Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Mestni svetniki so na dopisni seji odločali o poslovanju Javnega holdinga Maribor, o bilančni izgubili in kako se naj le-ta pokrije, glasovali pa so tudi o tem, da se naj podelijo razrešnice direktorju holdinga Andreju Rihterju in članom nadzornega sveta.

Razrešnica v nasprotju z nezaupnico pomeni potrditev in odobritev opravljenega letnega dela uprave in nadzornega sveta – in le-te mestni svetni MO Maribor direktorju JHMB Andreju Rihterju in nadzornikom niso podelili. Se obeta izredna seja?

“Zakaj smo tako glasovali? Preprosto zaradi tega ker smo sledili stališču odbora za finance. Tam so večinsko izglasovali da se ne potrdi razrešnica nadzornikom in direktorju Javnega holdinga Maribor,” nam pojasni Milan Mikl (SDS).

Predstavnikom ustanoviteljice v nadzornem svetu nadzornikom – Davidu Kastelicu, Mateji Cekić, Mateju Bastiču in Vinku Filipiču, se sicer 25. avgusta izteče mandat. “Kar se tiče naslednji korakov, pripravljamo gradivo, v kolikor župan ne bo sam sklical izredne seje, jo bomo svetniki, predvidoma v začetku avgusta, da bodo pravočasno imenovani novi nadzorniki. Sledili bomo vsem postopom in poslovniku, pozvali Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) da da razpis za evidentiranje kandidatov, ko jih KVIAZ potrdi, lahko gre to na sejo, da potem mestni svetniki kot skupščina JHMB tudi imenujemo nadzornike,” nam je pojasnil Milan Mikl iz SDS.

Spomnimo … Na junijski seji mestnega sveta MO Maribor so z dnevnega reda dali praktično vse vsebinske točke, povezane z Javnim holdingom Maribor. V minulih dneh so tako svetniki na dopisni seji odločali o pomembnih stvareh. In da dopisni seji svetniki niso podelili razrešnice direktorju in članom nadzornega sveta. Glasovanje je bilo 15:22 pri direktorju in 14:23 pri nadzornikih. Kdo je kako glasoval? Kdo je bil ZA razrešnico direktorju: Aljaž Bratina, Melita Petelin, Samo Peter Medved, Jelka Kolmanič, Gregor Reichenberg, Tamara Kurnik, Metka Koler, Andrej Bauman, Jure Legvart, Vid Lešnik, Katarina Mejal, Matej Pavlič (Lista Arsenovič za Maribor), Aleš Ciringer (Gasilci Maribora neodvisna lista), Alenka Iskra (SD) in Zdravko Luketič (NSi). Pri nadzornih pa je Luketič glasoval proti, vsi ostali zgoraj našteti pa ponovno za.

Spomnimo Saša Arsenovič je sicer v sodnem sporu z mestnem svetom, kdo ima sploh ustanoviteljske pravice v holdingu.

“Svetniška skupina Gibanje Svoboda je ocenila, da poslovanja holdinga ne izpolnjuje ciljev zaradi česar je bil holding pred leti ustanovljen, pričakovali bi, da se položnice občanom zaradi ekonomije obsega in boljše organizacije skupnih služb ustrezno znižajo. Realnost je popolnoma drugačna položnice so se v teh letih procentualno zvišale celo bolj kot je bila skupna inflacija. Dejstvo je, da holding tako kot je voden sedaj predstavlja vir denarja za županove projekte, ki nimajo prav nobene veze z izboljšanjem javne komunalne infrastrukture,” nam pove Karin Jurše iz Gibanja Svoboda.

Kot še doda, so zato tudi v svetniki Gibanja Svoboda glasovali kot so, saj menijo, da nadzorni svet in direktor nista opravila naloge.

Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, pa o tem zakaj so glasovali proti pove: “Ker skupščina torej mestni svet nima informacij. Še več: župan jih celo “skriva” pred nami in namerno zadržuje gradiva, ki jih iz JHMB pošljejo za mestni svet. Župana smo že v javnem pozivu pozvali, da naj začne postopke za imenovanje novih nadzornikov (preko KVIAZA), tudi odbor za finance je na moj predlog storil enako. Če mestna uprava, ki jo vodi direktorica Lidija Krebl tega ne bo storila, bomo to primorani spet storiti svetniki sami na izredni seji.”

Vprašanja kaj to pomeni za njegovo delo vnaprej smo naslovili tudi na Andreja Rihterja, ki Javni holding Maribor sicer vodi od novembra 2021.

Govorili smo za zaposlenimi v Zavetišču za živali Maribor, ki so nam povedali, da si ljudje delo v zavetišču pogosto predstavljajo drugače, kot dejansko je.

Kaj vas je pripeljalo do dela v zavetišču za živali?

Do dela v zavetišču te v glavnem pripelje želja po delu z živalmi, torej pomagati tistim, ki so ostale brez svojega doma, saj so morda nekomu nezaželene ali pa so bile zaradi slabega ravnanja odvzete.

Kakšen je vaš vsakdanjik pri delu z živalmi, kot so mucke in psi?

Ljudje si delo v zavetišču pogosto predstavljajo drugače, kot dejansko je. Naš vsakdanjik se v veliki meri vrti okoli čiščenja in razkuževanja namestitvenih prostorov in pripomočkov. V sezoni mačjih mladičev pa velik del dneva namenimo hranjenju mladičev in dajanju terapij. Ko so nujna opravila končana, sprehajamo pse, vodimo oglede za potencialne posvojitelje, urejamo okolico in opravljamo terensko delo. Delo v zavetišču je zelo dinamično in zahtevno ter ga nikoli ne zmanjka.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se soočate pri svojem delu, in kako jih premagujete?

Največji izziv je vsekakor najti odgovorne domove za zapuščene živali, predvsem za odrasle in starejše pse ter mačke. Pri mladičih tega problema skorajda ni, saj se hitro najdejo posvojitelji. Vsako leto se soočamo tudi z velikim številom zapuščenih mačjih mladičev in premalo namestitvenih prostorov. Zato smo pogosto prisiljeni improvizirati, »čarati« in se truditi najti vedno boljše rešitve za namestitev in kakovostno oskrbo za mladiče.

Ali lahko delite kakšno posebno zgodbo o eni izmed živali v zavetišču, ki vam je še posebej pri srcu?

Vsaka žival nosi svojo zgodbo in krivično bi bilo izpostaviti le eno. S posvojitelji ostanemo v stikih tudi po posvojitvi in najlepše je, ko prejmemo fotografije kosmatincev iz njihovih novih domov. Te slike nas spomnijo na njihovo bivanje pri nas, na vse izzive, težave, veselje in smeh, ki so nam ga prinesli, včasih pa tudi kakšno solzico žalosti, ko smo nestrpno čakali dan, ko bodo zapustil zavetišče.

Kako se počutite, ko vidite živali, ki so bile zapuščene ali zlorabljene, in kako jim pomagate, da ponovno zaupajo ljudem?

Vsaka zgodba se začne s težkim občutkom nemoči in žalosti. Pogosto se vprašaš, zakaj sploh nekateri ljudje lahko imajo »hišne ljubljenčke«, namreč popolnoma vsak lahko ima žival, če ima urejene pogoje zanjo ali ne.
Včasih kak delček pretekle zgodbe spoznaš, sploh v primerih odvzete živali s strani veterinarske inšpekcije ali oddane živali v zavetišče s strani lastnika. Pri najdenčkih, kjer lastnik ni znan, pa ne veš ničesar – niti kako in kje je žival bivala niti zakaj je nihče ne pogreša.

Za večino teh živali je sprejem v zavetišče šok. Nekatere potrebujejo več časa, druge manj, da začnejo zaupati. Ko spoznajo, da smo mi tisti, ki jih hranimo, sprehajamo in skrbimo zanje, se nam počasi začnejo odpirati, zaupati in kazati svoj pravi značaj. Neverjetno je, kako malo je v resnici treba, da te žival vzljubi in ti začne zaupati, ter kako veliko ljubezni ti vrne
nazaj.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imajo ljudje o živalih v zavetiščih, in kako bi radi to spremenili?

Najpogostejše zmote, ki jih imajo ljudje o živalih v zavetišču, vključujejo prepričanje, da so v zavetišču le psi z vedenjskimi težavami ali nevarni psi, ter strah, da odraslih psov in mačk ni mogoče prilagoditi njihovih željam.

Treba je vedeti, da je vsaka žival specifična. Ne osredotočamo se izključno na izgled ali starost, temveč na karakter živali in če smo ji sposobni nuditi pogoje za bivanje. Prav tako se moramo zavedati, da če nimamo potrebnega znanja o vedenju živali in njihovi vzgoji, lahko hitro pride do težav.

V zavetišču imate možnosti žival predhodno spoznati, nihče pa ne bo jezen, če se ne odločite za posvojitev, če ugotovite, da ji ne morete nuditi tistega, kar potrebuje. Ravno to je bistvo odgovornega skrbništva – zavedati se potreb živali in lastnih zmogljivostih, da preprečimo nepotrebno trpljenje živali ali sebi.

Želimo si, da bi ljudje dali živalim priložnost, ne glede na njihova leta ali izgled. Namesto strahu, da bi prehitro ostali brez živali, ker je le ta »stara«, je bolje pomisliti, kako je živali, ki bo zaradi starosti ali določenega zdravstvenega stanja do smrti ostala v zavetišču, ki bi naj bil le njen prehodni dom.

Kako skrbite za dobro počutje živali v zavetišču in katere aktivnosti so najbolj priljubljene med njimi?

Za dobro počutje živali skrbimo predvsem s crkljanjem, sprehodi, igro, dobro hrano, svežo vodo, mehkimi ležišči in veterinarsko oskrbo. Tukaj je treba izpostaviti prostovoljne sprehajalce, ki pomagajo, da se vsi psi vsakodnevno sprehodijo, prostovoljce, ki pomagajo pri oskrbi muc in vse tiste, ki z donacijami hrane, ležišč, igrač in drugih pripomočkov pomagajo pri kakovostnejšemu bivanju živali. Psom so gotovo najljubše aktivnosti sprehod, igra in cartanje. Muce preprosto obožujejo sončenje, igro in cartanje, kadar jim paše.

Kako se spopadate s trenutki, ko žival ne najde doma dlje časa? Kaj vas motivira, da vztrajate pri svojem delu?

Ko žival dlje časa ne najde doma, to prinese občutke žalosti in razočaranja. Osredotočamo se na to, da žival predstavimo skozi naše oči, ljudi poskušamo prepričati, da vidijo in začutijo to, kar vidimo in čutimo mi. Včasih traja dolgo, da najdemo pravega posvojitelja, vendar nikoli ne obupamo.

Kako lahko lokalna skupnost in posamezniki pomagajo zavetišču, bodisi z donacijami, prostovoljnim delom ali kako drugače?

Lokalna skupnost in posamezniki lahko našemu zavetišču pomagajo na več načinov. Največjo pomoč predstavljajo odgovorne posvojitve živali, saj le s posvojitvami lahko nadaljujemo z našim delom reševanja in skrbi za druge živali v stiski. Kdor pa ne more (več) posvojiti, lahko ogromno prispeva z ozaveščanjem drugih. Povečanje zavedanja o odgovornem lastništvu, o pomembnosti posvajanja iz zavetišča ter sterilizacije in kastracije psov in mačk je ključnega pomena.

V »idealnem« svetu, kjer bi bili vsi lastniki odgovorni in bi skrbeli za svoje živali, zavetišča ne bi potrebovala donacij in prostovoljcev.

Katere so največje radosti in zadovoljstva, ki jih doživljate pri delu v zavetišču za živali?

Gotovo je največja sreča, ko ti žival, za katero skrbiš in se trudiš, vrača ljubezen, ki jo daješ. Vsekakor pa si resnično zadovoljen, ko gre žival iz zavetišča novemu boljšemu življenju
naproti.

Kako vpliva vaše delo na vaše osebno življenje in kaj bi svetovali tistim, ki razmišljajo o delu v zavetišču za živali?

Delo v zavetišču močno vpliva na osebno življenje – jezo, misli, veselje in tudi žalost včasih neseš domov. To delo se prepleta s celotnim tvojim življenjem in je del vsakdana. Če na to nisi pripravljen, potem morda takšno delo ni zate. Tistim, ki razmišljajo o delu v zavetišču, bi svetovali, da poskusijo to delo na lastni koži – najboljši način za to je prostovoljno delo v lokalnem zavetišču. Tako se bodo lahko zares prepričali, ali jim to delo ustreza.

Delo v zavetišču za živali ni le služba, temveč način življenja, ki zahteva stabilnost, sočutnost in predanost. Pomembno je imeti jasno sliko o tem, kaj takšno delo dejansko vključuje, in biti pripravljen na vse.

“Na ta lep četrtkov večer bi z vami radi delili izjemno zgodbo. Pozitivno. Zgodbo dveh superjunakov. Želimo si, da doseže čim več ljudi. Na kampu Marcosa Tavaresa skozi zatrjujemo, kako pomembne so za nas vrednote. Da ne učimo otrok samo nogometa, ampak tudi druge stvari. Neradi izpostavljamo posameznike. Ampak danes bomo naredili izjemo,” je zapisal Marcos Tavares.

Po kopanju so se odpravljali nazaj v hostel. Iz kopališča imajo nazaj nekje 10 minut hoje. “Fanta z imeni Nikolas in Jože sta pred odhodom iz bazenov videla starejšega gospoda na invalidakem vozičku, ki je bil izgubljen. Ko so ostali že odhajali, sta brez vprašanj stopila do njega in ga vprašala, če mu lahko kako pomagata. Gospod jima je zatrdil, da bi potreboval pomoč in da ga nekdo pelje do doma za ostarele, ki je v bližini našega hostla. Nikolas in Jože sta mu ustregla. En ga je potiskal do doma, drugi je nosil njegove vrečke. Ponosni smo na oba. Izjemno ponosni.”

“In njuno dejanje je najlepši dokaz, kako pomembno je, da pomagamo sočloveku. Da najdemo vsaj lepo besedo. Dejanje ni ostalo neopaženo. Pohvala na večernem dogodku in nova nogometna žoga EURO2024 s strani naše legende. Danes bomo zaspali z nasmehom na obrazu. Dragi starši, prijatelji, delite tole objavo, da le ta doseže čim več dobrih ljudi,” zaključi.

Bojan Svenšek, predan športnik iz Maribora, se je danes zjutraj podal na izjemen kolesarski podvig iz Maribora v Atene. Njegova avantura, poimenovana Transatenica 2024, je dolga kar 2.200 kilometrov in bo vključevala 22.000 višinskih metrov.

FOTO: Karin Kočevar

Bojan namerava to zahtevno pot premagati v samo 10 dneh. Tako so ga danes podprli najmlajši: “Ti si naš heroj. Ti zmoreš vse! Otroci Križemrok ti kličejo hvala!” Danes ga na poti do Bosne spremlja tudi Iztok Kočevar in drugi prijatelji, ki so ga z veseljem podprli.

Bojan s tem projektom zbira sredstva za otroke, ki jih bo Društvo Križemrok – počitnice za otroke peljalo na poletne počitnice. Humanitarni cilj je omogočiti nepozabne počitnice 80 otrokom, kar zahteva 17.600 evrov. Vsak prispevek šteje, zato podprite Bojanovo plemenito misijo.

Sredstva lahko prispevate na TRR: SI56 6100 0000 8119 441 s pripisom “TRANSATENICA2024” ali pošljete SMS z besedo “POCITNICE5” na 1919 in donirate 5 evrov.

Vsak evro šteje in skupaj lahko otrokom omogočimo poletje polno doživetij.

Letošnji nastopajoči na Glavnem odru prinašajo tako pestrost, da bi lahko rekli, da je na krožniku prava mešanica okusov. Prvi štirje večeri so imeli izreden meni: Magnifico, slovenske popevke z več izvajalci, Perpetuum Jazzile in Pink Floyd History s spektaklom Dark Side Orchestra.

Pester nabor nastopajočih se zagotovo vidi na Trgu Leona Štuklja, kjer so se v prvih večerih zvrstili glasbeniki, pevci in pevke, ki zagotavljajo kakovost izvedbe, s svojo specifičnostjo pa tudi različno občinstvo.

Šarmer Magnifico, ki se lahko prelevi tudi v kaj drugega

Otvoritveni koncert je imel Magnifico, ki pravzaprav ni prvič stal na tem odru. Tokrat ga je spremljal Veliki disko šlager orkester. Magnifica se nikakor ne da spraviti v nek kalup, čeprav po eni strani vemo, kaj lahko prinese na oder, kaj zapoje. a vseeno to ni tako enostavno, saj se še sam lahko prelevi v eno ali drugo vlogo pevca, ki skoraj nikogar ne more pustiti ravnodušnega.  Sam na odru ni niti na miru, niti ne miren. Tudi tokrat je bilo tako, da je prehajal iz ene v drugo pesem energično, močno, silovito, hkrati pa tudi nežno, a odločno. In vsekakor barvito. Ter zapel svoje kultne, legendarne, energične, romantične pesmi, prav tako tudi tiste, ki razgaljajo stanje, človeka, družbo, a nikakor ne tako, da bi človek padel od kritike dol, ampak s pesmimi in glasbo, ki je igriva, lahkotna, plesna pa tudi seksi in resna. Odvisno pač od same pesmi in od virtuoza, ki jo prepeva in z njo osvaja publiko. In publika je bila prvi večer letošnjega Festivala Lent zagotovo osvojena. Pa ne samo na Glavnem odru z Magnificom, ampak tudi na drugih odrih, ki so jih letos postavili drugače.

Magnifico na Glavnem odru Festivala Lent

En kratek večerni sprehod po Lentu in centru Maribora na prvi večer Festivala Lent je pokazal prav to. Da je Narodni dom Maribor z vsemi sodelujočimi spet pokazal, da zna narediti tisto, na kar smo čakali. Spraviti vsebino na Lent, na Trg Leona Štuklja in po drugih prizoriščih tako, kot je bilo nekoč, in hkrati posodobljeno. Nekaj vtisov, pričakovanj, želja obiskovalcev in tistih, ki so “sestavljali” del programa, smo zbrali v poročanju o prvem dnevu, večeru Festivala Lent.

Nekaj utrinkov je zbranih tudi v fotografijah.

Poklon slovenski popevki, s katerim so prebudili nostalgijo

In spet se lahko ozremo na Glavni oder letošnjega Festivala Lent. Drugi večer je prinesel Večer slovenske popevke: Nad mestom se dani. Slovenske popevke, ki so v vseh letih od svojega nastanka do danes postale del zavesti in podzavesti marsikoga, ne samo starejših, ampak tudi mlajših, so na oder spravili Big band Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Rudolfa Strnada  z Nuško Drašček, Raiven, Veroniko Strnad, Gregorjem Ravnikom, Rudolfom Gasom, Tomažem Domiceljem in Alfijem Nipičem.

Slovenska popevka ima posebno mesto v naši glasbi. Leta in leta so popevke peli na festivalih slovenske popevke, mnoge od njih poznamo, jih prepevamo, pri nekaterih se niti ne zavedamo, da znamo besedilo, dokler na začnemo peti pesmi, ko jo slišimo na radiu ali na odru, kot je bil drugi večer Festivala Lent, ko so jih oživili in s svojo dodano energijo spustili med ljudi priznani in kakovostni pevci.

Alfi Nipič je eden tistih pevcev, ki je stal na odru in zapel pesmi, ki izražajo veliko ljubezen do domačega Maribora, čeprav je sam tudi Pesničan in še veliko več, in publika je pela z njim.

Alfi Nipič na Večeru slovenske popevke na Festivalu Lent

Prav tako tudi z drugimi pevci in pevkami, ki so zanosno, slavnostno, hkrati pa ponosno in tudi igrivo zapeli več pesmi, medtem ko je orkester igral. Raiven je zapela tudi svojo Veroniko, a ne samo njo. Nuška Drašček je blestela na odru,  prav tako tudi Veronika Strnad. In pevci niso prav nič zaostajali.

Raiven na Večeru slovenske popevke Festivala Lent

Večer slovenske popevke na Festivalu Lent se je končal sredi noči, a verjamemo, da so izvedbe pesmi ostale v spominu marsikaterega obiskovalca in obiskovalca še tudi naslednji dan. Tudi ta, da se nad mestom dani.

Perpetuum Jazzile v vsej svoji veličini

In potem je prišel tretji večer. In na Glavnem odru Festivala Lent so bile nova energija, nova moč, nova zasedba, nova glasba. Ne nova po letih, ampak v primerjavi s prejšnjima dvema večeroma zagotovo drugačna. In prav nič manj kakovostna. Svojo moč, svojo prezenco, svojo energijo je pokazala zasedba Perpetuum Jazzile. Ki spada v sam svetovni vrh vokalnih skupin ne samo pri nas, ampak tudi v svetu.

Pojejo ljudske pesmi, prav tako jazzovske, blues, gospel, disko, funk, pop in še mnogo več. Pa ne samo da pojejo, celotno glasbo ustvarijo s človeškim glasom, ritem s človeškim beatboxom, ko iz sebe spravijo glasove bobnov in drugih tolkal. Z glasovi in rokami poustvarijo zvoke, ki se jih sliši v naravi, od pretakanja vode do nevihte, tudi iz urbanega sveta zvoke, pri katerih zastrižemo z ušesi in se vprašamo: “Je to sploh mogoče?”

Perpetuum Jazzile na Festivalu Lent

Kaj hitro smo lahko slišali popularne pesmi, tako sodobne kot malce starejše, od skupin ABBA, The Queen in drugih, nato so prešli na klasiko in spet na popularno zvrst glasbe. Izredne priredbe svetovnih hitov so bile tiste, ki so osupnile marsikoga in ga hkrati spomnile na veličino zasedbe Perpetuum Jazzile. Ja, tudi Africa je bila med vsemi pesmimi, tista, ki jim je leta 2008 prinesla Viktorja za posebne dosežke.

Prisluhnite zasedbi Perpetuum Jazzile TUKAJ .

Rokerski spektakel z mogočnostjo in nasičeno energijo Pink Floyd History: Dark Side Orchestra

Zgodil se je tudi četrti večer Glavnega odra Festivala Lent. 51 let je od izida albuma Dark Side of the Moon, pri katerem se je podpisala izvrstna skupina Pink Floyd. Gre za kultni album prav tako kultne glasbene skupine. In godalni orkester in skupina Pink Floyd History je koncertni spektakel Dark Side Orchestra v stilu skupine Pink Floyd prinesla v Maribor na Glavni oder Festivala Lent.

Pink Floyd History: Dark Side Orchestra na Festivalu Lent

Spektakel je nastal lani, ob 50-letnici izida albuma Dark Side of The Moon. Sprva je bila na Glavnem odru skupina, ki posrka energijo iz zraka, iz okolice, hkrati pa jo nasičeno in polno daje usmerjeno naprej k publiki. Vizualizacije na odru so prav tako močne, skladne s pesmimi, skladbami. Kar ni presenetljivo tistim, ki poznajo originalno zasedbo Pink Floyd in njihove nastope na velikih odrih. Skupini na Glavnem odru se je kmalu pridružil še orkester in potem se je zdelo, da vsi skupaj, cel trg diha v enem ritmu, ki je vse povezal in dvignil na Luno. Na temno stran Lune.

Kako je bilo, ko je igrala in pela skupina še brez orkestra na odru, si lahko pogledate na povezavi

Danes na Glavnem odru začetek Folkarta

Ja, nov dan, nov večer je na Festivalu Lent, ki v nekaj dnevih na svojih prizoriščih prinaša zgoščeno dogajanje za vse generacije, in prinaša danes tisto, iz česar se je Festival Lent pravzaprav razvil. Folkart. Danes se namreč začenja. Največji slovenski folklorni festival, pod okriljem svetovne organizacije CIOFF. Ki prinaša v Maribor folklorne plese iz vsega sveta. Letošnji je že 36. po vrsti. In kaj se bo danes na Glavnem odru in v naslednjih dneh po Mariboru in še v nekaterih mestih videlo in slišalo? Črno goro, Indijo, Novo Zelandijo, Maore, Panamo, Portugalsko, Južno Korejo in seveda odlično stalnico Mariborčane, člane AFS Študent.

Mariborski mestni svetniki so se včeraj brez razprave in soglasno strinjali z novim poskusom prodaje družbe Farmadent. Potrdili so lokalni program za kulturo, preureditev linij mestnih avtobusov in dokumentacijo za izgradnjo Zdravstvene postaje Tezno, niso pa se strinjali z višjimi cenami vrtcev. Parkiranje bo ob sobotah plačljivo do 13. ure.

Mestni svetniki so potrdili nove cene odvajanja komunalne odpadne vode, omrežnine in črpanja blata, s čimer se položnica za povprečno gospodinjstvo znižuje za nekaj evrov. Niso pa potrdili predlaganega zvišanja cen javnih vrtcev, čeprav je Brigita Gajzer Pliberšek iz občinskega urada za vzgojo in izobraževanje ponovila, da plačila staršev še vedno ostajajo najnižja med mestnimi občinami. Proti je glasovalo 17 mestnih svetnikov, kar 19 pa jih je bilo proti predlaganemu znižanju občinskih subvencij za plačilo vrtcev.

Župan svetnike opozoril, da so nujna vlaganja v vzgojno-izobraževalne ustanove

Svetniki se ob tem niso javili k besedi, da bi pojasnili svojo odločitev, župan Saša Arsenovič pa jih je opozoril na nujna vlaganja v vzgojno-izobraževalne ustanove. “3000 staršev se dotika sofinanciranje, 13.000 otrok pa hodi v vrtce in šole, ki imajo zaradi tega slabši servis in celodnevno počutje, zaradi pet evrov na položnici v času najnižje brezposelnosti v zgodovini Slovenije,” je poudaril.

Nekaj pomislekov so imeli mestni svetniki tudi glede Lokalnega programa za kulturo za obdobje 2024-2027. Po ocenah Liste kolesarjev in pešcev je dokument neambiciozen in “namesto, da bi odgovarjal na potrebe mlajših generacij ustvarjalcev, producentov in občinstva, izgleda bolj kot popis stanja v službi županovega omejenega razumevanja področja kulture”.

V drugi obravnavi so mestni svetniki potrdili predlog za uvedbo kadrovskih štipendij. Poleg obstoječih štipendij za nadarjene dijake in študente bo tako občina podeljevala kadrovske štipendije, katerih prejemniki se bodo po zaključenem izobraževanju morali zaposliti v občinski upravi ali zavodih, kot so vrtci, šole in zdravstveni domovi. V svetniški skupini Gibanja Svoboda so bili sicer kritični, ker menijo, da bi kadrovske štipendije morale veljati tudi za zaposlitev v drugih javnih zavodih, kot so UKC Maribor, srednje šole ali domovi za starejše.

V prihodnje bo v Mestni občini Maribor hranjenje prostoživečih živali prekršek

Prenovo sistema javnega potniškega prometa, ki zajema preureditev linij mestnih avtobusov, so potrdili z dopolnilom, da linija z Gaja ostane povezovalna linija in tako vozi potnike tudi v center mesta. Dokument so sprejeli po skrajšanem postopku, da bi se nov režim lahko začel uveljavljati že med poletnimi počitnicami, ko je na avtobusih manj ljudi in se lahko do jeseni uvede še morebitne nujne prilagoditve.

V prihodnje bo v Mestni občini Maribor hranjenje prostoživečih živali prekršek, župan pa je tokrat uspel tudi s predlogom za uvedbo plačljivega parkiranja na javnih parkiriščih ob sobotah. A namesto sprva predlagane plačljivosti med 8. in 16. uro je župan po posvetu s svetniškimi skupinami predlagal od 8. do 13. ure. Še vedno to velja le za strogo središče mesta, medtem ko bo drugod parkiranje v soboto še vedno brezplačno.

Obenem so mestni svetniki podaljšali plačljivo parkiranje ob delovnih dneh z 19. na 20. uro, cene parkiranja pa se ne spreminjajo.

Mestni svet je prav tako potrdil investicijsko dokumentacijo za izgradnjo nove Zdravstvene postaje Tezno, ki bo po projektantski oceni stala 20,7 milijona evrov. “Gremo naprej, potem ko smo uspeli zgraditi Zdravstveno postajo Magdalena, ki smo jo danes odprli,” je dejal župan.

Točke, ki so se nanašale na poslovanje, imenovanje nadzornikov in prejemke v Javnem holdingu Maribor, so na predlog opozicije umaknili. So pa brez razprave potrdili rebalans letošnjega proračuna, katerega prihodki se s sedanjih 169,3 milijona evrov povečujejo na 173,6 milijona evrov. Večino dodatnih prihodkov predstavlja najemnina od nedavno prevzete centralne čistilne naprave.

Direktor mariborske policijske uprave Beno Meglič je podal informacijo o varnostnih pojavih na območju Mestne občine Maribor v letu 2023. Kot je dejal, so lani obravnavali za dobro tretjino več kaznivih dejanj kot leto prej in jih preiskali v skoraj 48 odstotkih, najpogosteje je šlo za tatvine, goljufije in poškodovanje tuje stvari. Med uspešno zaključenimi preiskavami je omenil rope na bencinskih servisih in serijske požige vozil. Še vedno pa upada število kršitev javnega reda in miru ter varnosti ljudi. Štiri odstotke je bilo več prometnih nesreč, nekoliko višji je tudi delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč.

Mestni svetniki so v pripombah terjali več aktivnosti policije zoper droge, nedovoljeno vožnjo po peš coni ali po Pohorju, divjo vožnjo, tatvine koles in napade na manjšine. “Maribor je varno mesto,” je na pomisleke glede tega odgovoril Meglič.
VIR: STA

Včeraj smo na BK TV imeli oddajo Vzhodna kjer so gostovali predstavniki svetniških skupin v mestnem svetu MO Maribor. Vabilu so se odzvali v SDS, NSi, SD, Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, Stranki mladih – Zelenih Evrope in Listi Arsenovič za Maribor. Niso pa našli predstavnika za v oddajo v Gibanju Svoboda, kljub temu da imajo v mariborskem mestnem svetu kar enajst svetnikov.

Veliko se v zadnjih dneh glasno govori o koaliciji Arsenoviča z Gibanje Svoboda, da se nekaj na tem dogaja verjetno priča tudi dejstvo, da predstavnikov Svobode ni bilo v oddajo. Kot kaže bo torej tehtnica na današnjem glasovanju prevesila ravno stranka Gibanje Svoboda in njeni svetniki, saj so ostali v oddaji Vzhodna nakazali, da so proti podražitvam – torej SDS, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnost, SD, NSi in Stranka mladih – zelenih Evrope. (To je 18 mest v mestnem svetu.)

Za bodo najverjetneje glasovali v Listi Arsenovič za Maribor, kjer je 12 svetnikov. Bo do večine Arsenoviču pomagal 11 svetnikov Svobode z dvigom rok? V zameno pa bodo kmalu lahko sedeli na dveh podžupanskih mestih … To bomo videli že čez nekaj ur na seji mestnega sveta, kjer sicer sedi 45 svetnikov, od naštetih še dva iz Liste kolesarjev in pešcev, ena iz Levice in en iz gasilske liste.

Kakšna stališča zastopajo predstavniki strank v studiu? 

Danes na seji bodo svetniki imeli na mizi predlog o zvišanju cen mariborskih vrtec, zato smo goste povprašali, kakšna so njihova stališča in kako bodo glasovali. Luka Simonič, ki je na oddaji zastopal svetnike SDS je na vprašanje, če bo kaj drugače kot januarja, ko so bili večinsko proti podražitvam: “Tudi zdaj mislim, da ne bo drugače. Tudi zdaj bomo večinsko proti. Mogoče, če bomo prišli s kakšnim drugim predlogom blizu neke rešitve, se bomo o tej na sami seji mestnega sveta pogovarjali. Je pa res, da tako kot pravi gospod Arsenovič, on na žalost, vsaj po našem mnenju, iz nekega vidika kot menedžer je prvi politik mesta – tega se je treba zavedat. On ima vzvode financiranja, ampak jih mora iskati tudi v državnem proračunu, mora jih iskati skozi kohezijska sredstva in to je vse mogoče. Res je, da so se stroški vrtec povečali, ampak mi se moremo zavedati, da je naše mesto tudi socialno ogroženo. Po vseh kazalcih smo po neto plačah, po dohodkih smo med nižjimi v državi, definitivno tudi vrtci, se pravi stroški vrtcev, morajo biti med nižji.” 

Simonič je še izrazil skrb kar to pomeni za mlade družini in da ga skrbi, da se bomo ljudje iz Maribora še bolj izseljevali, zaradi visokih življenjskih stroškov.

Damjan Cvetko je zastopal barve SD, svetnica Alenka Iskra je januarja glasovala za podražitve vrtec, Boštjan Klun proti. Zanimalo nas je kako bo tokrat. Cvetko pove: “Mi v stranki imamo to razpravo, ravnokar še poteka znotraj našega predsedstva. Ampak načeloma je stališče znotraj predsedstva, da ne podpiramo podražitev. Kolega je načel eno zelo pomembno zadevo. Maribor demografsko umira in v kolikor želimo dvignit populacijo mesta, ki se evidentno iz leta v leto niža, sploh kar se tiče stalnih prebivališč. Je treba neko strategijo na tem področju vpeljati v mesto. Tukaj vidimo velik manjko. Proračun je političen, program mesta, kaj je naša prioriteta … in v kolikor mi manjšamo subvencije za vrtce in višamo subvencije za tlake, je to slab signal za bodoče generacije, ki bi naj tukaj se sem preselile oz, bi naj tukaj delale.”

Aljaža Bratino iz Liste Arsenovič za Maribor povprašamo, katere koristi bi podražitve vrtec prinesle: “Prvo, kar bi želel povedati je, da je vsaka podražitev neprijetna. Še bolj neprijetno pa je poslušati to nasprotovanje temu, češ kakšna velika izguba. Potrebno je operirati z golimi dejstvi. Prvo kar mene osebno, kot Mariborčana boli, da se Maribor in Mariborčane daje vedno v predalček najbolj revni, najbolj siromašni, najbolj ne vem kaj vse. Temu preprosto ni tako. Ta trenutek imamo v Mariboru in Sloveniji seveda daleč najnižjo brezposelnost. Zgodil se je, hvalabogu, padec inflacije, dvigi plač v javnem in zasebnem sektorju, in v končni fazi velikokrat se potegne kot adut nasprotovanja iz rokava dvig obrestnih mer in podobno, ker imajo ljudje kredite – tudi to je padlo. Našim vrlim zaposlenim vzgojiteljicam in vsem, ki skrbijo za naše otroke je prav tako potrebno dvignit plače in to se je zgodilo. Od kod pa bo ta denar prišel? Iz zraka verjetno ne. Čisto vse je treba zaslužit.”

Bratina je še v nadaljevanju povedal, da so se subvencije v lanskem letu zrasle in da bodo tisti, ki so v tem obdobju prišli do večjih dohodkov morali plačati na mesec več za vrtec.

Stojana Auerja iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti vprašamo, če meni, da je vlaganja v infrastrukturo mogoče financirati tudi drugače, ne z višjimi položnicami za starše? “Jaz sem šel v to, da sem član mestnega sveta zgolj in izključno zaradi tega, da bi se Maribor nekoliko obrnil na bolje. V življenju sem spoznal ogromno ljudi, ki seveda, bi temu mestu lahko doprinesli tudi kakšno dodano vrednost. Zdi se nam, vsaj naši listi, da je tukaj ogromno nekih neizkoriščenih možnosti. Nedvomno vam damo prav, da so se podražili življenjski stroški. Ampak glejte kakšno bo sporočilo, če se bo ta sklep o podražitvi vrtcev sprejel? Medijsko: Maribor je podražil vrtce, spet udarec po žepu za mlade starše. Če se pa vrnemo nazaj – Kaj lahko mi naredimo, da te mlade, ne samo da obdržimo, ampak da pritegnemo še nove. Mi zdaj gradimo in prodajamo v teh blokovskih naseljih nova stanovanja, ampak a veste pritegnit moramo mlade z nekimi dejstvi. Komunicirat preko medijev, kar bo mladim privlačno in zaradi česar se bodo odločili živeti v našem mestu.”

Auer še navrže konkreten predlog, kjer vzame za primer Avstrijo ter mesti Dunaj in Salzburg – za primerjavo Ljubljani in Mariboru. Doda, da so se občinski svetniki v Salzburgu odločili, da bo mesto v celoti subvencioniralo vrtce.

Zdravka Luketiča iz NSi vprašamo, če ga skrbi udarec po denarnici za starše z že tako nižjimi dohodki. “Če ne želimo, da mesto izumiramo, moramo biti prijazno mesto mladim ljudem in družinam. Moramo pa ločiti med ceno in podražitvijo. Jaz osebno menim, da cena mora pokrivati stroške, do podražitev pa ne rabi priti, kot je bilo povedano na primeru Salzburga, ker se lahko subvencionira. Zato nisem že takrat bil naklonjen znižanju subvencije ali pa postopnem znižanju subvencije. Seveda pa bo to otežilo sprejemanje proračuna, ker to pomeni, da nekatere investicije, ki bi jih radi imeli, ne bomo mogli izvest. Se je treba potem odločiti, meni se vendarle zdi, da imajo prednost ljudje.

Luketič če doda, da je treba z mestnim proračunom ravnati preudarno, tako kot sami ravnamo doma.

Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope pa pove: “V Stranki mladih – Zeleni Evrope absolutno podpiramo, da mladi ostajajo v mestu. Eden od pogojev so seveda prijazni pogoji za mlade družine. Zagotovo je to, da ko se nekam preseliš, da veš da boš plačeval za vrtec 10,. 15 ali 20 odstotkov svoje plače eden ključih momentov. Mislim, da Maribor ne sme dajati tega signala ne hodite v Maribor. Torej to bi bil napačen signal, zato tega ne bomo podprli. Zakaj to s takšno lahkotnostjo, mi lahko kdo očita, da trdim. Ravno zato ker vedno govorimo, da denarja ni. Zdaj ko smo samo preverjali ene projekte v prejšnjem letu smo ugotovili, da je za en arhitekturni biro iz tujine za urejanje, če se ne motim Slomškovega trga, plačalo okrog pol milijona evrov. To je približno ta denar, ki ga zdaj iščemo tukaj. Pa je šlo zgolj za projekt, torej zgolj za papir, še noben kamen ni bil kupljen, nič še ni bilo narejeno.”

Celotno oddajo si sicer lahko ogledate spodaj, kjer so predstavili tudi stališča o plačljivem parkiranju v centru Maribora, ob sobotah.

Pred dnevi so se na naš medij obrnili starši devetošolcev mariborske osnovne šole.

Starši devetošolcev so nam dejali, da je 12. junija, prišlo do incidenta, v katerega naj bi bila vpletena učiteljica enega izmed predmetov. V šolo naj bi prišli s piščalkami, učiteljica pa naj bi ob vstopu otrok v razred odreagirala tako, da se je začela dreti: “vi niste normalni, normalni ljudje tega ne počno”, enemu izmed otrok naj bi celo primazala klofuto.

Starši trdijo, da jih omenjena učiteljica nenehno ponižuje, govori, da niso inteligentni itd. Prav tako trdijo, da naj ne bi sledila kurikulumu in ima previsoke standarde.

Pravi, da se omenjena učiteljica izogiba staršem, ne prihaja na govorilne ure ali sestanke sveta staršev, ne odgovarja niti na elektronsko pošto. “Naše otroke ponižuje, po novem celo klofuta, zahteva absurdno visok standard znanja, ki sploh ni del učnega načrta, hkrati pa ostaja na šoli. Vodstvo šole si zatiska oči in ne prisluhne staršem navkljub stalnim opozorilom. Je resnično problem le v kadrovskem primanjkljaju? Mar je res tako težko speljati postopek za novega učitelja, ki bi bil do otrok dejansko prijazen in bi upošteval kurikulum?” so nam zapisali.

Starši so nam zaupali tudi, da naj bi ravno zaradi omenjenega predmeta prišlo do popravnih izpitov, in sicer pri kar 14 učencih.

“Na naši šoli je že tradicija (verjetno tudi še na kakšni drugi šoli), da devetošolci na svoj zadnji dan pouka naredijo »častni krog« s piščalkami in tako na nek način naznanijo svoj odhod iz šole. Glede omenjenega »incidenta« sem prvič z njim bil seznanjen z vaše strani, saj ne s strani staršev, učencev, ali učiteljev nisem o tem dogodku prejel nobenega obvestila. Zadevo bom raziskal in v primeru ugotovljenih kršitev ukrepal v skladu z internimi akti šole in veljavno zakonodajo,” pa za naš medij pojasnjuje ravnatelj Mirko Škundrić, ravnatelj.

Seznanjen s številom negativnih ocen 

“S strani staršev sem bil seznanjen z omenjeno problematiko pri predmetu kakor tudi s strani učiteljev in učencev o številu negativnih ocen. Na osnovi prejetih informacij sem začel zbirati potrebne podatke in sem na osnovi pridobljenih informacij, pregledu pedagoške dokumentacije in opravljenih razgovorov ravnal v skladu z zakonskimi predpisi in po načelih pedagoškega vodenja. Z ugotovitvami in ukrepi sem seznanil svet staršev,” še pojasni Škundrić.

Nocoj ob 20. uri, bomo na BK TV gostili predstavnike svetniških skupin in mestnega sveta MO Maribor. Povabilu so se odzvali: Milan Mikl (SDS), Igor Jurišič (Stranka mladi – Zeleni Evrope), Damjan Cvetko (SD), Zdravko Luketič (NSi), Aljaž Bratina (Lista Arsenovič za Maribor) in Stojan Auer (LPR – Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti).

Govorili bomo o podražitvi vrtcev v Mariboru, o novih cenah odvajanja komunalne odpadne vode, omrežnine in črpanja blata, s čimer naj bi se znesek na položnicah znižal, prav tako bomo govorili o ideji plačljivih parkirišč tudi ob sobotah, ter vnovičnem poskusu prodaje Farmadenta.

Ne zamudite, začnemo točno ob 20. uri, v živo na BK TV in na Facebook profilu BK TV.

Znameniti mariborski Festival Lent, največji poletni festival na prostem v Sloveniji, že več kot trideset let v mesto prinaša poletje, nič drugače ne bo niti letos, so danes na novinarski konferenci poudarili organizatorji in sponzorji.

Maribor se ponovno pripravlja na enega največjih in najbolj pričakovanih dogodkov leta – Festival Lent. Letos se bo festival pričel čez nekaj dni, 21. junija, in bo trajal do 29. junija 2024, s čimer bo mesto ob Dravi postalo središče kulture, glasbe in zabave. Letošnji program obsega več 100 dogodkov, ki bodo potekali na različnih prizoriščih po celotnem mestnem jedru in širše.

Festival Lent, ki poteka že več kot tri desetletja, je eden izmed najpomembnejših kulturnih dogodkov v Sloveniji in širši regiji. Ponuja raznovrstno paleto prireditev, ki zadovoljijo različne okuse in starostne skupine.

Festival Lent 2024 obeta bogat program, poln kulture, glasbe, zabave in kulinaričnih užitkov. Maribor bo v festivalskih dneh ponovno zaživel v duhu festivala, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč. Pripravite se na nepozabno doživetje, ki ga ne smete zamuditi. Je pa letošnja novost oder na nabrežju Drave v bližini Hiše Stare trte.

Festival Lent že tradicionalno vključuje tudi Jazz Lent, posebno glasbeno platformo, namenjeno ljubiteljem jazz glasbe. Letos bo Jazz Lent ponovno popestril festivalski program s svojim edinstvenim vzdušjem in vrhunskimi glasbenimi nastopi. Jazz Lent 2024 se bo odvijal od 23. do 29. junija, ko bodo vrhunski jazz glasbeniki z vsega sveta napolnili mariborske odre z nepozabnimi zvoki.

Na današnji novinarski konferenci so na Mestni občini Maribor predstavili gradiva, ki bodo obravnavana na 16. redni seji Mestnega sveta MO Maribor, ki bo potekala 20. junija 2024.

Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, se je sprva dotaknil Borštnikovega festivala, ki so po njegovem zasluži veliko pohvalo. Pohvalil je tudi številna druga dogajanja, ki so se odvila v zadnjih dneh.

Cekićeva predstavila tri gradiva

Mateja Cekić, Urad za finance in proračun, je predstavila tri gradiva. Prvi je odlok o spremembi proračuna, rebalans: “Proračun za leto 2024 je bil sprejet 13. 2. v viši 169,3 milijona, z rebalansom proračun povečujemo za 4,3 milijona na 173,6 milijona. Tako planiramo 146,3 milijona evrov prihodka, 6,1 milijon zadolževanja in 21,2 milijona preostanek sredstev na računu preteklega leta. Davčni prihodki se ne spreminjajo, nedavčni se povečujejo za 3 milijone evrov.”

Naslednja tema je soglasje mestnega sveta k zadolževanju. “Določeno je, da mestni svet poda soglasje k posamičnim poslom zadolževanja, in sicer v proračunu za leto 24 imamo planirane tri milijone zadolževanja, od tega smo slabih 600.000 evrov dobili kredit lani, koristili smo ga letos za Zdravstveni dom Magdalena, tako da dodatnih 2,4 milijona evrov zadolževanja, smo začeli izvajati po sprejemu proračuna. S strani bank smo prejeli ponudbe, gre za štiri banke, ki so nam dale ponudbo. Tri banke so nam dale dokončne zavezujoče ponudbe, v katerih so izboljšale pogoje. Tako da 2,4 milijona evrov kredita predlagamo mestnemu svetu, da poda soglasja. Kredit bi se odplačal v desetih letih,” pojasni. Kredit bo namenjen za investicijska vzdrževanja, največ za šole, vrtce, področje kulture in športa.

Tretje gradivo je gradivo o odloku o proračunski rezervi: “Opredeljujemo višino lastnih in državnih sredstev za sanacijo plazov po lanskih ujmah. Skupni znesek sanacij je predviden 3,2 milijona evrov, od tega iz lastnih sredstev dober milijon, kar se tiče razlike pa se pričakujejo sredstva državna sredstva.”

Predstavljeno bo poslovanje za leto 2023

Andrej Rihter, direktor Javnega holdinga Maribor, je povedal, da bodo predstavili poslovanje za leto 2023. “Mestni svet se bo seznanil z našim poslovanjem, sprejeti moramo tudi določene sklepe. Kar se tiče poslovanja v letu 2023 je bilo s finančnega vidika kar zahtevno. Javni holding bi posloval pozitivno v 768 tisoč evrov, a smo se odločili, da slabimo naložbo in sicer naložbo v Šport Maribor v višini 969 tisoč evrov, zato bo poslovni rezultat negativen in sicer v višini 200 tisoč evrov, to ne vpliva na poslovanje javnega holdinga,” pove Rihter. Poslovanje je bilo po njegovem mnenju uspešno.

Pričetek prodaje Farmadenta

“Vseh šest občin solastnic je ponovno pristopilo k pričetku prodaje. Ta teden je na dnevnem redu Mestne občine Maribor, nato Starše, Miklavž na Dravskem polju, naslednji teden Rače-Fram, sledita še občini Duplek in Hoče-Slivnica. Sam postopek bo trajal predvidoma do konca leta,” pojasni Mitja Senekovič, Sekretariat za splošne zadeve in doda, da bodo prvo zbirali ne zavezujoče ponudbe, sledijo zavezujoče, na koncu leta tudi pogajanja in podpis pogodbe pod odložnimi pogoji. “Takrat se ponovno vračamo na vse občinske svete oz. na mestni svet, ki bodo predvidoma konec leta, morda tudi januarja naslednje leto, dokončno odločali o tem ali in komu bomo družbo Farmadent prodali,” je še dejal.

Brigita Gajzer Pliberšek, Urad za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varnost in raziskovalno dejavnost je predstavila gradiva, vezana na programe in cene vrtcev. “Kot je znano se je v začetku letu dvignila minimalna plača in drugi osebni prejemki, ki so vezani na minimalno plačo. S  1. junijem se za vse javne uslužbence dvigne izhodiščna plača zaradi lanskoletne inflacije. Poleg tega je prisotna rast materialnih stroškov, predvsem zaradi rasti cene energentov. Na teh osnovah se dvigujejo cene mariborskih vrtec za 5,2 odstotka za programe prvega starostnega obdobja in 5,8 procentov za programe drugega starostnega obdobja.”

Za starše, ki trenutno najnižje plačujejo, to mesečno pomeni 2,35 evra, za prvo starostno obdobje in za programe drugega starostnega obdobja 2,03 evra. “Ob tej korekciji naj povemo tudi, da so plačila staršev, da ostajajo najnižja med primerljivimi mestnimi občinami in to je tudi zelo pomembno, s tem da vemo, da najranljivejši, tisti, ki imajo najnižje dohodke so po predpisih socialnega varstva oproščeni plačila vrtca,” doda.

Sogovorniki so bili tudi Dejan Tacer iz Nigrada, Jernej Gruber – Služba za razvojne projekte in investicije – projektna pisarna, Mitja Klemenčič, Urad za komunalo, promet in prostor, Aleš Klinc, Urad za komunalo, promet in prostor inNataša Ritonija, RRA Podravje – Maribor.

Celotni novinarski konferenci pa lahko prisluhnete spodaj:

Nadzorni svet Snage je pred dnevi potrdil novega direktorja podjetja Snaga. To je postal Vito Martinčič, kljub temu, da po neuradnih, a zanesljivih informacijah sploh nima pravno-formalnih pogojev za zasedbo tega položaja. Tudi o tem je danes pregovoril Franc Dover, direktor Snage v odhajanju. Povedal je, da se bo poslužil vseh pravnih sredstev.

Povedal je tudi, kaj si misli o očitkih, da ni timski igralec, to naj bi namreč bil edini razlog za to, da na niso izbrali za direktorja na tokratnem razpisu. Dejal je, da če bi to držalo, bi tu pred nami stal sam, a temu ni tako, veliko delavcev mu je prišlo izkazati podporo.

In kako bo potekala primopredaja z novim direktorjem Vitom Martinčičem, ki je sicer občinski svetnik v občini Slovenska Bistrica stranke Gibanja Svoboda.

Sedanji direktor Snage, Franc Dover, ki mu mandat poteče s 1. julijem 2024, je v svojem mandatu naredil številne korake k izboljšanju poslovanja Snage, zato je marsikdo zaskrbljen, kaj bo ta sprememba prinesla za prihodnost podjetja. Tudi predsednik sindikata Snaga Maribor, Srečko Turk.

Gre za odločitev zaradi politične razdeljevanje mest? Poročali smo, da so se v stranki Gibanje Svoboda, kot kaže, uspeli dogovoriti o podžupanskih funkcijah na mariborski občini. Je tudi menjava na čelu Snage bila storjena kot posledica dogovora o političnem sodelovanju Arsenoviča in stranke?

Kot je znano, je direktor Franc Dover med zaposlenimi zelo priljubljen, bil pa pa že pred meseci je v nemilosti župana Saše Arsenoviča, ki ga je skušal razrešiti pred iztekom mandata, a mu to ni uspelo. Dover je sicer tudi član stranke SDS.

V zadnjih dneh se v Mariboru odvijajo politični premiki in zavezništva. Po naših informacijah je na obzorju velika koalicija Saše Arsenoviča, mariborskega župana, z do zdaj opozicijsko Svobodo.

Pa poglejmo, kaj je do zdaj znanega. Dejstvo je, da je z direktorskega mesta Snage Maribor odšel Franc Dover (SDS), po uradnih informacijah prostovoljno, saj se mu je iztekel mandat, a jasno je, da je bilo mesto sproščeno za kandidata Gibanja Svobode.

Občinski svetnik Svobode postal direktor mariborske Snage

“Nadzorni svet (NS) Javnega podjetja Snaga, d. o. o. je na seji 10. 6. 2024 izbral novega direktorja. Dr. Vito Martinčič, bo vodenje podjetja prevzel 1. 7. 2024, saj dan pred tem, 30. 6. 2024, poteče mandat dosedanjemu direktorju.” so včeraj sporočili iz JHMB. Vito Martinčič je sicer občinski svetnik Svobode v Slovenski Bistrici.

Po naših informacijah bo Gibanje Svoboda v kratkem dobila dve podžupanski mesti. To preverimo kar pri akterju, ki bo zasedel eno izmed le-teh. Srečko Vilar, ki bi naj po novem skrbel za turizem in šport nam pove: “Ja moram priznati, da mi je bilo ponujeno, oz. da sem bil povprašan o privolitvi, če bi bil za to. A pri tem se je v tem trenutku končalo, kajti niso še zaključeni razgovori.”

Marko Slavič in Srečko Vilar na seji MO Maribor.

Kdaj bi naj s funkcijo nastopil? “Vam moram odkrito povedati, da se bo to razčistilo v tem tednu, oz. pred sklicem seje, ker bo prišlo tudi do koordinacije na tem malo višjem nivoji županstva in Gibanja Svobode.”

Drugo ime za podžupansko mesto pa je Davorka Pregl, to nam potrdi tudi Vilar: “Tudi o tem je govora, kolikor pa je meni znano sva na isti stopnji. Je privolila, ampak je potrebno še pač dogovorit.” Davorka Pregl, bi po naših informacijah naj bdela nad šolstvom.

Davorka Pregl na seji mestnega sveta MO Maribor

Vse kaže na to, da se je Arsenovič odločil, da Svobodi v zameno za podporo v mestnem svetu, ponudi vidne funkcije. Verjetno pa bodo ob imenovanju novih nadzornikov v javnih podjetjih in imenovanju novega direktorja JHMB vidni končni obrisi novega zavezništva. Na podlagi vsega znanega namreč lahko pričakujemo, da se bodo tudi na JHMB zamenjali nadzorniki in morebiti tudi direktor po željah Gibanja Svobode.

Je pa jasno, da tako prihaja do realizacije sporazuma med županom Arsenovičem in Gibanje Svoboda, ki so ga dogovorili že pred dvema letoma, a takrat neuspešno izvedli.

Zanimivo bo videti, kako bo zdaj izgledala polika, glede na to da je bila Svoboda trdna opozicija, in kako bo zastopala svoja stališča v naslednjih dveh letih napram temu, kar je bilo zdajšnji dve leti, saj župan verjetno pričakuje dvige rok. Zna se zgoditi, da bo do nesoglasij prišlo tudi znotraj skupine mestnih svetnikov Gibanja Svobode.

Študenti, ki so študentskih domovih mariborske univerze, se lahko med študijskim letom udeležijo več dogodkov, delavnic, ki jih zanje pripravlja Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Univerze v Maribor.

Poglejmo, kaj se dogaja.

V tovarni papirja in izdelkov iz papirja Paloma, ki je zadnjih sedem let v 100-odstotni lasti češko-slovaške skupine Eco Investment, so danes predstavili prenovljene proizvodne in skladiščne zmogljivosti. Vanje so tudi ob podpori države vložili 130 milijonov evrov. Na slovesnosti v Sladkem vrhu so bili najvišji vladni predstavniki.

V Palomi so v zadnjih štirih letih izpeljali naložbe v nov papirni stroj, dve novi konfekcijski liniji, hitro in napredno paletizacijo ter avtomatizirano visokoregalno skladišče končnih izdelkov.

Obeležili zaključek obsežnega investicijskega cikla

Z današnjo slovesnostjo so tako v podjetju, ki je najbolj znano po toaletnem papirju in papirnatih robčkih, v zadnjem času pa vse večji del prodaje predstavljajo matični zvitki iz papirja, obeležili zaključek obsežnega investicijskega cikla.

Na slovesnosti v Sladkem vrhu je bil osrednji govornik poleg Fila premier Robert Golob, prisotna pa sta bila tudi gospodarski in finančni minister Matjaž Han in Klemen Boštjančič. Del naložbenega cikla je finančno z osmimi milijoni evrov namreč podprla tudi država.

Paloma je po zadnjih razpoložljivih podatkih o poslovanju leto 2022 končala s 117 milijoni evrov prihodkov od prodaje in spričo visokih cen surovin in energije tudi s 6,3 milijona evrov čiste izgube.

Naložbe v posodobitev proizvodnje in izvedeni ukrepi poslovnega prestrukturiranja so medtem vodili v zmanjšanje števila zaposlenih. Če je družba v 2018 zaposlovala še blizu 600 ljudi, jih je lani v povprečju nekaj več kot 400.

Nekaj fotoutrinkov:

Slovenski državni holding (SDH) je danes podal ponudbo mariborsko občini za skupno reševanje Mariborske livarne Maribor (MLM). SDH namreč Mestni občini Maribor ponuja nakup MLM za en evro. Ob tem pa je SDH občini še pripravljen zagotoviti tudi pet milijonov evrov za nadaljnje delovanje družbe in dolgoročno reprogramirati vse obstoječe terjatve. Mariborski župan Saša Arsenovič se je takoj odzval.

SDH je danes ob svoji ponudbi mariborski občini še zapisal, da pričakuje odgovor do 10. junija in da upa na čim prejšnje pogovore.

V nezavezujoči ponudbi so še zapisali: “Z željo, da v maksimalni meri prispevamo k preučitvi vseh možnosti za ohranitev nadaljnjega delovanja družbe MLM, ter glede na vsa pozitivna pričakovanja glede bodočih razvojnih možnosti in koristi družbe za lokalno okolje, ki so bila izražena na seji mestnega sveta Mestne občine Maribor, smo nemudoma pristopili k iskanju možnosti, v okviru katerih bi skupaj z občino lahko pristopili k ohranjanju delovanja družbe.”

SDH je MLM pripravljen  MO Maribor ali z njene strani določeni pravni osebi (npr. Javnemu holdingu Maribor) pripravljen prodati za en evro. V primeru nakupa naj novi lastnik takoj imenuje nove člane nadzornega sveta, ki imenujejo novo vodstvo. MLM sicer zdaj še vodi Davor Šenija, ki pa je skupaj s članom uprave Samom Iršičem februarja odstopil s položaja. Štirimesečni odpovedni rok se jima izteče ta četrtek.

SDH je ob tem novemu lastniku pripravljen dati dolgoročno (do 10 let) finančno posojilo v višini do pet milijonov evrov pod tržnimi pogoji. S tem bi lastnik takoj dobil sredstva, da na ustrezen način podpre nadaljnje delovanje MLM, navajajo v SDH, kjer so pripravljeni dogovoriti tudi nekajletno začetno obdobje, v katerem ne bi bilo treba odplačevati glavnice in obresti.

SDH je pripravljen tudi sočasno dolgoročno reprogramirati vse obstoječe terjatve do MLM in s tem zagotoviti solventnost, poudarjajo. Na tak način bo Mestna občina Maribor po prepričanju SDH lahko samostojno in po svoji presoji glede na za lokalno skupnost zaznane razvojne priložnosti podprla nadaljnje delovanje družbe MLM. “S tem bo občina lahko ohranila delovanje družbe, delovna mesta in pozitivne vplive na lokalno okolje, hkrati pa bo pridobila v posredno last tudi celotno zemljišče ob Dravi, na katerem trenutno deluje MLM. S tem bodo odpravljeni tudi vsi strahovi o tem, kaj naj bi se v bodoče s tem zemljiščem dogajalo,” še navajajo v SDH.

Odziv župana Saša Arsenoviča: “Ni tako enostavno!”

Saša Arsenovič je dejal, da so danes dobili dopis SDH, pri tem pa poudaril, da so strokovnjake že zaprosili za pregled zakonodaje, po drugi strani pa poslali SDS dopis, v katerem so izrazili željo po dostopu do več podatkov.

Dejal je še, da bodo ponovno stopili v stik z Davorjem Šenijo, s katerim je že pred pol leta govoril na to temo, prav tako, da je govoril z ministrom Hanom in še kom. Da pa v Sloveniji ni navada, da bi mestna občina stopala v finančne naložbe in da MO Maribor sploh nima zdaj primernih kadrov. Da pa se bodo potrudili poiskati rešitev, da bi ohranili delovna mesta v MLM.

Dejal je, da ni enostavno in da ne gre za to, da bi Mestna občina Maribor dobila od SDH pet milijonov evrov, ampak da gre za kredit. In da se trudi najti rešitev, saj je po njegovem to interes ne samo Maribora, ampak celotne Štajerske, Slovenije.

In  kaj lahko naredijo v tako kratkem roku?  Sklicati bi morali izredno sejo mestnega sveta MO Maribor, dobiti odgovore od strokovnjakov in še kaj. Kaj pravi Arsenovič? “Danes je tretji. Bomo videli, koliko lahko naredimo v tem času. Sigurno pa niti nimamo mi tega kapitala niti znanja. Tako da verjetnost je zelo majhna, a morda najdemo kako rešitev, ki bi bila za vse sprejemljiva. Neke ideje imamo, a ne morem zdaj govoriti o tem, ker jih še nismo naštudirali.”

Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport bodo po besedah ministra Matjaža Hana podprli kakršnokoli rešitev, da bo MLM obstal in bodo imeli delavci priložnost ostati v Mariboru. Ob robu odprtja Slovenskega globalnega foruma v Mariboru je minister dejal, da zgodbo z MLM spremlja od prihoda na ministrstvo, vsak mesec pa mu je bilo rečeno, da bo šla družba v stečaj. “Mislim, da so zdajšnja uprava, predvsem pa zaposleni, naredili veliko stvar, da so dve leti obdržali podjetje nad vodo,” je ocenil Han. Industrijo je po ministrovih besedah treba obdržati in ji dati zagon. “Seveda pa brez aktivnega lastnika, ki bo znal voditi podjetje, imel vizijo in ki bo vlagal v podjetje, ne bo šlo,” je še povedal Han.

SDH s to ponudbo odgovarja na nezadovoljstvo  mariborskih mestnih svetnikov

SDH, ki je stoodstotni lastnik MLM in hkrati največji upnik, s ponudbo odgovarja na nezadovoljstvo mariborskih mestnih svetnikov, ki so na seji minuli četrtek ocenili, da je bil SDH pri reševanju MLM doslej premalo učinkovit, državo pa pozvali k reševanju družbe, katere usoda je že dlje časa negotova in odvisna od tega, ali bo SDH zanjo uspel najti kupca. Država je sicer vse od leta 2013 v MLM izvajala aktivnosti finančne sanacije, leta 2015 ji je dodelila tudi 5,1 milijona evrov državne pomoči, a do poslovnega prestrukturiranja ni prišlo. Kot navajajo v SDH, MLM od leta 2017 posluje z izgubo, samo v zadnjih treh letih jo je ustvarila za več kot 10 milijonov evrov, prav tako družba po navedbah SDH ni dosegala poslovnih načrtov.

Dosedanji poskusi prodaje družbe niso bili uspešni

Ker bi MLM za nadaljnji razvoj in preživetje potreboval strateškega lastnika, je sprva Družba za upravljanje terjatev bank in kasneje še SDH izvedel več poskusov prodaje družbe, ki pa niso bili uspešni. Zadnji poskus prodaje se je neuspešno končal marca, ko je bil v igri en interesent, neuradno slovenska Metalka Commerce v lasti poslovneža Marjana Pišljarja. SDH je konec marca sprožil nov poskus prodaje, pridobil je eno ponudbo – neuradno jo je oddal indijski avtomobilski dobavitelj -, interesent pa zdaj opravlja skrbni pregled poslovanja.
Vir: STA

Garažna hiša na lokaciji osrednje mestne tržnice 1. junija prehaja pod novega upravljavca, Mestne nepremičnine iz Skupine JHMB, ki bo ponudil bistveno spremenjene in ugodnejše pogoje uporabe kot doslej. S posodobitvami, ki jih že snuje, pa želi uporabnikom Garažne hiše Lent, kot je na novo poimenovana, v prihodnje nuditi sodobno in prijazno parkiranje.

Mestne nepremičnine kot novi lastnik imajo jasno zavezo – z učinkovitim upravljanje pomagati pri strategiji mesta na področju mirujočega prometa. V ta namen so v podjetju pripravili nov, ugodnejši cenik parkiranja v Garažni hiši Lent, ki razpolaga z 265 parkirnimi mesti.

Z ugodnejšimi cenami bodo omogočili varno parkiranje vsem, ki želijo doživeti čarprenovljenega Lenta, se sprehoditi v staro mestno jedro, nakupovati na tržnici in v trgovinah njene trgovske pasaže ali obiskati različne dogodke v mestu, npr. v Slovenskem narodnem gledališču, Umetnostni galeriji, Kulturni četrti Minoriti, Narodnem domu, na Univerzi v Mariboru … in pri tem ne izgubljati časa z iskanjem prostega parkirišča v centru mesta.

Garaža omogoča varno parkiranje pod streho in na prijetni temperaturi. Oblikovani cenik parkiranja v Garažni hiši Lent omogoča parkiranje po urah, zakup parkirnih ur v paketu in tudi različnih paketov mesečnega najema parkirnega mesta. Prav tako uvaja posebno tarifo parkiranja za branjevce, kot jim je bilo že dalj časa obljubljeno.

Mestne nepremičnine vabijo, da izkoristite parkiranje v Garažni hiši Lent, prepoznate prednosti parkiranja s koriščenjem paketov in postanete redni uporabnik garažne hiše. V mestu bo postavljenih tudi več LED-zaslonov, namenjenih usmerjanju voznikov v garažno hišo in obveščanju o številu prostih parkirnih mest.

Vsekakor pa še vedno velja, da je bolje pustiti jeklenega konjička doma in se v mesto odpraviti na bolj trajnosten način – peš, s kolesom, z javnim prevozom ali z uporabo kolesa iz sistema MBajk. S tem, ko izberemo trajnostne načine prevoza, prispevamo k bolj čistemu, zdravemu in prijetnemu mestnemu okolju; hoja in kolesarjenje pa pomagata tudi do boljšega fizičnega počutja in zdravja.

Ob ugodnostih za uporabnike garažne hiše želijo v Mestnih nepremičninah na območju celotnega tržničnega kompleksa zagotoviti boljše pogoje za obiskovalce in predvsem branjevce, ki so ključni za ponudbo tega dela mesta in prehranjevalne verige, ki se prične prav pri njih.

Tako si želijo ureditev novih sanitarij, ki bodo plačljive in sodobno urejene, za branjevce bodo izboljšani prodajni in dostopni pogoji ter urejen dostop do pitne vode in elektrike na tržnični ploščadi. Želijo si podaljšati obstoječe dvigalo in ga preurediti na način, da bo iz garažne hiše mogoč izstop na plato cvetlične tržnice in posledično na Koroško cesto ter od tam kamorkoli po mestu. Sedaj prazne prostore pa si želijo po predhodni uskladitvi s pristojnimi službami napolniti z novimi vsebinami, ki bodo sovpadale s tržnično dejavnostjo.

V luči povpraševanja po obnovljivih virih energije in v duhu trajnostnega razvoja so v Energiji plus pripravili izjemno akcijsko ponudbo za svoje bodoče in sedanje odjemalce. Vse do postavitve samooskrbne sončne elektrarne podjetje ponuja kar 99% popust na ceno električne energije za odjemalce, ki se odločijo za priklop samooskrbne sončne elektrarne.

Ponudba je namenjena spodbujanju posameznikov k investiciji v lastno samooskrbno sončno elektrarno, kar ne le prispeva k zniževanju emisij ogljikovega dioksida, ampak tudi k dolgoročnem občutnem zmanjšanju stroškov električne energije. “Naš cilj je omogočiti odjemalcem, da naredijo korak naprej k samozadostnosti, hkrati pa zmanjšajo svoj ogljični odtis. S to akcijo želimo pokazati, da je prehod na zeleno energijo ne samo nujen, ampak tudi dostopen,” pravi mag. Alan Perc, direktor podjetja Energija plus.

Akcija 99% popust na ceno električne energije je namenjena vsem novim in obstoječim odjemalcem, ki se odločijo za namestitev sončne elektrarne in velja do 30. 6. 2024, zato le pohitite.

Energija plus je s to akcijo postavila mejnik v spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije. “Ponosni smo, da lahko vodimo z zgledom na področju energetske učinkovitosti i inovacij,” dodaja mag. Alan Perc. Podjetje pričakuje, da bo ta akcija dodatno pripomogla k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in promoviranju trajnostnih praks med slovenskimi odjemalci.

Za več informacij o akciji obiščite spletno stran Energije plus ali pokličite na telefonsko številko 02 220 06 68.

PR

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo mariborskega župana Saše Arsenoviča, ki je želel doseči začasno zadržanje izvajanja ustanoviteljskih pravic v Javnem holdingu Maribor (JHMB).

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo mariborskega župana Saše Arsenoviča, ki je želel doseči začasno zadržanje sprememb odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor. Spomnimo – mestni  svet mu je z odlokom namreč odvzel izvajanje ustanoviteljskih pravic v JHMB in jih prenesel nase – na vseh 45 mestnih svetnikov, ki sestavljajo mariborski mestni svet.

Njegov predlog za izdajo začasne odredbe je sicer že zavrnilo upravno sodišče v Mariboru, a se je Arsenovič pritožil, zdaj pa je pritožbo zavrnilo še vrhovno sodišče.

Vprašanje zakonitosti aktov oziroma razmejitve pristojnosti med županom in mestnim svetom je sicer predmet vsebinske presoje tožbe župana Arsenoviča zoper mestni svet, do le-te pa še ni prišlo, in ko bo, bo verjetno ena prvih tovrstnih v Sloveniji.

Župan nenehno govoril o morebitni nepopravljivi škodi, a utemeljiti tega ni znal

Župan Arsenovič je sicer skušal sodišče prepričati, da če bi ustanoviteljske pravice v holdingu namesto njega izvajal mestni svet, bi to imelo nepopravljive posledice. A ga je vrhovno sodišče podučilo, da mora biti verjetnost nastanka težko popravljive škode predvidljiva in konkretna. Že na upravnem sodišču ga je sodni senat spraševal o kakšni škodi govori, pa tega ni znal konkretno odgovoriti, nenehno je zgolj ponavljal, da lahko pride do nepopravljive škode.

To bo predmet vsebinske presoje tožbe

V obrazložitvi pa je navedeno, da tožeča stranka, torej župan Arsenovič, ni uspel izkazati nastanka težko popravljive škode, nastale zaradi izvršitve izpodbijanega predpisa, ki bi bila ob odpravi posledic na podlagi naknadnega uspeha v upravnem sporu zanjo težko popravljiva. Svoj predlog za izdajo začasne odredbe namreč utemeljuje zlasti z navedbami o tem, da je izdaja začasne odredbe potrebna zaradi zavarovanja ustavno varovanega načela zakonitosti delovanja lokalne samouprave in načela delitve oblasti ter s tem povezanim vprašanjem razmejitve pristojnosti med županom in mestnim svetom, kakor delno tudi (strokovnim) organom občinske uprave, pristojnim za finance. Vse to pa bo predmet vsebinske presoje tožbe. 

Ni dokazal zveze med izpodbijanima aktoma in domnevnim poslabšanjem uspešnega delovanja Javnega holdinga Maribor 

Izkazala pa tudi ni neposredne vzročne zveze med izpodbijanima aktoma in domnevnim poslabšanjem uspešnega delovanja Javnega holdinga Maribor d. o. o., saj je le posplošeno, brez konkretnih dejstev in dokazov navajala o svoji bojazni, da bi se zaradi vmešavanja lokalne politike, k ima različne interese in ne zasleduje cilja dobrega delovanja gospodarskih služb, s spremembo organov vodenja in nadzora poslabšalo uspešno poslovanje Javnega holdinga Maribor d. o. o. Glede navedb o skrbi za zaposlene v Javnem holdingu Maribor d. o. o. pa je pojasnilo, da mora tožeča stranka za izdajo sklepa o začasni odredbi izkazati težko popravljivo škodo, ki bo nastala njej (oziroma v tem primeru občini), ne pa tretjim osebam. Ocenilo je tudi, da zaradi izvršitve izpodbijanih aktov ne bo nesorazmerno prizadeta javna korist.

Župan je oporekal ugotovitvi sodišča prve stopnje, a sodišče v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom in odločitvi sodišča prve stopnje ter Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne. Pritožba župana torej ni utemeljena.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožnik, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Na kariernem sejmu MojeDelo.com v Mariboru bo sejem presežkov.

Še nikoli ni bilo v rokah iskalcev zaposlitve toliko odličnih delovnih priložnosti v regiji: kar 1000 novih delovnih mest bo na voljo na Kariernem sejmu MojeDelo.com, ki prihaja v Maribor, v četrtek, 23. maja, od 10. do 18. ure v Hotelu City. Organizator pripravlja možnost pridobivanja uporabnih znanj in bogato nagradno igro, v kateri darujeta NK Maribor in Maribox.

Uspešna slovenska podjetja, ki se bodo zbrala na Kariernem sejmu MojeDelo.com, bodo iskala različne profile delavcev za različna delovna mesta, kar odpira izjemno veliko priložnosti za vse, ki iščejo novo zaposlitev ali drugo kariero, pravi Nika Rakonjac, vodja marketinga na Styria digital marketplaces, d. o. o., ki je organizator sejma: “Med drugim bodo podjetja iskala vzdrževalce, proizvodne delavce, strojnike, natakarje, diplomirane medicinske sestre, CNC-operaterje, tehnične poklice, serviserje, delavce v farmaciji, finančne svetovalce, policiste in številne druge, seznam je izjemno dolg.”

Podjetje Lek bo iskalo kar 500 zaposlenih

Na seznamu uspešnih podjetij, ki se prijavljajo med razstavljavci na prihajajočem kariernem sejmu MojeDelo.com, so zveneča imena slovenskega gospodarstva. Med njimi gre omeniti aktualnega najuglednejšega delodajalca Lek, d. d., ki bo ponujal kar 500 delovnih mest, med njimi 300 zaposlenih za njihov novi visokotehnološki center za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi: “Zaposlujemo ljudi z zelo raznolikim strokovnim ozadjem, poleg naravoslovcev tudi strokovnjake s področja poslovnih in družboslovnih ved,” so povedali pri Lek, d. d. Delovna mesta bodo ponujala tudi druga uspešna podjetja, med njimi Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Saubermacher Slovenija, d. o. o., Palfinger proizvodnja, d. o. o., Pivovarna Laško Union, d. o. o., Nova KBM, d. d., Pošta Slovenije, d. o. o., Puklavec family winers, d. o. o. in številni drugi.
https://kariernisejem.com/razstavljavci/

Vstop na sejem je brezplačen

“Na sejmu lahko pridobite karierne nasvete, uspešne delodajalce osebno spoznate, se z njimi pogovorite, dobite informacije, kako bi bilo delati pri njih, pridobite potrdila o določenih uporabnih znanjih, kot so excel, powerpoint, JavaScript, HTML in podobno, dobite profesionalno fotografijo in preverite, ali imate dobro napisan življenjepis,” so povedali pri organizatorju in dodali, da je sejem brezplačen in namenjen vsem, ki si želijo izvedeti, koliko so vredni na trgu dela, kakšne so njihove prednosti pred drugimi in kakšne pogoje dela bi lahko dobili pri podjetjih, ki bodo razstavljala. Vabljeni so tudi dijaki in študenti, ki se lahko s podjetji dogovorijo za opravljanje obvezne prakse.
https://kariernisejem.com/

Vzemite zaposlitveno krmilo v svoje roke

Na trgu dela vlada veliko pomanjkanje kadrov, zato imajo iskalci zaposlitve adute v svojih rokah, lahko si namreč izberejo, kje bodo delali in pod kakšnimi pogoji. To še posebej poudarja Gorazd Prah, ki svetuje mladim, ki vstopajo na trg dela: “Pridobite si konkurenčno prednost pred drugimi in se pozanimajte o podjetjih, ki bodo razstavljala, pripravite življenjepis in vprašanja zanje. Vaša neposrednost in motiviranost bosta delodajalcem všeč.” Gorazda Praha boste lahko poslušali na uporabnem predavanju na temo Prvega dela, ki mu bo sledilo predavanja Aleša Kavčiča o prvem zaposlitvenem sestanku.

Bogata nagradna igra z NK Maribor in Mariboxom

Da bi bil sejem še kako živ in zanimiv, so pri organizatorju pripravili nagradno igro z bogatimi nagradami, ki jih podarjata NK Maribor in Maribox. “Na ta način želimo zaokrožiti sejemsko zgodbo, ki nudi vse od delovnih priložnosti do zabave, kajti oboje skupaj ponazarja prijetno delovno okolje, v katerem si želimo delati,” je zaključila Nika Rakonjac, vodja marketinga na Styria digital marketplaces, d. o. o., in zaželela: “Dobrodošli na Kariernem sejmu, vidimo se v četrtek, 23. maja, od 10. ure dalje v Hotelu City!”

PR

V torek, 14. maja je v Dvorani Tabor v Mariboru potekal Dan Slovenske vojske, ki je obiskovalcem ponudil pester program dejavnosti in slavnostnih dogodkov. Dogodek, ki je trajal že od jutra, je privabil številne obiskovalce vseh starosti, ki so imeli priložnost spoznati delovanje in opremo Slovenske vojske ter kasneje uživati v slavnostni prireditvi ter glasbenih nastopih.

Dogajanje se je začelo že ob 10. uri zjutraj pred Dvorano Tabor, kjer je bil vstop brezplačen

Obiskovalci so lahko spoznali več kot 20 različnih enot Slovenske vojske in kar 50 različnih vojaških poklicev, vključno s pehoto, protioklepno enoto, zračno obrambo, vojaškim letalstvom, mornarico, specialno enoto in mnogimi drugimi. Poleg tega so bile na ogled tudi različne vojaške veščine, tehnika in oborožitev, vključno z dvema tankoma M-84.

Med predstavitvami so obiskovalci lahko videli delovanje in opremo enot, se preizkusili v streljanju na simulatorjih ter se udeležili usposabljanj iz temeljnih postopkov oživljanja. Na voljo so bile tudi informacije o možnostih sodelovanja s Slovensko vojsko, vključno z zaposlitvami, temeljnim vojaškostrokovnim usposabljanjem in kariernimi priložnostmi. Poseben poudarek je bil namenjen šovu programa Garde Slovenske vojske, ki je s svojimi predstavitvami pred dvorano Tabor pritegnila veliko pozornosti obiskovalcev.

Ob 18. uri se je dogajanje preselilo v Dvorano Tabor, kjer je potekala slovesnost ob dnevu Slovenske vojske

Slavnostni govorniki so bili predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, minister za obrambo Marjan Šarec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš. Poudarili so pomen Slovenske vojske za varnost države in njen prispevek k mednarodnim misijam ter humanitarnim nalogam.

Slovesnosti je sledil koncert Big banda Orkestra Slovenske vojske, ki so se mu pridružile slovenske glasbene zvezde, med njimi Vlado Kreslin, Nina Pušlar, Tomislav Jovanović Tokac in Leopold I. Program je popestrilo tudi glasbeno presenečenje. Izkupiček od prodanih vstopnic bo Ministrstvo za obrambo namenilo za pomoč prizadetim v lanskoletnih poplavah, kar je dogodek dodatno obogatilo z dobrodelno noto. Dan Slovenske vojske v Mariboru je bil uspešen dogodek, ki je obiskovalcem omogočil vpogled v delovanje Slovenske vojske in njene enote ter jim ponudil nepozabne glasbene užitke. S svojo raznolikostjo in bogatim programom je dogodek zagotovo prispeval k večjemu razumevanju in spoštovanju do vojaškega poklica ter okrepil vezi med vojsko in civilno družbo.

Nekaj foto utrinkov.

Več sledi v Občinskem informatorju na BK TV.

V Mariboru, le nekaj minut od centra mesta, se nahaja Štajerska sivka resort. 20.000 m2 veliko posestvo sta danes obiskala tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj.

Zbrano delegacijo je očaral sprehod med dišečo sivko, slišali so lahko petje ptic v neokrnjeni naravi, poseben čar pa daje tudi bližina dveh ribnikov.

Poleg sivke so si na posestvu lahko ogledati tudi nasad rožmarina, brina, sibirskih borovnic ter čudovit nasadu vrtnic damaščank.

Med obiskom je lastnik delil svojo vizijo, kako želi privabiti turiste, ki iščejo butični turizem v neokrnjeni naravi. Poudaril je, da ljudje vedno bolj cenijo mir in stik z naravo, kar posestvo ponuja v izobilju. S tem je Štajerska sivka odličen primer destinacije, ki združuje naravno okolje s prvovrstnimi doživetji.

Ministra in njuna ekipa so obisk ocenili kot zelo uspešen, saj so videli, kako lahko takšni projekti spodbujajo regionalni razvoj in prinašajo dodano vrednost turističnemu sektorju. Štajerska sivka je navdihnila goste in pokazala, kako pomembno je vlagati v butični turizem.

Delegacija je imela priložnost poskusiti posebno vrtnično penino. Ta penina, izdelana iz vrtnic damaščank, je ekskluzivni produkt posestva, ki izstopa zaradi svoje edinstvene sestave in aromatičnih lastnosti.

Lastnik posestva Štajerska sivka ima ambiciozne ideje in vizije za prihodnost.

Njegov cilj je razviti butični turizem, ki temelji na trajnostnem razvoju in spoštovanju narave. Načrtuje razširitev ponudbe z novimi izkušnjami za obiskovalce, ki pa naj ostanejo še skrivnost. S svojim pristopom si prizadeva ustvariti destinacijo, ki ne pritegne le domačih turistov, temveč tudi tuje.

Minister Matjaž Han je ob koncu obiska izrazil svoje navdušenje nad posestvom Štajerska sivka. Dejal je, da je bil frapiran nad tem, kako čudovito in skrbno urejeno je posestvo, ter pohvalil lastnika za njegove vizionarske ideje in prizadevanja. Minister je poudaril, da takšne lokacije dokazujejo, kako lahko skrb za naravo in inovativnost ustvarjata uspešne turistične destinacije, ki privlačijo obiskovalce in hkrati podpirajo lokalno skupnost. Njegovo navdušenje nad videnim potrjuje, da ima Štajerska sivka svetlo prihodnost kot butična turistična destinacija, ki jo bo vredno obiskati in podpirati.

26. marca 2022 so na Studence prvič pripeljali krškopoljske prašiče. Ti so sprva dvignili veliko prahu, a jih je na koncu večina zelo dobro sprejela. Tokrat so pujski svoj dom na Studencih našli že tretje leto zapored.

Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice zemljišča Angele Šerbec, nam je včeraj zaupal: “Ob današnjem 9. maju, ki je v naših srcih in zgodovinskem spominu zapisan kot dan zmage v Evropi, so se nam že tretje leto zapovrstjo pridružili pekrski pujski. V prihodnjih dneh, v roku tedna dni, bomo oboro v popolnosti zapolnili. Danes sta prišlI prvi dve legli, naslednje pričakujemo v naslednjih dneh.”

Lastnica je vesela, da se kmetija spet ukvarja z rejo živali in z veseljem opazuje tok dogodkov in skupaj z zastopnikom kuje plane za prihodnost glede razvoja kmetije.

Pridružil se je osliček Bine

Zasledili smo, da je letos na kmetiji našla mesto nova žival. “Ja, kot presenečenje se nam je na kmetiji pridružil Bine. Je živahen osliček, ki je našel pot na našo kmetijo kot darilo dobrih ljudi. Prijatelji so me opomnili, da je v zgodovini veljalo, da človek ni gospod, v kolikor nima konja. Ker se ne ukvarjam z gosposkim delom, ampak kmetijstvom, si zaslužim vsaj oslička. Malo v hecu, malo za res se nam je pridružil Bine,” pove Aleksandar in doda, da verjame, da bo tudi on v okolju dobro sprejet: “Navsezadnje imamo za sosede starejše občane, v teh dneh smo lahko videli, da tako mlajši kot starejši pozitivno sprejemajo živali v svojem okolju. Imeli smo tudi obisk konjev in ponijev v soseski. Verjamem, da se bo Bine tukaj dobro počutil, tako kot se pekrski pujski.”

Aleksandar pove, da ni lepšega kot videti nasmejane otroke, ki pujske in oslička doživijo kot nekaj prijetnega. “Pustimo, da tako tudi ostane.”

Tako kot lani se bodo poleg krškopoljskih prašičev pridružile še mangalice: “Posebna, zanima vrsta za videti. Niso preveč zahtevni za vzrejo, ker so prilagojeni na takšno vrsto reje, kot imamo mi, odprto, prosto rejo.”

Mangalice 2023

Drugo leto bodo zavihali rokave

In kakšni so plani za naprej? “Letos smo imeli namen povečati repertoar živali, a nas je malo prehitel čas in določene stvari. Obljubljamo, da bomo drugo leto zavihali rokave in vsaj podvojili določene kapacitete. Mislim, da bomo imeli na Studencih učno pot skozi rejo domačih živali,” je zatrdil.

Želijo se osredotočiti na pozivitne stvari

Žal smo v preteklosti spregovorili tudi o grožnjah, ki so jih bili deležni. “Nerad govorim o neprijetnih zadevah, ki so sicer v manjšini. Padale so grožnje, a k sreči se živalim ni nič slabega zgodilo in se jim tudi ne sme,” je povedal. “Kdorkoli bi živalim želel kar slabega, bo podvržen pregonu, ker kazniva ravnanja so nedopustna. Pa še vedno velja, če kdo kaj naredi eni živali, bodo prišle tri nove. A dajmo se raje osredotočiti na dobre stvari.”

Letošnja novost pri reji pekrskih pujskov je tudi posodobljena ograja v skladu z novimi pravili in smernicami glede varstva pred afriško prašičjo kugo. Tudi na zunanji strani ograd se nahaja električni pastir, ki je jasno označen, zato vabijo obiskovalce živali, da jih opazujejo iz primerne razdalje.

“Letos se nam bo poleg Binetove table na hlevu kmalu pridružila še ena tabla. Bo tudi na črko B, a vse ostalo v prihodnjih tednih in mesecih,” nam je ob koncu še namignil Aleksandar.

Na nas so se obrnili stanovalci večstanovanjskih objektov na Engelsovi ulici 42-52 v Mariboru. Globoko so razočarani, saj zaradi gradbišča v njihovi bližini nimajo več interventne poti, hkrati pa se vse bolj manjša njihovo dvorišče.
Gradbišče na Engelsovi ulici v Mariboru je vse večje, gradijo se namreč novi bloki. To pa je prineslo skrbi za tamkajšnje stanovalce, saj je intervencijska pot praktično onemogočena.

V tem trenutku je nemogoče, da bi gasilsko vozilo pripeljalo do blokov, s strani pa so drevesa, tako da tudi dostop s tiste strani ni mogoč. Pred dnevi je po stanovalko prišlo reševalno vozilo, ki se je s težavo prebilo do bloka. Poleg tega, da se počutijo ogroženi, stanovalci opozarjajo tudi na druge težave.

Več v prispevku.

JMSS Maribor je bil vseskozi v kontaktu z vodjo gradbišča in tehničnim direktorjem investitorja

Odzvali so se tudi v Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor, kjer so zapisali: “V mesecu januarju 2024 je Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (JMSS Maribor) kot sosed mejaš prejel obvestilo investitorja gradnje novega večstanovanjskega objekta vzdolž Ulice Roberta Hvalca, t.j. podjetja Novogradnje Maribor d.o.o., da bo v kratkem pričel z gradbenimi deli. Za potrebe izvajanja del na parceli št. 2277/57, k.o. 660 Studenci, je investitor med drugim v skladu z vsemi zakonskimi zahtevami in regulativami dolžan postaviti gradbiščno ograjo. JMSS Maribor je bil vseskozi v kontaktu z vodjo gradbišča in tehničnim direktorjem investitorja ter si je prizadeval, da možnost dostopa po asfaltirani dostopni poti ostane neovirana, kljub temu, da se del te poti nahaja na zemljišču v lasti investitorja.”

Pojasnili so, da si je navedeno prizadeval tudi investitor, zato je bila prvotna postavitev gradbiščne ograje postavljena na način, da je bila dostopna pot prehodna. Po prvomajskih praznikih pa je investitor moral zaradi izvajanja in zavarovanja gradbenih del prestavitve električnih kablov, skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, gradbiščno ograjo prestaviti na samo parcelno mejo.

Ob tem poudarjajo, da je JMSS Maribor, ki je vseskozi aktivno spremljal samo izvajanje gradnje sosednjega objekta, takoj po spremenjenem stanju na terenu in novih okoliščinah naročil strokovno presojo požarne varnosti intervencijskih poti, vse z namenom ureditve novih intervencijskih poti skladno s spremenjeno situacijo. “V sklopu nove rešitve bodo tako omogočeni tudi dostopi za gibalno ovirane osebe.”

Postavljeni količki zgolj preprečujejo nepravilno parkiranje stanovalcev, ne predstavljajo pa ovire za gasilce, saj jih lahko slednji odstranijo mehansko s pomočjo standardnega gasilskega orodja, v kolikor bi bilo to nujno za njihovo posredovanje, so dodali.

“Kar zadeva intervencijo Gasilski brigade Maribor z dne 30.3.2024 sporočamo, da na srečo v konkretnem primeru ni šlo za hujšo požarno ogroženost, zato tudi tovrstno posredovanje pred vhodom Engelsova ulica 50, Maribor, ni bilo potrebno.”

“Nadalje pojasnjujemo, da imamo za vse objekte na lokaciji Engelsova ulica 42-52, Maribor, skladno z veljavno zakonodajo izdelane veljavne požarne rede in ocene požarne ogroženosti, iz katerih izhaja, da je delovna površina za gasilna vozila na samem parkirišču, kjer se tudi zaključi dovozna pot za intervencijska vozila,” so zaključili.

Na GB Maribor so nam dejali: “Prosim da se obrnete na Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.”

Zagotavljajo, da je bil z upravnikom vzpostavljen dialog

“Postavitev začasne gradbene ograje je glede na samo lego gradbišča nujna iz razloga varnega izvajanja gradbenih del. Ker je s predmetno postavitvijo otežen dostop do vhodov, je bil z upravnikom vzpostavljeni dialog, kako urediti razmerja na način, da se dostop zagotovi, pri čemer pa mora zagotovljena varnost stanovalcev,” pa poudarjajo pri Novogradnjah Maribor.

Kot že navedeno, mora investitor v prvi vrsti zagotavljati varno opravljanje gradbenih del kot posledično zagotoviti varnost v neposredni bližini samega gradbišča, saj se v okolici nahajajo stanovanjska naselja, otroška igrišča, kjer pa mora biti investitor še posebej pozoren. Ob predmetnem ni odveč poudariti, da intervencijska pot oz. del intervencijske poti poteka po zemljiščih, ki so v lasti investitorja.
“Začasna prekinitev intervencijske poti zaradi zagotavljanja varnosti ni v neskladju predpisi, kot navedeno, pa z upravnikom tečejo intenzivni razgovori, na kak način vendarle zagotoviti intervencijsko pot,” so nam dejali. Postavitev začasne gradbene ograje je predvidena do zaključka vseh gradbenih del, kdaj točno, še ni znano. Glede tega tečejo razgovori zaradi zagotavljanja intervencijske poti. Nova pot vzpostavljena s strani upravnika, saj pot ne more potekati po zemljišču investitorja in bodočih etažnih lastnikov.

Zaključijo še: “V kolikor bo z upravnikom predvidena drugačna rešitev na način, da se zagotovijo intervencijske poti, bo investitor vsako tako rešitev podprl, vendar pa nikoli na račun varnosti okoliških stanovalcev ter varnega poteka gradbenih del.”

 

V minuli oddaji Vzhodna smo govorili o evtanaziji. Le-ta je namreč te dni velikokrat tema pogovora, saj je razpisan posvetovalni referendum na dan evropski volitev. Volivci bodo takrat odločali ali podpirajo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja oz. evtanazijo.

Odločitev o izvedbi posvetovalnega referenduma, na katerem bodo volivci odločali o tem, ali naj se z zakonom uredi pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, 9. junija, so ta teden v državnem zboru, podprli poslanci Svobode, del Levice in poslanec Felice Žiža. Proti so bili v SDS, NSi in Mojca Šetinc Pašek. V SD, delu Levice in Ferenc Horvath pa so se vzdržali. SDS in NSi so sicer danes napovedali ustavno presojo in zadržanje odlokov za referendume o konoplji in prostovoljnem končanju življenja.

V goste v oddajo Vzhodna smo povabili predlagatelje zakona, kot tudi različne strokovnjake. Andrej Pleterski, član društva Srebrna nit, ki so sicer lani s podpisi 5000 volivcev podali predlog zakona, ki pa je sicer padel v vodo. Povedal je: “Namen je troje. Prvič, da ima vsakdo možnost svobodne odločitve o koncu življenja, in sicer lahko si vsakdo zbere svoj konec, miren in dostojanstven konec. Drugi namen je pomagat vsem tistim, ki v tem hipu neznosno trpijo in v prostovoljne končanju življenja vidijo boljšo možnost, kot v nadaljevanju svojega trpečega životarjenja. Tretji razlog je ta, da je med nami mnogo, mnogo ljudi, ki jih muči misel na konec njihovega življenja. Ki jih je strah, kakšen bo ta konec, kako bo z njimi in bi jim uzakonita pomoč pri prostovoljnem končanju življenja umirila njihove strahove in bi z zaupanjem zrli na konec svojega življenja.”

V oddaji je stališče pojasnil tudi direktor UKC Maribor, Vojko Flis: “Stališče zdravniškega združenja je jasno in ga ne bi ponavljal. Bi pa nekaj seveda povedal o predlogu samega zakona. Dejstvo je, da smo edina država na sploh, ki je v tem predlogu  nekomu naložila dolžnost usmrtitve. Skratka nikomur ne moreš, v neki normalni državi naložiti dolžnosti, da usmrti nekoga drugega. In seveda, če bi bila evtanazija legalizirana v Sloveniji, potem je dosti dobrih modelov v tistih državah, kjer je evtanazija legalizirana. Kako te stvari urediti, ne pa da gremo zopet po neki poti, ki je absolutno seveda nesprejemljiva. Če ostale seveda ugovore z zdravniškega zornega kota pustimo nekoliko na  strani je to pa resnično nekaj kar je absolutno nesprejemljivo.

V oddaji je bila gostja tudi zdravnica Jelka Reberšek Gorišek, ki je bila predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni UKC Maribor, pobudnica ustanovitve Zdravniške zbornice in še mnogo več. Povedala je, da cela Slovenija praktično težo sledi sodobni paliativni oskrbi: “Mi nimamo razvite, ni dostopna paliativna medicina vsem državljanom. To je prvo o čemer bi se sploh morali pogovarjati. Ko bi mi vedeli, ali je to dostopno vsem, ali poznajo, kakšen je ta pristop, ker to ne gre samo za eno dejanje. Gre za kompleksno zadevo pristopa pri kronično bolnih. To kar pravzaprav pogrešam pri vseh teh razpravah je, tudi v parlamentu, da se ne posvetijo pravzaprav razpravi o tem, kakšna je stopnja paliativne oskrbe v Sloveniji, tukaj na vzhodu, kjer smo danes, jaz poznam delovanje. Ampak žal s temi možnimi, kar so, ne dosega vseh državljanov.

Želijo si ozaveščenost ljudi 

“Drugo kar je, to bo družbena odločitev, verjetno bo končna politična, ampak mi rabimo predvsem eno družbeno ozaveščenosti. Mi sedaj razlagamo za in proti in to ne vodi nikamor. Tisto kar mi želimo je ozaveščenost ljudi. Sej pol lahko pride na koncu tudi to vprašanje. Danes govorite predvsem o evtanaziji, ampak zakon, ki ste ga predlagali, je predvsem namenjen, če sem ga pravilno razumela, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. To pomeni, da sam vzame smrtonosno učinkovino. Ampak kdo? V zapisu jo vzame kronično, hudo bolan, trpeč bolnik. Jaz sem več kot 40 let delala v kliniki in zadnja leta smo sprejemali predvsem samo takšne. Takšni bolniki niso v stanju zaužit sami, saj veste hranimo jih. To se pravi, da je ta drugi del, ki je dopolnjen, da potem pač se priklopi infuzija in to izvede bodisi zdravnik, bodisi medicinska sestra. Že tukaj mislim, da mora biti jasno določeno. To kar zdravniki posebej naglašamo in mislim, da nam ne morejo usporavat, je to, da je osnovno zdravniško poslanstvo ohranjanje življenja, zdravljenje ljudi,” še pove Jelka Reberšek Gorišek.

V oddaji so sodelovali tudi Friderik Klampfer iz filozofske fakultete UM, Igor Pribac, filozof, profesor in politični analitik, Borut Holcman, iz pravne fakultete UM. Ter Dean Premik, poslanec Svobode in podpredsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo, pediatrinja, psihiatrinja in humanitarka Anica Mikuš Kos, ki je tudi predsednica slovenske filantropinje. Prav tako je sodelovala Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic.

V Rušah se je danes, 25. aprila, odvila 12. redna seja občinskega sveta Občine Ruše.

Kot smo že poročali, same županje Urške Repolusk danes na sejo ni bilo. Več o tem tukaj. Sejo je vodil Ladislav Pepelnik.

Na seji je bilo na začetku prisotnih 17 od 18 svetnikov, kasneje se je zbranim pridružil še 18. svetnik. Takoj na začetku seje se je svetnikom porodilo vprašanje, kako se na Občini Ruše izvršuje sklepe, ki jih sprejmejo na občinskem svetu. Izpostavili so, da je osnovna funkcija občinskega sveta tudi to, da nadzoruje izvrševanje sklepov, sprejetih na sejah.

Tomi Prosnik je izpostavil, da pogreša realizacijo sklepov iz prejšnjih sej. Prosnik je prosil tudi za informacijo o realizaciji 20. člena prejšnje seje, kjer so pozvali županjo k izplačilu nadzornikov. Ker županje Urške Repolusk ni bilo na seji, je Ladislav Pepelnik za odgovor poprosil direktorico občinske uprave Katjo Markač Hrovatin. Ta je pojasnila, da je stališče županje do izplačila nagrad nadzornik že jasno in da je to že večkrat izrazila. Poudarila je tudi, da sklep sicer narekuje županji izplačila nagrad nadzornikom, a sklep ni zavezujoč za županjo. Na to pojasnilo Markač Hrovatinove je Darko Knez pripomnil, da je občinski svet najvišji organ odločanja in da je županja dolžna izvrševati sklepe, ki se jih sprejme.

Po informacijah določenih svetnikov pa nadzorniki do danes še niso dobili plačila. Očitno bo tako tudi ostalo. Predlog sklepa Tomija Prosnika, ki je bil potrjen, je na tej točki bil, da se doda na seje informacije o realizaciji sklepov.

Tudi pri točki o dnevnem redu je svetnik Tomi Prosnik predlagal širitev dnevnega reda. Pojasnil je, da mu je zelo žal, da v luči zadnjih dogodkov na seji ni županje, glede na to, da gre za resno zadevo in da tečejo kazenski postopki, “vsi, ki imamo kaj kontakta z občani in drugimi prebivalci Slovenije, lahko povemo, da to meče slabo luč na občino Ruše”.

Niso sprejeli širitve dnevnega reda

“Dajem pobudno, da se razširi dnevni red, da svetniki povemo mnenje in stališče in da povemo, če se naša občina še lahko tako vodi naprej,” je dejal Prosnik za stališče OSOR do nadaljnjega delovanja Občine Ruše. Ladislav Pepelnik, ki je vodil sejo, je na to odvrnil: “Glede na to, da županje ni, se mi zdi, da je nehigienično, ko nje ni, zato bi ta predlog sodil na sejo takrat, ko je županja tudi tu, da bi lahko tudi kaj povedala v svoj bran.”

Kljub temu je predlog dal na glasovanje. Za je glasovalo 8 občinskih svetnikov Občine Ruše, proti pa 9. Predlog ni bil sprejet.

Po uvodnem delu se je odločalo o Regijskem parku Pohorje, to odločanje je potekalo po skrajšanem postopku, svetniki pa so ga potrdili. Nato so odločali o vodenju Športnega parka Ruše.

Darko Knez, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVI), je dobil besedo za stališče KMVI o imenovanju novega direktorja. Povedal je, da je razpis trajal od 8. do 21. januarja ter da je prispelo šest vlog. Pri pregledu vlog je bilo ugotovljeno, da dve vlogi ne izpolnjujeta pogojev. Komisija je tako obravnavala štiri vloge za direktorsko mesto, en kandidat je v tej fazi odstopil od vloge. Komisija je nato opravila pogovore s tremi kandidati, občinskemu svetu Občine Ruše pa predlagala, da prisluhnejo predstavitvama dveh kandidatov – Lucije Smolnik in Sandija Mertlja.

Predstavila sta se dva kandidata

Prva je pred svetniki pet minut dobila Lucija Smolnik, ki je sicer Športni park Ruše vodila do zdaj. Kasneje je pred svetnike stopil še Sandi Mertelj, ki je do zdaj vodil Zavod za šport Ptuj. Po predstavitvi obeh kandidatov je prišlo do razprave. Bojana Muršič je povedala: “Nismo pa dobil vizije in življenjepisa, kot občinska svetnica menim, da bi to danes morali dobiti. Na podlagi tega bi se lahko odločali. Ta pet minutna predstavitev bo zame premalo.”

Svetniki so imeli za oba kandidata tudi konkretna vprašanja. Sandija Mertlja so vprašali: “Glede na to, da se je z zavodom seznanil v primeru prijave na to delovno mesto, kjer vidi največjo priložnost. S katero bi lahko zavod prosperiral?” Mertelj je dogovoril: “Kaj bi bila ključna sprememba? Zagotovo je najprej potrebno analizirati, kako potekajo stvari v tej občini in v tem Športnem parku. Analiza. Potem pa vse deležnike povezati in poiskati tiste stvari, ki so vredne sprememb, skupaj narediti nek strateški dokument ter graditi za naprej na osnovi tega dokumenta.”

Tomi Prosnik se je spraševal, zakaj Smolnikova ni kot v. d. delovala v skladu s svojo vizijo, kot meni, bi v vsem tem času lahko. Spraševal je tudi, če ima s. p. in ali  sodeluje s svojim podjetjem s podobnimi zavodi po Sloveniji, sprašuje se namreč, če ima v svoji pogodbi konkurenčno klavzulo.

Lucija Smolnik mu je pojasnila, da “vdjevstvo” je opravljanje tekočih poslov. Glede svojega podjetja po je povedala: “Opravljanje revizij v javnem sektorju, kar pa športni park ne počne, torej ni nobene konkurenčne klavzule.”

Do glasovanja pa ni prišlo

Po tem bi moralo slediti glasovanje. A kaj, ko do tega ni prišlo. Zakaj? Podžupan je želel, da se iz glasovanja izloči Vesno Glavendekić, saj da je članica in predstavnica delavcev v tem javnem zavodu. S tem se določeni svetniki nikakor niso strinjali, Darko Knez je izpostavil: “Tudi Pepelnik kot ravnatelj OŠ glasuje o proračunu in odloča o porabi denarja.”

Podžupan je kasneje pojasnil, da so se na Občini že pozanimali in da KPK pravi, da gre za nasprotje interesov. Predlagali so, da se naredi krajšo prekinitev in da se sestane Statutarno pravna komisija Občine Ruše. Po več kot 20 minutah je predsednik komisije povedal: “Zelo kompleksna zadeva, v 10 minutah se je težko odločiti. Predlagal bi, da se prestavi glasovanje, da dobimo pravno mnenje. Ne želimo narediti problema, ne Vesni, ne krivico kateremu koli kandidatu.”

Svetniki so zaprosili, da se v tem času svetnikom pošlje tudi življenjepisa Smolnikove in Mertlja ter vse dokumente, pravna mnenja … Pepelnik je pozval: “Kdo je za to, da se odločanje o kandidatu za direktorja Športnega parku Ruše prestavi?” Za jih je bilo 15. Ladislav Pepelnik je povedal: “Obema kandidatoma se zahvaljujemo za danes, glasovanje o obeh kandidatih pa se bo ponovilo na naslednji seji.”

Potrdili proračun v drugem branju

Odlok o proračunu Občine Ruše je bil danes v drugi obravnavi. Med prvo obravnavo in danes je en mesec potekala javna razprava. Prejeli so 53 predlogov zainteresirane javnosti. Do teh sta se županja in občinska uprava opredelili v dokumentu, ki je del proračuna. Svetniki so pojasnili svoje vidike, pojasnili, da nekateri enostavno ne zaupajo delu županje, sploh v trenutnih razmerah, in razložili, zakaj sklepa ne bodo potrdili. Glasovanje o amandmaju se je izteklo z 8 za in 9 glasovi proti. Pri glasovanje o sklepu proračuna “Občinski svet Občine Ruše sprejme odlok o poračunu za leto 2024 v drugi obravnavi” pa jih je glasovalo 9 za, proti jih je bilo 8. Sklep je bil sprejet. Potem so imeli točko “Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2023”, kjer jih je zmotilo predvsem to, da se je bistveno več, kot je bilo predvideno, potrošilo na postavko Informiranje.

Na nas se je pred dnevi obrnila bralka, ki je obiskala UKC Maribor. Povedala je, da je v dopoldanskih urah v parkirni hiši res “prava katastrofa”, predvsem starejši ljudje so zmedeni. Zaradi gneče, ki nastane zaradi vozil, pa se številni srečajo s tem, da parkirni listek, ki so ga plačali, poteče oz. v času, ko se odpravljajo na izhod, prekoračijo čas, zato morajo nato ponovno plačati parkirnino. Celotni članek je na ogled TUKAJ.

“Kljub temu, da poseduje kartico invalida, ne moreva normalo v notranjost UKC”

Po objavi članka, smo v uredništvo prejeli več zgodb, s podobno vsebino. “Tudi sama se srečujem z nenormalno gnečo na rampah vhoda v UKC Maribor. Kjer pa ne vidim kartic invalidov, v avtomobilih je samo ena oseba in še to sorazmerno mlada in na pogled zdrava. Za jutri, v četrtek, je oče naročen na manjši operativni poseg. Vse bi bilo še okej, če ne bi bil invalid, brez noge. Kljub temu, da poseduje kartico invalida, ne moreva normalo v notranjost UKC,” nam je včeraj v uredništvo pisala Majda.

“Moj logistični plan je, da vzameva od doma invalidski voziček, se poskusiva parkirati čim bliže Ukc in se z vozičkom odpeljati v notranjost, do ambulante. Ampak jutrišnja napoved je dež. Če mu dam dežnik je on suh, jaz pa mokra, ker moram potiskati voziček,” je še povedala: “Po posegu pa morava zopet do oddaljenega parkirnega mesta, kjer namestim očeta v avto, in z veliko spretnosti in fizične moči spravim se invalidski voziček v avto.”

Mislim, da bi morali za osebe s statusom invalida kako drugače organizirati vhod v UKC.

Na nas se je obrnila tudi Sonja, ki je dejala: “Uslužbenci na rampah se ne znajo obnašat. Garaža je zelo majhna, komaj parkiraš avtomobil, če se srečata dva avtomobila je že problem. Ko sem plačala in zapeljala do rampe je bila gneča tako velika, da mi je 15 minut poteklo. Stopila sem do gospoda na rampi, mu dejala, da sem plačala in zdaj ne morem ven. Njegov odziv pa je bil, da naj še enkrat plačam. “

“To ni način, saj nisem jaz kriva, da je gneča in ne morem v 15 minut zapeljati ven”

“On mi ne more pomagat, obnašal se je zelo zadrto in grdo, da naj plačam. Ker sem zapeljala na pločnik in še enkrat šla plačat, so vsi za mano mogli ponoviti. Parkirišče ni poceni, če to naredijo vsakemu obiskovalcu, s tem veliko več zaslužijo. Dvakrat sem plačala po 3 evre to se mi ne zdi malo. Res žalostno, da se to dovoli,” zapiše

Za garažno hišo je zadolženo podjetje Best in Parking, ki pa se na naša novinarska vprašanja že več mesecev, kljub večkratnim pozivom, ne odziva.

Če imate zanimivo zgodbo za nas nam pišite na info.bktv@gmail.com.

Bo napovedana pozeba uničila sadjarjem pridelek?

Marsikateri sadjar je včeraj preventivno škropil sadno drevje, da bi preprečil še večjo škodo zaradi pozebe. Tako je bilo tudi v Sadjarstvu Grmek, kjer so jablane škropili z naravnimi biostimulatorji. Vsaka temperatura pod ničlo je nevarna za sadje v fenofazi, sploh ker je bilo februarja in marca toplo. Da bi preprečili škodo, so ponoči v sadovnjaku tudi kurili.

Več v prispevku.

Ker v zaprtih prostorih preživimo precej časa (po nekaterih podatkih kar 90 %), je nujno poskrbeti za ustrezno kakovost zraka. Če v svojem domu ne dihamo čistega in svežega zraka, bo davek najprej plačalo naše zdravje in dobro počutje. Glavoboli, draženje oči, težave s koncentracijo, splošno slabše počutje, težave s hormonskim neravnovesjem … Vse našteto je lahko posledica slabe kakovosti zraka.

Čeprav se vsi dobro zavedamo, kako pomembno je, da poskrbimo za kakovost svojega bivalnega okolja, pa pogosto na konkretne korake, s katerimi bi to dejansko zagotovili, kar malo pozabimo.
A kaj če bi obstajala rešitev, ki bi kar namesto nas poskrbela, da bo zrak v našem domu svež in čist prav vse dni v letu? V mislih imamo vgradnjo prezračevalnega sistema.

Niso vsi prezračevalni sistemi enaki …

Ko enkrat pade odločitev o vgradnji prezračevalnega sistema, se nam po glavi začnejo porajati številna vprašanja in dileme. Bo prezračevalni sistem zares izboljšal kakovost bivanja? Kakšni bodo stroški vgradnje in porabe samega sistema? Se bomo zares enkrat za vselej znebili vlage in plesni? Kateri prezračevalni sistem sploh izbrati?

Prezračevalni sistem bo zagotovil zdrave bivalne pogoje.

Prezračevalni sistem i-Vent bo poskrbel za samodejno odvajanje izrabljenega zraka, neprijetnih vonjav, odvečne vlage in drugih škodljivih snovi. Istočasno bo v naš dom dovedel svež in čist zrak.

Zrak se skozi prezračevalno enoto ustrezno filtrira, zato bo življenje lažje tudi za vse alergike. Skozi filtre posamezne rekuperatorske enote namreč ne morejo cvetni prah, umazanija in prašni delci. Poleg tega so filtri trajni in zelo preprosti za čiščenje, saj jih le speremo pod tekočo vodo in spet so pripravljeni za uporabo.

Kakovosten prezračevalni sistem deluje skoraj neslišno.

Prezračevalne enote i-Vent v osnovnem stalnem obratovanju delujejo v razponu glasnosti le med 26 in 32 dB. Za primerjavo: Šepet znaša približno 30 dB.

Nobenega strahu torej, da bi prezračevalni sistem motil naš spanec.

Prezračevalni sistem je varčen.

Ena od odlik pametnega prezračevalnega sistema i-Vent je zagotovo tudi njegova varčnost, saj posamezna rekuperatorska enota na letni ravni porabi le za približno 2,3 € električne energije.

Prezračevalni sistem je mogoče preprosto namestiti in tudi upravljati.

Pametne prezračevalne sisteme i-Vent je mogoče preprosto vgraditi tako v novogradnje kot tudi objekte starejšega datuma.

Otročje lahko pa je tudi njihovo upravljanje, in sicer kar preko daljinca ali aplikacije, ki je na voljo tako za Android kot iOS uporabnike.

Arhiv i-Vent

Kakovost zraka v svojem domu zaupajte specialistom za prezračevanje

V podjetju i-Vent že od leta 2010 skrbijo za čist zrak in zdrave bivalne pogoje domov v Sloveniji in tujini, zato so si popolnoma upravičeno prislužili naziv specialistov za prezračevanje. Podjetje je prejemnik številnih domačih in tujih nagrad, s katerimi le še potrjuje visoke standarde in zavezo k odličnosti.

Njihova pametna prezračevalna enota i-Vent je plod večletnega razvoja, poleg tega pa je tudi v celoti izdelana na slovenskih tleh.

Podjetje i-Vent se lahko pohvali s kar 17 strokovno usposobljenimi monterskimi ekipami, ki jih odlikujejo hitra odzivnost, natančnost in fleksibilnost. Da res delajo dobro, govorijo tudi številke: Do zdaj je podjetju i-Vent zaupalo že več kot 150.000 zadovoljnih kupcev.

Sami se prepričajte, da je pametna prezračevalna enota zagotovo produkt, kakršnega še ni na trgu! Več o prezračevalni enoti i-Vent si preberite TUKAJ.


PR

Potem ko so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor na začetku leta porušili dotrajano stavbo oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, naj bi kmalu na njenem mestu začeli graditi novo kliniko. Na ministrstvu za zdravje, kjer vodijo investicijo, pričakujejo v kratkem izdajo gradbenega dovoljenja in jeseni začetek del.

Projekt se je sicer precej podražil. “Po prvotnem načrtu je bila predvidena izgradnja stavbe s skupno površino približno 12.000 kvadratnih metrov, nato pa se je načrt objekta povečal na skupno površino približno 18.360 kvadratnih metrov. Zato so seveda ocenjeni stroški izgradnje objekta dražji,” so za STA povedali na ministrstvu.

“Poleg tega je bil prvotni načrt projekta pripravljen že pred nekaj leti, vmes so se spremenili indeksi cen, pa tudi tehnične smernice – predvsem z vidika varnosti pacientov. Ker gre za infekcijsko kliniko, je na primer zelo pomembno prezračevanje, sodobne inštalacije ter naprave za to pa so danes bistveno dražje, kot so bile na začetku priprave projekta,” so dodali.

Iz prvotnih 50 milijonov evrov je zdaj nadomestna novogradnja stavbe infekcijske klinike ocenjena na 105,2 milijona evrov, vključno z opremo. Po pričakovanjih bo projekt zaključen leta 2027.

Nova stavba bo po napovedih omogočala hospitalizacijo do 69 bolnikov, v primeru epidemije pa do 130.

Stara stavba infekcijskega oddelka, ki je bila zgrajena 1929 in dozidana po delnem porušenju med drugo svetovno vojno, je bila povsem dotrajana, njena zasnova pa ni omogočala, da bi lahko v skladu s sodobnimi medicinskimi smernicami varno obravnavali bolnike z različnimi, tudi novejšimi nalezljivimi boleznimi. Še zlasti kritično je bilo v letih ob pandemiji covida-19 zaradi odsotnosti možnosti ustrezne izolacije bolnikov.

V novi stavbi bodo sobe enoposteljne, omogočala pa bo tudi namestitev intenzivne terapije pod isto streho. Zdaj ta deluje v tretjem nadstropju kirurške stolpnice, oddelek pa je začasno nameščen v stavbi oddelka za psihiatrijo.
vir: sta