Tokratni intervju smo opravili v vinske kleti Vinaga. Pred kamero smo povabili Aleksandro Pivec, ki je od tega meseca prokuristka omenjene družbe.
Gospa Pivec v podjetju ste kot prokuristka, s pooblastilom za vodenje družbe, kajne? Kdaj ste začeli z delom in kaj so vaši prvi koraki?
Ja drži, s 1.6. sem bila imenovana za prokuristko s pooblastilom za vodenje Vinaga. V bistvu mogoče dolgujem malce pojasnila, kako se je zgodba začela. Jaz sem kmalu po letošnjih volitvah, kjer smo kandidirali s stranko Naša dežela, nekako sprejela odločitev, da se podam v nove izzive, začela z iskanjem nove poslovne priložnosti. Bila sem v kar nekaj pogovorih za novo službo, novo zaposlitev, nakar sem bila povabljena tudi razgovor z možnostjo prevzema in vodenja nove Vinagove zgodbe. In moram povedati, da kljub temu, da sem bila že kar precej dogovorjena za drugo poslovno priložnost, ko sem od gospoda Pišljarja in gospe Maruše Švelc, ki je tudi nova lastnica Vinaga, slišala zgodbo. Moram reči, da je v meni povzročila eno veliko razmišljanje, prižgala je iskrico, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker je zgodba Vinaga v bližnji preteklosti bila precej žalostna, ker je zgodba Vinaga ena boleča rana, ne samo za Mariborčane in pa Štajerce, ampak kar za celo Slovenijo. Sem začutila, da novi lastniki resnično zelo resno mislijo obudit, oživet, staro spečo oz. propadlo Vinagovo zgodbo in jo nekako vrniti na pota stare slave. Moram priznati, da mi je to povzročilo kar en nemir, da vsaj ene dve noči nisem dobro spala, ker se začutila res veliko pozitivno in močno zgodbo. Po dveh, treh dneh premisleka sem se odločila, da ta izziv sprejmem. Vem, da Vinag čaka izjemno pozitivna prihodnost, potencial je enormno velik, tako v turističnem, kot vinarskem smislu. Smatram, da je Vinag lahko tudi pomaga celotni vinorodni zgodbi Štajerske, da ji nekako vrne ta sloves. S tem združi tudi ostalo vinarsko Štajersko in s skupnim nastopom, mislim da tudi zgodbo štajerskega vina lahko premaknemo na veliko višjo pozicijo.
Omenili ste, da ste bili že skoraj dogovorjeni za službo drugje, tudi v teh vodah ali čisto kje drugje?
V bistvu so bile v igri med drugim, tudi vinarske vode, na mogoče veliko bolj na veliko bolj izdelanih, uveljavljenih območjih. Ampak jaz sem po naravi človek, ki rada sprejemam težje izzive. In ta izziv je težek, ki ima izjemen potencial, kot rečeno sama sem Štajerka, sama to zgodbo Vinaga dolgo spremljam, sama moram reči, da imam vseeno dosti bolečo rano, od vseh možnosti in priložnosti, ki jih štajersko in slovensko vinarstvo v sebi nosijo in jih še niso dodobra razvili in prebili, da mi je ta težek izziv bil toliko vznemirjujoč, da sem se potem zelo lahkega srca odločila in ta izziv tudi sprejela.
A vas zaradi tega morda skrbi, da slučajno spodleti? Oziroma kakšne so pravzaprav vizije?
Ne, ne skrbi me, da bi pri načrtih karkoli spodletelo. Seveda je treba zgodbo dovolj dobro zastavit, postavit jasno strategijo, tudi neko postopnost v izvedbi. Ampak jaz misli, da tudi razmišljanja oz. vizija novih lastnikov, so tako močne, tako zdravo zastavljeni, da me dejansko ne skrbi, da se z dobro ekipo ta zgodba ne bi razvijala in izpeljala. Je začetek morda nekoliko težak, kot vemo v preteklosti je bilo kar nekaj slabih zgodb povezanih z Vinagom. Tudi novi lastniki, ki so klet in pa vse pripadajoče kleti prevzeli, obudili nazaj vinogradniško pridelavo, da so v zgodbo štartali zelo resno. Jaz mislim, da lahko s svojim znanjem, referencami s preteklosti, tako družinske vinarske, kot tudi nenazadnje dela na razvoju tega regijskega območja, še iz časov na Regionalni razvojni agenciji, tudi ministrskega dela, kjer mogoče sem tudi ta odločevalski, zakonski okvir boljše spoznala, k temu veliko pripomorem. Dejansko mislim, da čutimo enako pozitivno zgodbo in me ni strah, da te zgodba ne bi uspela, kljub temu da bo mogoče na začetku nekoliko težje.
Verjetno pa ne bo šlo, kot ste že na začetku omenili, vse naenkrat, temveč korak za korakom?
Drži. Torej že sam začetek, vzpostavitve znova 52 hektarjev vinogradniških leg bo nek prvi korak na tem segmentu vinarskega dela, ki seveda pelje v eno novo zgodbo. Začelo smo s pridelavo lastnega grozdja, s svojo novo enološko vinarsko filozofijo pridelave. Torej se pravi lastne linije, buteljčnih, kot tudi zvrsti, torej tudi buteljčnih vin in peninske linije, prenovljena je celotna grafična podoba. Torej nov dizajn, nove etikete in kar se tega vinarskega dela tiče, mislim da je to en dober začetek, na poti razvoja, tudi širšega spektra vin. Začenjamo tudi z zorjenjem vin v lesenih sodčkih, torej dela segmenta vin, ki bo barikiran. Nadgrajujemo peninske linije, zaenkrat po klasični metodi tudi s postopki zorjenja. Seveda pa je kar želimo spet dati nazaj na staro pozicijo slave Mariborčana, pridružuje se mu tokrat še Mariborčanka, z nekoliko bolj ženskimi aromatičnimi toni, muškatnih arom in kot je bila nekoč tradicija, da se v vsaki štajerski gostilni seveda dalo kupit Mariborčana in pa špricer z Mariborčanom, tudi tokrat želimo seveda prednostno dati spet potrošniku možnost, da se znova razveseli s tem. Želimo zelo dobro razvit turistično zgodbo, stara Vinagova klet ponuja izjemen turistični potencial, ne samo za mesto, za štajersko regijo, ampak za celotno Slovenijo. Tukaj seveda želimo turistom ponudit možnosti vodenih ogledov, možnosti najemov kleti, za različne priložnosti, poslovne dogodke, večerje, kosila … In pa seveda segment dogodkov, klet ima tudi izjemne prostore za organizacijo različnih kulturnih, glasbenih dogodkov. Tako da v pripravi je strategija, v pripravi je turistična ponudba, že v tem trenutku pa seveda klet tudi turistom, ki si jo želijo ogledat.
Vinogradništvo vam je v krvi, otroštvo ste preživljali v Kogu pri Ormožu, če se pravilno spomnim, vaš dedek, valja za pionirja sodobnega vinarstva, a ste tudi od njega črpali, takrat že kot majhna deklica, informacije?
Prav gotovo pusti ta naša družinska vinarska zgodba, poseben pečat že v mojem otroštvu in res skoraj dobesedno je vidno v genih, ali pa bom rekla privzgojeno v gene. Sem izjemno ponosna, da sem od dedka nekako povzela vse te njegove principe, njegove način dela, tudi s tem, da gojim seveda poseben odnos, ljubezen do podeželja, vinogradništva, vinarska tradicije. Imam tudi izjemno spoštovanje do vseh, ki se s tem ukvarjajo. Na drugi strani, ja ded je bil neke vrste pionir, celo včasih revolucionaren za tisti čas in razmere na vinogradniškem področju v takratni Jugoslaviji in prav gotovo veliko tega nosim s sabo. Tudi to dejstvo, da je potrebno včasih s kakšnimi novimi, sodobnimi pristopi, principi, idejami, podirat tabuje, ustvarjat neke nove trende. Jaz sem prepričana, da nam s takšnim razmišljanjem in delom lahko uspe to tudi v Vinagu. Kot sva rekli na začetku, potem tekom kariere, sem ta znanja nadgrajevala, izpopolnjevala, tudi doktorirala s področja vina. Nenazadnje ukvarjala se sem z vinarstvom in turizmom na regionalnem nivoju, na nivoju ministrstva in jaz moram rečt, da sem izjemno vesela, da tokrta vidim izziv na novem poslovnem področju in prepričana sem, da vsa ta nabrana znanja in izkušnje lahko zalo uspešno prenesem v ta izziv.
Kaj pa turističen del? Omenili ste da si želite obuditi klet, nuditi vodene oglede, pa je za to interes v Mariboru?
Jaz mislim da je, da ima Vinagova zgodba s svojo bogato tradicijo, s sojo slavo, ki jo je Vinag nekoč imel in nenazadnje s svojo izjemno zgodovinsko preteklostjo te Vinagove kleti, izjemno velik turistični potencial. Seveda sprva kot pomembna turistična točka v Mariboru, prav gotovo pa tudi na nivoju Slovenije. Maribor je mesto vina, Maribor ima najstarejšo trto na svetu, imamo po novem tudi Muzej stare trte, pa Hišo stare trte. Imamo Vinagovo klet eno najstarejših ohranjenih kleti tunelskega izgleda v celotni Evropi. In nenazadnje imamo tudi svoja lastna vina in kopico vinarjev, ki zaokrožujejo to podobo vinarske Štajerske. Sem prepričana da v dobre sodelovanje celotnega segmenta ustvarjalcev turističnih in pa vinarskih zgodb, lahko ustvarimo eno uspešno zgodbo, ki bo privlekla turiste, sprva v Maribor in na ogled vseh teh znamenitosti, in kasneje jih tudi razpršila širom po regiji, da začutijo in doživijo celotno zgodbo, tako vinarske, kot kulinarične in turistične.
Imamo vse tu, kajne?
Imamo vse. Jaz mislim, da nam v določenem momentu vedno zmanjka poguma, samozavesti in dovolj pripravljenosti na sodelovanje. Se pravi, ne na individualen nastop, ampak na kreiranje in promocijo skupnih zgodb. In prepričana sem, da lahko vinorodna Štajerska ponudi vse isto kar imajo druge vinarske regije, ki so se mogoče malo bolj uveljavile, ker so dobro razumele princip potrebe po sodelovanju, enotnem nastopu. Če bomo dovolj modri, pripravljeni delat, jaz mislim da nam lahko v zelo kratkem času tudi na Štajerskem to uspe.
Kateri deležnik mora prevzeti tisto glavno povezovalno vlogo?
Mislim, da mora pravzaprav vsak od nas odigrati svojo vlogo. Tukaj bo potrebno veliko pripravljenosti na sodelovanje vseh turističnih kreatorjev, turistične ponudbe regije, pa pripravljenost vinarjev, tudi seveda kulinarike, gastronomske ponudbe. Ključna bo seveda tudi pripravljenost lokalnega okolja, v smislu sodelovanja tudi lokalnih odločevalcev, županov občin. Pomembna bo tudi pripravljenost države na državnem nivoju, da Maribor in pa Štajersko umesti na zemljevid slovenske turistične ponudbe, kajti prepričana sem, da za to imamo več kot dober potencial, zgolj majhen korak manjka do tega, da ga tudi uveljavimo.
Smo pa zelo blizu avstrijske meje, kjer vemo, da so v vinskih zgodbah zelo dobri. Ko pa pridejo Avstrijci sem, pa pohvalijo vina in vso zgodovino, ki jo imamo. Ampak to vedo pa redkokateri.
Drži, jaz mislim da se tukaj odrazi ravno to, kar sem v prejšnjem odgovoru povedala. Manjka nam samozavesti. Smo majhni ampak dejansko imamo vse kar imamo velike vinarske kulinarične turistične regije. Obžalujem, da nam že v preteklosti ni uspelo te enotne podobe turizma, povezanega s kmetijstvom seveda, pa kulinariko, bolj poenotit, povezat, sinhronizirat v tudi eno skupno marketinško zgodbo in jo pozicionirat na turistične trge. Ker tako kot ugotavljate, kadar pridejo ljudje, da jih vseeno uspemo privabit, so nad našo ponudbo navdušeni in tudi sami kritično povedo, da nam mogoče zmanjka kanček samozavesti, da bolj pogumno, in ključno je, bolj povezano stopimo na trg. Ta bližina Avstrije in prepoznavnost avstrijskih vinarjev, vinske ceste in turizma je pravzaprav koristna. Lahko tvori eno zelo sinhrono, povezano turistično zgodbo. Ker veste, ko turist pride v neko regijo, ne gleda državne meje, ampak gleda celotno doživetje, ki ga lahko na tem območju doživi. In jaz sem prepričana, da ga skupaj lahko ponudimo.
Bili ste kandidatka, predsednica Naše dežele na državnozborskih volitvah, s stranko vam ni uspelo prestopit parlamentarnega pragu, takrat ste se verjetno osebno znašli pred neko odločitvijo kam naprej?
Jaz pravzaprav ves čas poudarjam, da sta podeželje, ljubezen do kmetijstva, povezano s tem tudi vinarstva, nekako mi privzgojena od otroštva. Tudi moje politično udejstvovanje je bilo zelo usmerjeno v to, da sem, tudi kot kmetijska ministrica, ter kasneje predsednica stranke Naša dežela, želela, ponuditi svojo pripravljenost na pomoč razvoju podeželja in seveda kmetijstva, v političnih določevalskih vodah. Zgodile so se volitve, kot radi rečemo, volivci imajo vedno prav, izberejo opcijo za katero želijo, da jih vodi, zato z vsem spoštovanjem to sprejemam. Nekako pa ne morem odvrniti svojega glasu, želje, po nadaljnji profesionalni poti od podeželje in kmetijstva. Zato sem zelo vesela, da sem ta izziv našla na področju, ki mi je ljubo, za katerega smatram da imam tudi dovolj kompetenc in znanja, da mu lahko pomagam. Smatram, da seveda primarno lahko uspešno znova pomagam postavit zgodbo Vinaga. V nadaljevanju pa, tako kot rečeno, celotne zgodbe štajerskega vinogradništva, vinarstva, povezanega s turizmom. Tukaj se teh prihodnjih izzivov resnični veselim.
Koliko sredstev v Vinagu bo namenjenih za investicije in katere, kaj je v načrtu pa čeprav morda še daljnem?
Jaz misli, da ta načrt je že zelo dobro, v smislu vizije, razdelan. V tem trenutku se pripravljajo že tudi arhitekturne rešitve, v nekih fazah. Prvi del investicije bo vinoteka in trgovina, tudi z drugimi lokalnimi produkti. V nadaljevanju se bo uredila tudi degustacijska dvorana, z nekoliko večjim prostorom, kot je to danes. Seveda z vsemi pripadajočimi drugimi prostori, torej do razdelilne kuhinje do manjših degustacijskih dvoran. Uredili bomo klet seveda, ki je že danes primerna za oglede, pa vendar, kliče še po nekaj izboljšavah in dodatkih. V nadaljevanju je v načrtu tudi manjši muzejski prostor, kjer bi razstavili vse tiste ohranjene eksponate, ki se vedno zelo dobro kažejo na zgodovino, in dela vinogradov in v sami Vinagovi kleti. To bomo potem v celotni zgodbi s celim spektrom doživetij ponudili na turistični trg. V kolkšenm času bomo to uspeli v tem trenutku ne vemo, pomembno je, da se zgodba začne. Da začnejo gosti in turisti prihajati. V nadaljevanju prav gotovo računamo, da bomo kandidirali tudi na kakšne evropske razpise, pridobili kakšna sredstva za razvoj in tako v nekaj letih pripeljali zgodbo do točke, ko bo Vinag spet v ponos Mariborčanom, Štajerski in pa Sloveniji.
Kje pa lahko danes nekdo kupi Vinagova vina?
Že v kar nekaj mariborskih gostinskih lokalih se da dobit, tudi seveda v Sloveniji, Mariborčana. Zelo si prizadevamo, da pokrijemo ta trg tudi s segmentom buteljčnih vin in pa penin. V nadaljevanju, ko bomo seveda spekter razširili, po potrebi tudi količine nadgrajevali, v tem trenutku pridelamo približno 250 tisoč litrov vina. Seveda z vzporedno rastjo našega trga bomo povečali tudi količine, kajti že zdajšnje kapacitete kleti in opremljenost kleti na Košakih, nam to dopušča. Ko bomo slovenski vinarski prostor pokrili imamo ambicije seveda stopit tudi na tuje trge, ampak kot že rečeno zgodba mora zelo organsko rasti, dobivat na prepoznavnosti in potem bo tudi marketinški vstop na tuje trge lažji.
Vas bomo gotovo več srečevali v Mariboru, se boste sem tudi preselili?
Pravzaprav je za mano nedavno selitev prav iz štajerskega konca v Ljubljano. Jaz nikoli nisem mogla nekako sprejeti tega, da sem se preselila v Ljubljano in postala Ljubljančanka. Še vedno sem zelo Štajerka v svojem srcu. Za začetek bo moje bivanje v Mariboru povezano z dnevnimi vožnjami, v Mariboru sem prisotna vsak dan, tudi kliče zgodba v začetku po tem, da sem veliko časa tukaj. Rada bi znova vzpostavila tesne povezave v lokalnem okolju, z lokalnimi ponudniki, z lokalnimi odločevalci. gostinci … Vsemi deležniki, ki na tem področju delajo. Tako da zaenkrat selitev ni v planu. Mi je pa zgodba tako velik izziv, da mi goji tako velika pričakovanja, da mi tudi ta dnevna vožnja ni problem.
Omenili ste, da bo v zgornjih prostorih trgovina, bi želeli tudi v kateri drugi trgovini svoja vina?
Drži. V naši trgovini, bomo seveda poleg naših vin, ponudili tudi druge naše produkte, v pripravi je tudi razvoj linije kozmetike Vinaga, ki bo temeljila na podlagi grozdnih pešk, torej izvlečkov grozdnih pešk, ki imajo izredno dobre antioksidativne učinke. Potem še en segment darilne ponudbe, ki jo bomo ponudili tako v trgovini kot tudi za poslovna darila različnih kombinacijah vina z različnimi dodatki, pa tudi kozarčki, keramične posodice Vinaga. Kasneje bi temu pridružili tudi druge produkte iz celotne regije.
Celoten pogovor pa si lahko ogledate spodaj.
