in 32 odstotki pripadlo Francu Kanglerju, bivšemu županu, ki pa je na družbenih omrežjih namigoval, da bo tudi letos kandidiral. Na drugem mestu je s 189 glasovi oz. 16 odstotki Marko Slavič.
“O kandidaturi v tem trenutku ne razmišljam”
Obrnili smo se na Franca Kanglerja, a nam je odločno dejal, da na lokalnih volitvah ne bo kandidiral. Na tem mestu je dodal, da bo kandidat Nove ljudske stranke na lokalnih volitvah Željko Vogrin. Ob vprašanju, ali gre v njegovem primeru za končno odločitev, pa je dejal: “O kandidaturi v tem trenutku ne razmišljam”.
“Razmislek izhaja iz tega, da si v Mariboru želim prijazno klimo in spoštovanje do ljudi”
Govorili smo tudi z Markom Slavičem, ki nam je povedal, da zaenkrat še ni sprejel končne odločitve in priznal, da o kandidaturi razmišlja: “Razmislek izhaja iz tega, da si v Mariboru želim prijazno klimo in spoštovanje do ljudi. Moja odločitev traja tako dolgo, ker se zavedam odgovornosti do občanov, ki je na takšnem mestu izjemna.”
“Verjamem, da politika ljudi ne bi smela razdvajati, ampak povezovati ter iskati rešitve za mesto”
Dejal je, da meni, da bi bilo prav, da mesto vodi nekdo, ki spoštuje Mariborčane in vse, ki so k razvoju mesta prispevali: “Želim si, da v mestu zaveje duh prijaznosti ob jasnem strokovnem znanju podjetniških iniciativ.” Poudari, da ni član nobene politične opcije in da h kandidaturi nagovarjajo ljudje, ki sicer pripadajo različnim političnim strankam. “V Mariboru moramo imeti jasno izražen interes, perspektivo, ki pa za razvoj in mlade v mestu ne more biti drugačna ne na desnici ne na levici. Verjamem, da politika ljudi ne bi smela razdvajati, ampak povezovati ter iskati rešitve za mesto.
Kot smo že poročali, je mariborski župan Saša Arsenovič po neposrečeni začasni ureditvi Tyrševe ulice v delu med Gregorčičevo in Krekovo ulico sklical sestanek s predstavniki poslovnih prostorov na ulici, predsednikom MČ Center ter stanovalci. Na MO Maribor so pojasnili, da se je tedaj župan Saša Arsenovič vsem prisotnim opravičil za preuranjeno in neposrečeno potezo.
Podžupan ponudil svoj odstop, a ga Arsenovič ni sprejel. S tem, kot kaže, prevzema odgovornost
Izvedeli smo, da naj bi bil za projekt odgovoren podžupan MO Maribor, Samo Peter Medved in da želi zaradi svojih napak odstopiti. Na MO Maribor so za lokalec.si dejali: “Podžupan dr. Samo Peter Medved je pojasnil nestrokovno izvedbo ureditve in v imenu MO Maribor prevzel odgovornost in županu ponudil odstop. Na sestanku je vodstvo MO Maribor z vsemi prisotnimi občani soglasno sprejelo rešitev ureditve ulice, ki je najboljša za vse. Župan odstopa podžupana ni sprejel, saj je z njegovim predanim, učinkovitim in strokovnim delom na mnogih projektih tega mandata zelo zadovoljen.” Glede na to, da župan odstopa ni sprejel, to pomeni, da sam prevzema odgovornost.
Je podžupan projekte v Mariboru spreminjal zaradi interesov svojih staršev?
Na občini so se pojavile govorice, da naj bi podžupan projekt na Gregorčičevi prilagodil želji svojih staršev, ki tam bivajo. Gre za osebne interese, ki so prevladali nad željami občanov? Uradnih informacij nismo prejeli.
Igor Jurišič, mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope, je na javnost naslovil javni poziv, kjer župana MO Maribor poziva, da naj zasadi drevesa, kot je bilo tudi predvideno.
“V času, ko se po vsej Evropi in svetu kažejo posledice podnebnih sprememb je nepredstavljivo, da vodilni na Mestni občino Maribor tako brezčutno pomendrate načrt zasaditve dreves in lomastite kot kak medved po mestu ter postavljate (in potem odstranjujete) megalomanska betonska korita, seveda za denar, ki bi ga lahko koristno uporabili,” zapiše Igor Jurišič.
V Stranki mladih – Zeleni Evrope so se zato obrnili po razlago k najuglednejšemu strokovnjaku s področja krajinske arhitekture mag. Nikolaju Staretu, ki je v povezavi z zelenimi površinami in predvsem drevesi v mestu povedal: “Parkovne površine so najpomembnejša prvina mesta glede na njihovo velikost, saj je v poletnem času znatno nižja temperatura, večja vlažnost, bolj čist zrak, manj prahu, večja je zaščita pred vetrovi, pred ultravijoličnimi žarki in nalivi ter nenazadnje zelo ugodno vplivajo na psiho človeka. Samo zamislimo si, da večje odraslo drevo v končni velikosti preko listnih rež odda 300 do 500 litrov vode na leto (relativna vlažnost se poveča do 30 %), v enem letu predela cca 1 milijon m3 zraka in proizvede do 1,7 kg kisika na uro kar zadošča za 10 ljudi.”
Igor Jurišič pravi, da ob teh besedah kot mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope ne more mirno gledati, kako že kupljena drevesa nebogljeno in brez vode v koritih na vročini čakajo na odločitev vodstva MOM, zato v imenu predvsem prihodnjih generacij županu v dveh besedah sporoča: POSADITE DREVESA.
FOTO: Igor Jurišič
Ne zanima ga, kdo je krivec
“Izgovorov, da dreves ne boste posadili, ker bodo zakrivala obnovljeno fasado seveda ne morem sprejeti. Prvič zato, ker so načrtovana precej poredko, drugič zato, ker je smiselno izbran Steblasti Gaber, ki se bistveno manj razbohoti v širino, kot ostale drevesne vrste ter tretjič zato, ker so drevesa zasajena neposredno pred nastanitvenim obratom župana Arsenoviča na Vojašniškem trgu, kjer dreves nikdar ni bilo,” še zapiše Jurišič.
Mestni svetnik še navede, da kaj je pravi razlog in kdo je za to odgovoren, ga v bistvu niti ne zanima in se s tem tudi ne želi ukvarjati: “Vse, kar želim v tem primeru je, da se drevesa na Gregorčičevi posadijo, kot je bilo predstavljeno v renderju (v vizualni rešitvi).”
“Drevoredi predstavljajo sončna očala mesta”
V spodbudo k zasaditvi dreves si za konec Jurišič izposoja besede mag. Nikolaja Stareta, ki se zaveda pomena drevoredov in pravi: “Drevoredi predstavljajo sončna očala mesta, saj ščitijo pešce pred ultravijoličnimi žarki in jim omogočajo senco v vročih poletjih, hkrati pa jih delno ščitijo pred prahom, nalivi, refleksijo fasad,…”.
Zato župana javno poziva: PRENEHAJTE Z URBANISTIČNIM VANDALIZNOM IN POSADITE DREVESA TUDI NA SEVERNI STRANI GREGORČIČEVE!
Več v Občinskem informatorju na BK TV.
