Iz Javnega holdinga Maribor denar odteka za svetovalne in druge storitve, za katere bi pričakovali, da najdejo kader v lastnih, tako imenovanih, usposobljenih kadrih skupnih služb.

Konec septembra 2021 smo na našem portalu prvi razkrili, da Lidija Pliberšek ne bo več direktorica Javnega holdinga Maribor. Po objavljenem razpisu je nov direktor postal Andrej Rihter, kar smo nekaj dni pred uradnim nastopom funkcije tudi prvi poročali.

Na dan nastopa novega direktorja Pliberškova prejela nagrado – svetovalno pogodbo za več tisočakov 

Novi direktor je nastopil s funkcijo 8. novembra, točno ta dan, pa je takrat že nekdanja direktorica Javnega holdinga Maribor, Lidija Pliberšek, podpisala svetovalno pogodbo s holdingom, ki ji prinese dobre tri tisočake mesečno, kot razvidno na spodnjem dokumentu.

Pogodbo je dobila kar takoj za obdobje šestih mesecev, kot je razvidno iz dokumentov. Skupaj bo podjetju Pliberškove šlo torej skoraj 20.000 evrov s strani JHMB. Spomnimo, Lidija Pliberšek je sicer tudi direktorica enega izmed podjetjih, ki je del Javnega holdinga Maribor – Pogrebnega podjetja Maribor. Tudi tam na mesečno zasluži več tisočakov. Tako je Pliberškova, tudi po preteku direktorske službe na holdingu dobro poskrbela za dodatno finančno injekcijo, vsaj za pol leta.

Spomnimo, poročali smo, da bo prišlo do večmilijonske škode zaradi poznega zakupa elektrike s strani mariborskih javnih podjetij, ki so združena v Javni holding Maribor.

Javni holding se je v svojem pojasnilu izgovarjal, da ni mogel narediti skupnega naročila za elektriko v času, ko je bila elektrika poceni, saj se pogodbe posameznih članic, torej javnih podjetij, še niso iztekle. Da je tak izgovor za lase privlečen, najprej kaže že dejstvo, da v skupnih službah holdinga ne sedijo pripravniki, ampak zaposleni, ki poznajo ali bi vsaj morali poznate področje javnega naročanje.

Svoj obstoj utemeljeval z oblikovanjem skupnih služb

Ne pozabimo, da je holding utemeljeval svoj obstoj z oblikovanjem skupnih služb, kjer bodo oz so, ali bi naj bili, zaposleni visoko usposobljeni strokovnjaki iz vseh podjetij. Drugič je dokaz, da je njihova trditev neresna v tem, da je holding do sedaj zmogel objaviti vsaj eno skupno naročilo v avgustu 2021, in sicer za dobavo goriv za vozila za vseh šest povezanih podjetij, kjer ni bilo prav nobenega problema, da so se obdobja naročanja za posamezna podjetja pričela na različne datume. Torej očitno je v praksi zadeva izvedljiva.

Nič nenavadnega pri naročanju skupnih naročil

Tudi v primeru elektrike, sta se dve pogodbi iztekli v decembru 2021, kar pomeni, da bi za ti dve podjetji lahko imeli nova obdobja od januarja 2022 dalje, za ostala podjetja pa bi pogodbe veljale od dneva izteka njihovih sedanjih pogodb. Nič posebnega in nevsakdanjega pri naročanju v skupnih naročilih tako na državni ravni kot na ravni občin ali javnih zavodov. Zakaj bi to torej bil problem pri elektriki? Mogoče zato, ker v tem možganskem trustu nihče ne razmišlja? Ali ker so za to plačali zunanje svetovalno podjetje ali ker nikomur ni mar, kako se bo to poznalo na položnicah Mariborčanov?

S temi vprašanji smo soočili tudi mariborskega župana Sašo Arsenoviča, kako se je nanje odzval pa v spodnjem prispevku. Jasno je le, da odgovorov na naše novinarsko raziskovanje še vedno nimamo.

Mariborski mestni svetniki bodo na današnji seji opravili drugo branje odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja ob Lavričevi ulici na Lentu, kjer namerava zasebni vlagatelj graditi večnadstropni stanovanjsko-poslovni objekt. Obravnavali bodo tudi predlog za izdajo energetskega vavčerja za socialno najšibkejše občane.

S slednjim želi občina pomagati občanom pri soočanju s podražitvami cen ogrevanja, potem ko so na prejšnji redni seji že odobrili 30-odstotno občinsko subvencijo dveh položnic za gospodinjstva pri Energetiki Maribor.

Vavčerje v višini 15 evrov bodo po predlogu župana Saše Arsenoviča delili s pomočjo humanitarnih organizacij in centra za socialno delo, v ta namen pa morajo v občinskem proračunu zagotoviti 200.000 evrov.

Poleg sporne gradnje na Lentu, glede katere imajo okoliški prebivalci številne pomisleke, bodo mestni svetniki danes razpravljali tudi o umeščanju načrtovanega novega doma za starejše občane v Radvanju. Tamkajšnja mestna četrt se zavzema za umestitev v Zvezno ulico, medtem ko v mestni upravi menijo, da ta lokacija ni primerna za takšno gradnjo in namesto nje predlagajo dve drugi lokaciji.

Na seji, do katere prihaja le dva dni po izredni seji na temo uveljavljanja predkupne pravice pri odkupu kompleksa hotela Arena pod Pohorjem, bodo mestni svetniki med drugim razpravljali še o lokalnem energetskem podnebnem konceptu Mestne občine Maribor, prodaji 40-odstotnega lastniškega deleža v družbi Dimnikarstvo Maribor in dokapitalizaciji Javnega holdinga Maribor za namen dokapitalizacije hčerinskega podjetja Marprom.

vir:sta

Vse glasnejše so govorice, da je bila zadnja seja nadzornega sveta Energetike Maribor vodena nepravilno.

Namreč predsednica nadzornega sveta Mateja Cekić točke dnevnega reda o razrešitvi Alana Perca z mesta direktorja Energetike Maribor naj ne bi uvrstila na dnevni red, ki se je potrjeval na začetku same seje. To potrjujejo tudi različna mnenja nadzornikov Energetike Maribor. Kreše se med njimi po tem, ko so prejeli osnutek zapisnika.

Delo nadzornikov je javno

Vsa dejstva bodo seveda jasna, ko bomo prejeli magnetogram same seje, ki smo ga zaprosili od Mateje Cekić. Zastavili smo ji še dodatna vprašanja, ona pa nam je odgovorila: “Odgovor vam bo pripravila PR služba holdinga.” Spomnimo, Mateja Cekić je nekaj dni po seji podala odstopno izjavo z mesta predsednice. Gre za naključje ali premišljeno dejanje?

Dejstvo je, da je delo nadzornikov javno in da odgovarjajo za svoja dejanja z osebnim premoženjem, torej bi bilo smiselno tudi, da odgovarjajo na novinarska vprašanja, ki so v javnem interesu. Osnutek zapisnika je tako že pri nadzornikih, trenutno pa zapisnik še ni potrjen in podpisan, ker se nadzorniki naj ne bi strinjali z zapisnikom seje, ki jo je vodila Mateja Cekić. V tem času so nam na Javnem holdingu Maribor sicer odgovorili, a ne na naše vprašanje, ali se je o dnevnem redu in njegovi razširitvi glasovalo pred sejo oz. preden se je dnevni red potrjevalo ali pa med tem, ko je seja že potekala.

Na Javni holding Maribor smo v začetku meseca poslali vsebinska vprašanja vezana na nabavo elektrike. Odgovore smo prejeli po več kot 10 dneh, v njih pa so pojasnili bore malo.

Prosili smo jih za vse ponudbe, ki so jih na JHMB v letošnjem letu dobili vezane na nakup elektrike. Dobili pa smo pojasnila o tem kako pridobivajo ponudbe, brez kakršnih koli pojasnil na naša vprašanja: “Pridobivanje ponudb za najrazličnejše dobrine je del rutinskih postopkov nabavnih služb v podjetjih, ki izvajajo gospodarske javne službe. Ponudbe za dobavo električne energije, ki jih pridobivamo v obsegu službe za javna naročila in nabavo JHMB, so informativne narave in kot takšne nezavezujoče, saj gre izključno za orientacijske vrednosti v sklopu analize trga.”

S podatki ne razpolagajo

Zanimalo nas je za kakšen denar so ali pa še bodo zakupili elektriko. Ponovno, v odgovoru ni bilo nikakršnih podatkov: “Vse poslovne odločitve, povezane z nabavo energentov, so sklenjene ob doslednem upoštevanju ZJN-3 (zakona o javnem naročanju), saj so povezane z upravljanjem javnih sredstev. Služba za javna naročila in nabavo JHMB je v marcu in aprilu 2021 identificirala nabavne kategorije, ki jih je smiselno združevati za v JHMB povezana podjetja, med njimi tudi nabavo električne energije.” 

Glede na to, da so očitno želeli in razmišljali o skupni nabavi, nas je zanimalo kakšna je bila možna cena nakupa elektrike v marcu oziroma aprilu 2021? “S tem podatkom ne razpolagamo.“

Kakšna pa je torej sedaj cena? “Cene električne energije po posameznih podjetjih so določene v skladu s sklenjenimi pogodbami. Če je vprašanje trga, pa predlagamo, da se obrnete na dobavitelje.” Kakšna je potem sploh funkcija Javnega holdinga Maribor, če ni prišlo do skupne nabave elektrike za vsa podjetja? “JHMB je bil ustanovljen za namen izvajanja strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb.”

A očitno o skupni nabavi elektrike niso resno razmišljali, če pa so vedeli, da imajo podjetja različno dolgo trajajoče pogodbe. Direktorjem podjetij pa so po naših informacijah zagotavljali, da naj z nakupom počakajo, da bo to uredil holding. Jeseni pa sprememba – direktorjem javnih podjetij so naročili naj se znajdejo sami.

Zakaj najprej ustanovitev holdinga, potem pa šele usklajevanje in razmišljanje o skupnih naročilih?

V uradnih odgovorih pa se JHMB ponovno izmika natančnim pojasnilom: “Pogodbeni cikli povezanih podjetij glede dobave električne energije so različni, kar pomeni, da so določene pogodbe še veljavne in se iztečejo šele proti koncu prihodnjega leta ali celo kasneje, zato skupnega javnega naročila v popolnem obsegu za zdaj še ni bilo mogoče oddati. Aktivno pa smo pričeli z vsemi preliminarnimi postopki, prav tako smo tudi že pripravili tehnično specifikacijo, ki je ključna sestavina javnega naročila. Takoj ko bomo uskladili cikel zakupa električne energije, bomo javno naročilo za vsa podjetja iz Skupine JHMB tudi oddali.”

Torej ko bodo uskladili cikel. Poraja se vprašanje, zakaj o tem niso razmišljali že pred ustanovitvijo Javnega holdinga Maribor, ko sta mariborski župan Saša Arsenovič in v.d. direktorica Lidija Pliberšek na veliko obljubljala boljši servis za občane, nižanje stroškov s skupnimi službami, skupnimi nabavami in tako dalje. Priča pa smo kvečjemu višjim zneskom na položnicah in sodeč po mnenjih mnogih, slabšemu servisu občanov.

Vsa direktorska mesta ostajajo nespremenjena 

Zanimalo nas je tudi, če na JHMB menijo, da glede na dogajanje v zadnjem mesecu v Energetiki Maribor, ko je moral Energetiko zapustiti Alan Perc zaradi dražjega zakupa plina, da bi morali direktorska mesta zapustiti vsi direktorji javnih podjetji in Javnega holdinga Maribor? “Vsa direktorska mesta podjetij, ki spadajo v portfelj JHMB, do nadaljnjega ostajajo nespremenjena. Tako bo tudi po že omenjeni vzpostavitvi organizacije JHMB, ki je predvidena za 1. 2. 2022.”

Za mnenje o trenutni problematiki v Mariboru, smo povprašali dolgoletnega direktorja Mariborskega vodovoda in tri mandate podpredsednika Komunalne zbornice Slovenije, Danila Burnača. Spodaj objavljamo njegovo razmišljanje v celoti.

V Mariborskemu vodovodu smo na dve leti naredili javni razpis za nakup električne energije, saj je za neprekinjeno delovanje vse vodovodne infrastrukture potrebno veliko električne energije. Vsa leta smo na vodovodu delali javna naročila kot skrbni lastniki. Strošek iz javnega naročila pred dvema letoma je bil 0,057 za VT, 0,040 za NT in 0,049 za enotno tarifo, kar je izjemno nizko, glede na današnje cene.

Kot se je izkazalo holding v ničemer ne dosega ciljev, zaradi katerega so ga na hitro ustanovili. Cilj naj bi bil skupni kadri, skupne nabave in sinergijski učinki med javnimi podjetji. Ob prvi obletnici holdinga pred odobrim mesecem sta vodstvo MOM in holdinga na tiskovni celo trdila, da so se cene javnih služb »posredno pocenile«, kar se je izkazalo za neresnično, saj se nobena položnica ni pocenila. En mesec kasneje, pa je sledila streznitev glede cen in predvidene višine položnic. V tem času iskanja poslovnih modelov na holdingu, pa so zamudili ključne termine za ugodno nabavo energentov. Iz preteklosti je znano, da je Marprom uspešno in ugodno nabavljal goriva in gume za avtobuse, vodovod za električno energijo, Nigrad za sol za zimsko službo. Zdaj izpade, da je to bilo bolje, kot sedaj pod holdingom. Za ugodno nadaljnjo nabavo goriv in energentov, bi lahko izpogajali anekse in zagotovili vzdržno ceno vseh vrst energentov.

Izjemno veliki zneski za zunanje storitve

A.T. Kearney je ugledno podjetje in me preseneča, da v tem letu na holdingu niso uspeli zmanjšati cele vrste zunanjih storitev. Na holdingu sedaj dela sedem ali osem dobrih pravnikov, po javno dostopnih podatkih iz Erarja in Bisnoda, pa gredo izjemno veliki zneski, za zunanje pravne storitve, notarske storitve in celo vrsto svetovalnih pogodb. To zagotovo ni racionalno, saj te storitve holding sam ne more plačati, ker je imel po javnih objavljenih podatkih holding zgolj 50.000 evrov prihodkov. Prihranek A.T. Kearneya naj bi bil ravno v racionalizaciji vseh postopkov, oddelanem delu znotraj holdinga ne pa v “outsorsanju” zadev. Tudi konverzacija terjatev do Športnih objektov v lastniške deleže javnih podjetij je finančno sporna. Ob tem, ko je MOM prisilil javna podjetja znotraj holdinga, da so terjatve javne službe spremenile v lastništvo, so bile oškodovane druge občine kot lastniki javnih podjetij. Občine Lenart, Hoče, Duplek in Ruše tudi imajo svoje športne objekte in bi lahko zahtevale, da se ta javna podjetja, katerih lastniki so, tudi v njihovih občinah, odpovedo terjatvam do javnih objektov v teh občinah. Tukaj je šlo za prikrito financiranje gospodarske družbe Športni objekti Maribor, na račun izvajanja javnih služb, kar pravno in finančno ni dopustno.

Preseneča me pravna lahkotnost mestnih svetnikov, ki so potrdili del poplačila položnic Energetike, saj bi ob tem morali nujno sprejeti rebalans proračuna MOM, od kje vzeti in kje zagotoviti proračunsko postavko za poplačilo. Ob tem ne gre za skupno znižanje cene, ampak samo znižanje na variabilnem delu cene, kar bo v % zneslo bistveno manj, kot so na MOM obljubljali. Vsekakor je to v nasprotju s pozitivno pravno zakonodajo in izvedbenimi pravnimi akti Ministrstva za finance in Ministrstva za javno upravo, glede izvajanja proračuna lokalnih skupnosti.

AVTOR: Danilo Burnač

Med tem, ko sta nas župan Saša Arsenovič in svetovalno podjetje A.T. Kearney prepričevali, da bo Javni holding Maribor in združevanje pripeljalo do boljšega javnega servisa, pa je vse bolj jasno, da zaradi slabega delovanja tega nastaja večmilijonska škoda.

Letos spomladi je imel Javni holding Maribor pripravljeno vizijo, da uredijo skupni zakup elektrike za vsa podjetja, a nekaj mesecev po tem pa preobrat, v mesecu septembru so bila podjetja prepuščena samim sebi pri nabavi elektrike.

Medtem časom pa je cena elektrike poskočila v višave za enormen znesek. Podobno kot zemeljski plin. Na ta način se elektrike ni kupilo v spomladanskih mesecih in javna podjetja so bila prisiljena kupovati elektriko individualno v poznih jesenskih mesecih in tako je prišlo do večmilijonske škode, elektrike pa niso nabavili skupaj, temveč je vsako podjetje prepuščeno samemu sebi, čeprav Javni holding obljublja ravno boljše delovanje za Mariborčane s skupnimi naročili in s tem boljši servis za občane. Očitno se dogaja ravno nasprotno.

Ali bodo odstopili vsi direktorji javnih podjetji?

Na podlagi zgoraj navedenih informacij bi morali po vzoru Alana Perca odstopiti oziroma bi morali nadzorni sveti razrešiti vse direktorje javnih podjetji in Javnega holdinga Maribor? Ali so “vaflji” v Mariboru za vse enaki bomo videli v prihodnjih dneh. Bo Arsenovič zahteval odstop vseh direktorjev? Glede na to, da je pred kratkim Arsenovič zahteval odstop Alana Perca, ki je v preteklih letih v podjetju Energetika Maribor vsako leto imel milijonski dobiček, a je zaradi slabe odločitve zakupa plina po jesenski višji ceni moral zapustiti direktorski stolček, se upravičeno sprašujemo, ali bo to veljalo sedaj za vse direktorje javnih podjetij in Holdinga?

Župan Arsenovič pa molči ob razkritju slabe odločitve JHMB in javnih podjetij, ki bodo sedaj zakupovala električno energijo tudi po večkratniku cene, ki je bila na trgu spomladi, in so glasno napovedovali, da bodo na Javnem holdingu šli v skupno nabavo.

Škoda slabe odločitve se ocenjuje v velikosti več milijonov in seveda Mariborčani bodo tisti, ki jo bodo v naslednjih dveh letih plačali. Molk župana je dovolj zgovoren, da očitno direktorjev javnih podjetji, ki so bili imenovani na novo v njegovem mandatu ne bo menjaval. Tako je očitno, da veljajo za ene ena pravila, za druge pa druga.

Letos spomladi je imel Javni holding Maribor pripravljeno vizijo, da uredijo skupni zakup elektrike za vsa podjetja, a nekaj mesecev po tem pa preobrat, v mesecu septembru so bila podjetja prepuščena samim sebi pri nabavi elektrike.

Dražje položnice za Mariborčane, A. T. Kearney do nagrade

Mariborčani so bili v zadnjih letih deležni več dvigov položnic in, kot kaže, se bo v drugem letu ta trend nadaljeval, če izgub javnih podjetji ne bodo pokrili iz občinskega denarja, ki pa je tako ali tako davkoplačevalski denar Mariborčanov, kot v primeru Energetike. V letošnjem letu bodo rezultati javnih podjetij in holdinga dobri, saj so v večji meri dober servis plačali občani Maribora z višjimi položnicami. Na ta način bo kljub dejstvu, da bodo drugo leto zaradi slabih odločitev Javnega holdinga Maribor oziroma slabim navodilom javnim podjetjem večmilijonsko preplačane nabave plina in elektrike. Medtem pa naj bi svetovalno podjetje A.T. Kearney prejelo kar 500 tisoč evrov nagrade za “dobro svetovanje”.  Svetovanje pa lahko opazimo, da je bilo vse prej kot dobro. Več o tem v naslednjih člankih.

Slab servis – tudi služba za odnose z mediji JHMB na vprašanja ne odgovarja

Vprašanja smo vezano na to tematiko poslali JHMB že v začetku meseca decembra, prav tako smo na njihovo službo za odnose z mediji takrat naslovili vprašanja za vsa mariborska javna podjetja. Očitno je slab servis tudi na tem področju, saj po 11 dneh nismo prejeli odgovorov na tista vprašanja. V začetku tega tedna smo na JHMB naslovili nova, konkretnejša vprašanja in tudi nanje odgovorov nismo dobili. Tako molčijo Javni holding Maribor, direktorji javnih podjetij kot mariborski župan.

Natančnejše informacije in široko zgodbo pa bomo razkrili, ko nam bodo informacije zagotovili, nenavadno molči tudi mariborski župan, ki je pri zakupu zemeljskega plina Energetike Maribor terjal takojšnje sprejemanje odgovornosti. Kot kaže, so merila za direktorje različna.

Danes nam je Zavod za turizem Maribor na naša vprašanja odgovoril, da na Trgu Leona Štuklja v Mariboru pri štirih hišicah gostinci strežejo gostom, ki sedijo, ob tem pa preverjajo izpolnjevanje pogoja PCT. A zdaj je že jasno, da so vse štiri hišice inšpektorji zaprli.

V Zavodu za turizem Maribor so nam pojasnili, da gostinci pri obiskovalcih preverjajo izpolnjevanje pogoja PCT in da strežejo zgolj tistim gostom, ki sedijo. “Zavod za turizem Maribor (ZTM) v okviru sodelovanja z gostinci na Trgu Leona Štuklja ne organizira sejma ali tržnice, ampak uredi rabo javne površine in infrastrukturo ter slednje da v najem ponudnikom, ki so kot poslovni subjekti neposredno odgovorni pristojnim službam,” so nam pojasnili.

A v popoldanskih urah je sledil preobrat. Po poročanju Večera je inšpektor FURS-a ponudnikom, ki so v hišicah izvajali gostinsko dejavnost, izdal ustno prepoved opravljanja dejavnosti. Zavod za turizem Maribor je večerovcem odgovoril, da gostinci v celoti upoštevajo ustno odločbo, da so hišice zaprte in da so prekinili gostinske dejavnosti. Gostinci naj bi še čakali na pisno odločbo, v kateri bodo dobili obrazložene razloge za izrek ukrepa. Zapisali so še, da vinarji in gostinci, ki so bili na trgu, želijo dialog in konstruktivno sodelovanje.

Štirje gostinci od petka ponovno izvajajo gostinsko dejavnost s ponudbo pijače oz. toplih napitkov, brez hrane v hišicah, ki so nameščene na Trgu Leona Štuklja.

V Zavodu za turizem Maribor so nam pojasnili, da gostinci pri obiskovalcih preverjajo izpolnjevanje pogoja PCT, strežba je izključno sedeča. “Zavod za turizem Maribor (ZTM) v okviru sodelovanja z gostinci na Trgu Leona Štuklja ne organizira sejma ali tržnice, ampak uredi rabo javne površine in infrastrukturo ter slednje da v najem ponudnikom, ki so kot poslovni subjekti neposredno odgovorni pristojnim službam,” pojasnjuje.

V dogovoru o sodelovanju med ZTM in gostinci je opredeljeno, da morajo ponudniki izvajati dejavnost skladno z vsemi veljavnimi prepisi oz. ukrepi uradnih institucij, zaključi.

Na vse mariborske mestne svetnike smo včeraj naslovili enako vprašanje. Vprašali smo jih, ali se jim zdi prav, da se proračunski denar Mestne občine Maribor namenja za nakup gostinskih lokalov in hotelov, ali bi morali imeti prednost drugi projekti, npr. kanalizacija, vodovod, socialni transferji.

Spomnimo, Mestna občina Maribor se je v mandatu Saša Arsenoviča odločala za nakup znane gostilne Pri treh ribnikih. Sedaj pa je občina sklicala izredno sejo, na kateri želi obravnavati uveljavitev predkupne pravice pri prodaji hotela Arena. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je namreč na dražbi konec oktobra prodala ta hotel. Najvišjo kupnino je ponudilo podjetje Eurotas Hoteli, za hotel so dali 2,7 milijona evrov. Nato pa se je v postopek vključila MO Maribor, ki želi vnovčiti predkupno pravico za nakup hotela Arena.

Kot rečeno, smo vsem mariborskim svetnikom postavili vprašanje, ali se jim zdi prav, da se proračunski denar Mestne občine Maribor namenja za nakup gostinskih lokalov in hotelov, ali bi morali imeti prednost drugi projekti, npr. kanalizacija, vodovod, socialni transferji.

Odgovora  nismo dobili od naslednjih mestnih svetnikov

Na vprašanje niso odgovorili Branislav Rajić, Jelka Kolmanič, Melita Petelin, Darko Hergamas, Tatjana Frangež, Vladimir Šega, Alenka Iskra, Helena Kujundžić Lukaček, Damir Orehovec, Dragica Mlinarič, Alfred Lasetzky, Tatjana Fetahi, Viljem Pozeb, Ljubica Jančič, Željko Vogrin, Breda Čepe Vizjak, Milan Mikl, Jožef Škof, Jasmina Granduč, Tamara Kurnik, Vid Lešnik, Metka Koler, Matej Pavlič, Tina Komočar, Barbara Glavič.

Nekaj odgovorov v imenu celih svetniških skupin

Željko Milovanovič je odgovoril v imenu vseh svetnikov Liste kolesarjev in pešcev, zato svojega odgovora niso poslali Zdenka Križanič, Tjaša Gojković in Josip Rotar.
Vladimira Cokoja je odgovorila v imenu svetniške skupine SDS, zato svojega odgovora nista poslala Alen Filipovič in Ivan Celcer. Prav tako je v imenu cele svetniške Liste Lidije Divjak Mirnik – Liste za pravičnost in razvoj odgovoril Stojan Auer, svetnik iste liste Primož Juhart pa je poslal še svoj odgovor.

Odgovori mestnih svetnikov

Matic Matjašič

“Kot sem izpostavil že na prejšnji seji pozdravljam, da MOM končno nepremičnine tudi kupuje in ne samo razprodaja, seveda ko gre za strateške nepremičnine,” je zapisal Matjašič in pojasnil: “Tako sem nazadnje podprl nakup zemljišč za gradnjo stanovanj (kot vztrajam predvsem za mlade družine).” V zvezi z nakupom hotela Arena pa je zapisal: “Pri zadevi Arena je zagotovo ključno, da iztek snežnega stadiona in pripadajoče poti na smučišče ostanejo v javni lasti in s tem ne ogrozimo enega največjih potencialov Maribora – Pohorja in turizma. Obveščen sem, da je možen zgolj nakup v celoti, zato uveljavljanje predkupne pravice MOM podpiram, pričakujem pa zavezo, da se po uspešnem nakupu, hotel Arena proda, saj občina zagotovo ne more upravljati s tako velikim hotelom, ker to ni njeno poslanstvo.”

Zvonko Zinrajh

“Naša ustava že v 2. členu zagotavlja vsem državljankam in državljanom sistem pravne in socialne države. Glede slednjega – ERGO: država naj za socialno šibke UČINKOVITO poskrbi,”  je zapisal Zinrajh in poudaril: “Lokalna skupnost naj proritetno vlaga v gospodarski razvoj, infrastrukturo in dejavnosti, ki prinašajo delovna mesta in zaslužek ob dobrem počutju v lepem okolju za vse. In ne le v smeri blaginje peščici. In četudi je to produkt nakupa in oživitve hotelskih kompleksov ter leta zanemarjenih lokacij – območij, sem seveda ZA.”

Igor Jurišič

Jurišič je zapisal: “V Stranki mladih – Zeleni Evrope smo mnenja, da nakup hotelov ni osnovna dejavnost MOM, hkrati pa se zavedamo pomena zemljišča, ki vključuje tudi hotel Arena, vključuje pa tudi iztek snežnega stadiona, dostopne ceste do smučišč in javno parkirišč pod hotelom Arena. Slednja zemljišča so zagotovo pomembna za MOM, saj si ne znamo predstavljati, kako bi izvedli Zlato lisico v primeru, da lastnik izteka snežnega stadiona ne bi dovolil uporabe tega zemljišča ali pa izsiljeval s ceno uporabe.” Zato je stališče Stranke mladih – Zeleni Evrope, “da so omenjena zemljišča v vitalnem interesu MOM, ne pa tudi sam hotel in zato bi bili najbolj zadovoljni, v kolikor bi bilo možno od DUTB kupiti zgolj ta zemljišča. V primeru, da gre (in kaže da gre) za nedeljiv posel pa smo mnenja, da bi bila škoda z izgubo prej omenjenih vitalnih zemljišč za MOM dolgoročno previsoka in zato predlagamo rešitev, po kateri MOM nemudoma pristopi k iskanju kupca za tiste dele nedeljivega posla (torej hotelov in parcel, na katerih sta nov in star del hotela), ki niso v vitalnem interesu MOM.”

Bernard Memon

“Nakupi nepremicnin (v sklopu predkupne pravice MOM) bi morali biti strateško utemeljeni z izračuni prihodkovnega dela proračuna v obdobju po morebitnem nakupu. V kolikor se v izračunu dodane vrednosti nakupa, le ta ne izkaže kot utemeljen, seveda nasprotujem nakupu,” je odgovoril Memon. “V kolikor mestna oblast v naslednjih dneh predstavi doprinos navedenih nepremičnin na prihodkovno raven proračuna (kjer se med drugim tudi vložek poplača v relativno kratkem času in bo prihodkovna raven omogočila tudi vlaganje v infrastrukturo: kanalizacija in vse drugo) pa ne nasprotujem vlaganju v nepremičnine s strani MOM. Župan bo moral na prihajajoči seji celostno utemeljiti morebitni nakup in dodano vrednost iz naslova tega nakupa,” je zaključil.

Miha Recek

“Že iz zgodovine županovanja Arsenoviča smo navajeni, da se denar vlaga v njegov fetiš, nakup nepremičnin, zemljišč, gostil. Maribor potrebuje vse prej, kot njegove fetiše,” je zapisal Recek in dodal: “Maribor ima v 21. stoletju obupno stanje v kanalizaciji, ljudje pijemo vodo iz azbestnih in železnih cevi, 5000 ljudi v MOM nima pitne vode, ceste so v katastrofalnem stanju, mestne četrti in krajevne skupnosti so zapostavljene, razen Centra, v katerega se je vložilo v njegovem mandatu neverjetnih 100.000.000,00 eur.” V zvezi s problematiko glede predkupne pravice hotela Arena pa je njegovo mnenje takšno:
“1. Če se odloči MOM za uveljavljane predkupne pravice je pomembno da zadržimo dovozne poti, ciljno areno in parkirišča, sam hotel se pa s sklepom o dvoletnem moratorijo proda najboljšemu ponudniku na dražbi ali z zbiranjem ponudb, ker lahko določimo, kakšne reference mora imeti kupec, kakšen poslovni načrt ima s hotelom in kakšna vlaganja pričakujemo od novega kupca.
2. Predlog gospoda Jančarja, ki je trenutni lastnik Hotela s pripadajočimi zemljišči se mi zdi korekten, namreč predlaga, da nam ciljno areno da zastonj, dogovoriti bi se že morali z dovoznimi potmi in parkirišči. V tem primeru, MOM ne potrebuje uveljavljati predkupne pravice in je stvar eleganto in brez stroškov rešena …”

Vladimira Cokoja v imenu svetniške skupine SDS

Da so v svetniški skupini SDS kritični do predlogov župana in MU MO Maribor po nakupih gostinskih objektov in hotelov, je zapisala Vladimira Cekoja, “saj menimo da bi morali ti predlogi preko postavk v proračunih MOM zagotavljati vsem meščanom in meščankam mesta Maribor stabilen in trajen razvoj MO Maribor na področju komunale, sociale in zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, športa itd., ter se prioritetno posvetiti zagotavljanju potreb na navedenih področjih in zagotavljati učinkovito, gospodarno in ekonomično financiranje ključnih politik in programov mestne občine.” Zapisala je, da v svetniški skupini SDS menijo, “da župan in MU MOM daje prevečkrat prednost nekaterim projektom zaradi ozkih interesov posameznikov po nakupih gostinskih objektov, zemljišč, preveč transferjev gre za stroške dela, ki so posledica za zaposlovanja vedno novih zaposlenih, saj po sedanjem kadrovski strukturi izkazuje najvišje število zaposlenih javnih uslužbencev v vsej zgodovini MO Maribor.”  Zapisala je še, “da smo v Mariboru na posameznih območjih brez kanalizacije, (plačali smo že visoke kazni), imamo zastarelo in dotrajano kanalizacijsko in vodovodno omrežje, že dalj časa nimamo enega urejenega kopališča, imamo zastarelo in energetsko potratno javno razsvetljavo, nimamo izgrajene zdravstvene postaje Tezno, da o stanju prometne infrastrukture niti ne govorimo, saj vemo, v kakšnem obupnem stanju je le-ta na posameznih območjih.” Spomnila je, da so nasprotovali nakupu gostišča pri Treh ribnikih, dokapitalizaciji mestnih nepremičnih, da so bili proti subvenciji JP Energetika. Menijo, da “bi bilo potrebno prioritete zastaviti tudi izven strogega centra mesta (okoli Rotovškega trga), saj bi bilo potrebno predvideti finančna sredstva za skladen razvoj celotnega območja mesta, pa tudi obrobja, predvsem pa za razvojno naravnane projekte na področju komunale, kjer so po naši oceni potrebe največje, seveda pa tudi za razvoj turizma, kmetijstva, podjetništva in gospodarstva, sociale, šolstva, zdravstvenega varstva itd., da bi se v naslednjih letih lahko ti projekti realizirali na osnovi pridobljenih dodatnih finančnih virov iz skladov EU glede na Finančno perspektivo in ne na osnovi zadolževanja in posledično povečevanja odhodkov obresti ter večanja obsega poroštev.”

Stojan Auer v imenu svetniške skupine LPR

“V LPR odločno nasprotujemo razmetavanju občinskega denarja za nakupe gostiln, hotelov in podobno. Upravljanje z gostilnami in hoteli, kar je sicer osnovna dejavnost družb župana MOM, ni poslanstvo občine Maribor,” je zapisal Auer in dodal: “V primeru primera predkupne pravice za nakup kompleksa hotela Arena, pa lahko občina s pogodbo o neuveljavitvi predkupne pravice doseže vse zasledovane cilje javnega interesa. Gre tudi sicer za običajno pravno prakso kateri, kot vidim iz izjav predstavnikov družbe Eurotas hoteli, ne bodo nasprotovali.”

Primož Juhart

“Mislim da je za vse Mariborčane in Mariborčanke najpomembnejše dobra komunalna in cestna infrastruktura ter urejeno in čisto okolje v katerem živimo,” je zapisal Juhart, ob tem pa še: “Glede na izjemen dvig cen ki smo mu priča pa bodo socialni transferji osnova, da bodo premnogi naši someščani sploh lahko živeli človeka dostojno življenje. Nakup gostiln in potem se popravilo streh na teh gostilnah je očitno v interesu bolj ali manj samo župana in druščine ljudi ki ga obdaja. To je žalostno in hkrati nepošteno do tistih, ki komaj shajajo iz dneva v dan.”

Željko Milovanovič v imenu Liste kolesarjev in pešcev

“V Listi kolesarjev in pešcev smo že večkrat poudarili, da nakupi gostinskih lokalov in zdaj celo hotela ne morejo in ne smejo biti prioriteta Mestne občine Maribor,” je napisal Milovanovič in dodal: “Razumemo, da ima lahko občina strateški interes pri zavarovanju določenih nepremičnin in prostora pred nenadzorovanimi posegi kapitala, vendar bi morali daleč pred tem še več svojega časa in davkoplačevalskega denarja investirati v prave prioritete kot so posodabljanje javnega potniškega prometa, energetska učinkovitost, samooskrba, infrastruktura za trajnostno mobilnost, več ukrepov, da bomo otrokom in družinam prijazno mesto in na sploh v trajnostni razvoj naše skupnosti.”

 Aljaž Bratina

“Absolutno sem mnenja, da je prav, da se proračunski denar MOM namenja tudi za predkupne pravice lokacij in nepremičnin, ki predstavljajo za mesto strateške naložbe. Le tako lahko mesto obdrži vpliv na pozidave, razvoj in delovanje na posameznem pomembnem področju ali lokaciji. Prenos lastništva ciljne arene Zlate lisice, pomembne dovozne poti in ostale infrastrukture v last zasebnega kapitala, predstavlja po mojem mnenju tveganje za izgubo vpliva nad razvojem ene od ključnih turističnih, športnih in rekreacijskih površin,” je odgovoril Bratina in dodal: “Dober primer neuveljavljanja predkupne pravice v preteklosti je zemljišče pred kopališčem Pristan. Objekt je v lasti MOM, parkirišča ter površina pred samim vhodom v objekt kopališča Pristan pa je zaradi neuveljavljanja predkupne pravice z zasebni lasti, kar ocenjujem kot potencialno zelo neugodno situacijo za obratovanje kopališča. Sredstva za uveljavljanje predkupne pravice niso v neposredni povezavi s projekti npr. kanalizacija, vodovod, socialni transferji.”

Katarina Mejal

Mejalova je napisala, da je v imenu njihove svetniške skupine Arsenovič za Maribor odgovoril njihov vodja Aljaž Bratina. Bratina sicer v svojem odgovoru tega ni izpostavil.

Samo Peter Medved

Da se lahko na vprašanje poda več različnih odgovorov, meni Medved in odgovarja: “Načelen odgovor je lahko enoznačen, podroben pa nikakor ne, saj je potrebno poznati dejstva in podrobnosti posameznega posla. So pa nakupi takšnih objektov lahko paketno povezani z strateškimi interesi kraja ali občine in lahko celo vključujejo strateško infrastrukturo ali lokacijo. V preteklosti je bilo kar nekaj takšnih lokacij nespametno izgubljenih, predvsem pri neuveljavljenih predkupnih pravic, ki so bile v procesu prodaj zaradi stečajev podjetju v času zadnje ekonomske krize 2008-2016.”

Matej Žmavc

“Vaše vprašanje je najverjetneje vezano na nakup celotnega kompleksa Hotela Arena in pripadajočih zemljišč,” je zapisal Žmavc in dodal, da podaja svoje mnenje, da je treba  “v prvi vrsti s proračuna financirati kanalizacijo, vodovod, kulturo, šport in socialne transferje. V tem primeru hotela Arena menim, da bi občina morala postati lastnica pripadajoče infrastrukture torej izteka snežnega stadiona v ciljni Areni in dostop do sedežnice Radvanje ter parkirišča z dovozno cesto. Hotel Arena bi moral prevzeti zasebni partner, ki se s to dejavnostjo ukvarja in skupaj z javnim podjetjem Marprom in mestno občino Maribor razvijati turistično ponudbo.”

Danijela Šerbinek

“Vsekakor bi morali imeti prednost drugi projekti, kot so osnovna infrastruktura, itd.,” je najprej zapisala Danijela Šerbinek in nadaljevala: “Osebno me zelo žalosti dejstvo, da npr. na Gaju nimamo javnega vodovoda (in ga še dolgo očitno ne bo), med tem pa se denar precej potratno zapravlja za druge stvari (milijonske dokapitalizacije, nakup gostilne, itd.), ki pa v veliki meri ne prinašajo boljših pogojev življenja občankam in občanom, temveč predvsem osebnim interesom določenih posameznikov.”

MO Maribor je te dni začela s prvo fazo obnove Gregorčičeve ulice med Tyrševo in Grajsko ulico.

MO Maribor želi s projektom obnove ene izmed pomembnejših ulic v mestnem jedru prispevati k trajnostni mobilnosti in zmanjšanju emisij toplgrednih plinov, k izboljšanju kakovosti zraka v mestu, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanem območju in boljši povezanosti urbanega območja z zaledjem ter nenazadnje k povečanju prometne varnosti.

S prvo fazo obnove, ki bo trajala predvidoma 5 mesecev, bo celovito urejena ulica na odseku med Tyrševo in Grajsko ulico – izvedena bo arhitekturna in krajinska ureditev z novim tlakovanjem, obnovljeni bodo vsi obstoječi komunalni vodi (fekalna in meteorna kanalizacija, vodovod, plinovod, TK vodov, nov vročevod) in vgrajeni novi podzemni smetarniki. Izvajalec del bo najprej začel z izvedbo vročevoda do Ulice heroja Staneta in Ulice heroja Tomšiča.

Po dokončani prvi fazi obnove bo v letih 2022 in 2023 celovito obnovljeno še območje na odseku med Trubarjevo in Tyrševo ulico (vključno s Tyrševo ulico do Krekove ulice) ter Trgom generala Maistra vse do občinske stavbe.

Območje bo po prenovi celovito preurejeno: od kolesarskih površin in površin za pešce do mirujočega prometa in zelenih površin pa tudi javne razsvetljave in komunalnih vodov.

Prva dva meseca izvajanja del bo promet na Gregorčičevi ulici potekal nemoteno. Ulica bo zaradi del zaprta za promet na omenjenem odseku predvidoma od meseca marca. O nadaljnjih fazah zapore vas bomo obveščali sproti, so sporočili iz MO Maribor.

Za potrebe gradbišča in informacij za občane bo odprta informacijska pisarna na Slovenski ulici 13. Izvajalec del je podjetje Nigrad, d.o.o., vrednost del po pogodbi pa znaša 1,1 milijona evrov.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru že skoraj 20 let, preko Centra za pomoč na domu, pomaga ostarelim in invalidnim občanom mesta Maribor pri odstranjevanju novozapadlega snega. Poleg zimskega čiščenja mariborski študenti starejšim občanom pomagajo tudi pri spomladanskih in jesenskih opravilih.

V organizaciji ŠOUM bodo študentje danes in po potrebi tudi v prihodnjih dneh brezplačno odstranjevali sneg izpred domov starejših in invalidnih občanov mesta Maribor. ŠOUM sodeluje s Centrom za pomoč na domu in Društvom upokojencev. Mariborski študentje so projekt »Zimsko čiščenje« začeli že leta 2004.

Obiskali bodo deset različnih lokacij

Študenti bodo obiskali okoli deset različnih lokacij po mestu Maribor, kjer bodo starejšim in invalidnim občanom pomagali pri odstranjevanju novozapadlega snega z dvorišč in dovozov. Tradicionalna akcija poteka že skoraj 20 let. V tem času so študenti obiskali že več kot 200 lokacij. David Lukner, vodja projekta Zimsko čiščenje dodaja: “Veseli smo, da lahko pomagamo starejšim občanom in da na koncu dneva vidimo njihove nasmejane ter zadovoljne obraze. ŠOUM pa poleg pomoči na domu v teh dneh odstranjuje sneg tudi v samem študentskem kampusu in na bolj prehodnih študentskih poteh. Študentje smo del univerzitetnega mesta Maribor in naša prijetna dolžnost je, da njemu in njegovim občanom, predvsem tistim, ki so moči potrebni, pomagamo.”

Na pomoč bodo priskočili ob dnevih, ko bo zapadlo več snega

Prostovoljci ŠOUM bodo na terenu tako danes kakor tudi ob ostalih dnevih, ko bo zapadla večja količina snega. Ekipi se lahko pridružijo tudi ostali prostovoljci, ki želijo priskočiti na pomoč starejšim občanom oziroma tistim, ki si težko pomagajo sami.

Več let že izvajajo prostovoljske projekte

ŠOUM skozi leto organizira številne projekte na področju solidarnosti in prostovoljstva. Poleg omenjenega odstranjevanja snega, študenti pomagajo tudi na spomladanskih in jesenskih akcijah, kjer starejšim občanom pomagajo pri vsakodnevnih opravilih na vrtovih in okolici njihovih domov. V poletnem času pa poteka tradicionalna Študentska delovna brigada, ki se je izvedla že več kot 20-krat.

(Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com)

Včerajšnja izredna seja mestnega sveta MO Maribor se je končal precej burno. Župan Saša Arsenovič, ni želel na glasovanje dati sklepa opozicije.

“Mestni svet se strinja da bo skupščina Energetike Maribor odobrila znižanje variabilne cene toplote brez DDV in sicer za mesec november 2021 za gospodarske 30 procentov in za poslovne odjemalce 20 procentov. Za mesec december 2021 pa za gospodinjske odjemalce 20 procentov in za poslovne odjemalce 10 procetov, vse v breme poslovanja podjetja,” je predlog sklepa opozicije prebral na izredni seji župan MO Maribor, Saša Arsenovič.

Sklepa opozicije ni želel dati na glasovanje

Župan je sklep opozicije prebral, ter povedal, da ga bo dal na glasovanje po svojem sklepu. Namreč poslovnik naj bi določal, da se najprej glasuje o sklepu predlagatelja, na izredni seji je to bil župan. A ko je njegov predlog dobil podporo je ponovno obrnil ploščo, kot mu je v teh dneh že kar malce v navadi, ter povedal, da je s podporo njegovemu sklepu, sklep opozicije brezpredmeten in o njem ne bodo glasovali.

To je svetnike razburilo, saj so menili, da župan nima prav, ter da si sklepa nista nasprotujoča in lahko odločajo o obeh, sploh v demokraciji. Ker je bil župan prepričan v svoj prav, da sklep opozicije ne vzdrži, tudi ni želel, da poročevalec Brezovnik, ki je pravnik pojasni svoje stališče. Spodaj preverite odzive po seji.

Odjemalcem Energetike Maribor bo pomagal občinski proračun

Če poenostavimo, svetniki ki so predlagali zgoraj citiran sklep, so želeli, da podjetje Energetika Maribor pomaga svojim odjemalcem pri visokih zneskih na položnicah, župan Saša Arsenovič, pa je s svojim predlogom obremenil občinski proračun in s tem vse Mariborčane, da pomagajo le tistim, ki so odjemalci Energetike Maribor.

“Žal bomo visoko položnico Energetike plačali vsi Mariborčani, tudi tisti, kateri nismo priklopljeni na Energetiko in se ogrevamo s plinom, peleti, elektriko, drvami, ker bo plačano iz mestnega proračuna. Moj predlog je bil, da se subvencionira položnice iz dobička Energetike, katerega ustvarijo ljudje, ki že leta plačujejo položnice Energetike in tudi gospodarske družbe (s.p. in d.o.o.). Žal je bil izglasovan županov predlog. Ljudje pa sami presodite, kaj je pravično … “ je na družbenih omrežjih zapisal samostojni svetnik Miha Recek.

“Energetika bi s tekočim poslovanjem lahko “pokrila” nižjo ceno. Vendar ne – to bodo pokrili davkoplačevalci – tudi tisti z mizernimi prihodki, ki niso priključeni na njihovo toplotno oskrbo. Pravična in smiselna rešitev? Nikakor ne! Je pa županova, ki pa ne prenaša in ne dopušča drugačnih predlogov,” pa je na družbenih omrežjih zapisal Vladimir Šega iz Levice.

Lista za pravičnost in razvoj je v vednost medijem preposlala mnenje Združenja Nadzornikov Slovenije v primeru dejavnosti župana Maribora Saše Arsenoviča pri razrešitvi s funkcije direktorja Energetike Alana Perca in konfliktu interesov predsednice nadzornega sveta Mateje Cekič.

Mnenje je v imenu Združenja pripravil Gorazd Podbevšek, predsednik ZNS: “V konkretnem primeru je župan prekoračil svoje pristojnosti in se vmešal v upravljanje občinskega podjetja. S tem primerom pa je povezanih več težav. Očitno gre za veliko prepletenost na vseh nivojih, ki ni dobra za učinkovito upravljanje občinskih podjetij. Energetika Maribor bi morala imeti čim bolj neodvisen nadzorni svet in člane s čim manj nasprotij interesov. Konkreten primer daje videz, da je osebni interes predsednice nadzornega sveta kot zaposlene na občini, ki jo vodi župan, lahko v nasprotju interesov z njenim interesom predsednice nadzornega sveta Energetike Maribor, ki je delovati izključno v interesu te družbe. “

Podbevšek še navaja: “Priporočamo, da se korporativno upravljanje na vseh nivojih (Javni holding Maribor in Energetika Maribor) uredi tako, da se zagotovi čim boljša sestava (neodvisnost, strokovnost,…) in delovanje organov obeh družb. To bo dejansko omejilo možnosti župana za posredovanjem pri občutljivih in za občane pomembnih zadevah (kot je cena elektrike) in vplivanje na njihove odločitve, hkrati pa bo omejilo tveganja nastanka nasprotij interesov in korupcijskih tveganj ter omogočilo boljše upravljanje in poslovanje teh družb.”

V Mariboru, v neposredni bližini Mestne občine Maribor, se je danes odvil shod proti županu Mestne občine Maribor Saši Arsenoviču.

“Ko ni plesal, kako ti misliš, si ga “šutno” v rit in zamenjal.”

Okoli 100 se jih je zbralo pri kipu Rudolfa Maistra pred Prvo gimnazijo. “Za svojega najbližjega sodelavca si zaposlil nekdanjega policista, ko ni plesal, kako ti misliš, si ga “šutno” v rit in zamenjal. Obljubljal si nam mestni servis, ne vem, kje je ta mestni servis. Obljubljal si enakomerni razvoj levega in desnega dela Drave. V Mariboru ni levo desno, mi smo vsi Maribor,” je dejal Roman Križnjak, eden izmed protestnikov: “Ne delimo se na cepilce na anticepilce. Imamo skupen interes. Da se zaživi bolje kot sedaj in da prekinemo imperij Arsenoviča.”

“Če bom jaz junija moral plačevati za januar za februar, kdaj bom potem za maj? 2032? Prosim, da mi to razloži,” je dejal v nadaljevanju. “Ko župan reče bodo pač plačali. On je župan Maribora, on more reči bomo plačali. Vsi skupaj bomo plačali. Jaz tega ne razumem! Naloga župana ni lastni biznis.”

Policisti so že pred shodom pozvali, da vsi, ki se bodo kljub vsemu shoda udeležili, pravico do mirnega javnega zbiranja in izražanja stališč uveljavljajo mirno in strpno, predvsem, pa da naj upoštevajo navodila in ukaze policistov, ki se nanašajo na zagotavljanje javnega reda in ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.

Nadzorni svet je direktorje razrešil iz drugih poslovno ekonomski razlogov, zaradi tega ker smatrajo da direktor mora prevzeti odgovornost za nastalo situacijo, so ga razrešili je v Radijski tribuni na Radiu Maribor razložila Mateja Cekić, glavna nadzornica v Energetiki Maribor.

Gost Radijske tribune na Radiu Maribor je bil tudi župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič, ki je danes že predstavil nove rešitve za visoke zneske na položnicah Mariborčanov za ogrevanje. Najprej je namreč govoril o obročnem odplačevanju, razlike med lansko in letošnjo položnico, zdaj pa že govori še o dodatnem popustu na položnico.

Želel, da odstopi, a ker ni, so ga razrešili

Spomnimo, v torek odstavljeni direktor Alan Perc, je županu v ponedeljek, predlagal komercialni popust za položnice za november in december (30 in 40 odstotni popust), ki bi ga podjetje krilo iz predvidenega dobička. Arsenovič je njegov predlog zavrnil, rekel mu je celo naj odstopi. Naslednji dan ga je nadzorni svet Energetike Maribor razrešil, saj Perc svojega odstopa ni ponudil in očitno je moral želje župana izpolniti nadzorni svet.

Da se obnaša, kot da je Javni holding Maribor, katerega del je tudi Energetika Maribor, njegova lastnina, poudari tudi mestni svetnik Primož Juhart iz LPR.

Mariborski župan Saša Arsenovič meni, da bi predlog Perca preveč oslabil javno podjetje, zato bo občina položnice občanov subvencionirala iz proračuna v višini 30 odstotkov. Za to bo namenila okoli 700 tisoč – 800 tisoč evrov, predlog pa mora potrditi še mestni svet, je povedal na Radijski tribuni na Radiu Maribor.

Skrbi ga poslovanje Energetike, je pa pripravljen dati denar iz občinskega proračuna, v katerega denar prispevajo vsi občani. 

Torej župana skrbi za poslovanje Energetike Maribor, s strani katere je Mestna občina v zadnjih dveh letih dobila 2,1 milijona evrov, je pa pripravljen obremeniti mestni proračun in s tem občane, da tako rečeno pokrije 30 odstotkov zneska položnic tistim, ki se ogrevajo z Energetiko Maribor.

Denar v proračun prispevajo prav vsi občani, a popust bi dobili le odjemalci Energetike Maribor.  Ob tem pa bo gospodinjstvom, priključenim na daljinsko ogrevanje Energetike, mariborski Holding omogočili še obročno odplačevanje. Župan je ob tem napovedal tudi energetski vavčer v višini 10 evrov, ta bi bil za vsa gospodinjstva v Mestni občini Maribor.

Poročali smo, da je bil včeraj s svojega položaja odstavljen direktor Energetike Maribor, Alan Perc. Na popoldanskem sestanku Arsenoviča z deležniki na temo visokih cen ogrevanja v Maribor je mariborski župan predlagal odročno odplačevanje položnic ogrevanja. Obroke naj bi plačevali od maja do septembra.

Danes je pred kamere stopil Alan Perc in obrazložim svojo željo, kako je nameraval rešiti težavo z dvigom cen. Povedal nam je, da je županu Mestne občine Maribor predlagal, da bi za november in december občanom dali popust v višini 30 in 40 odstotkov, a se župan s predlogom naj ne bi strinjal. Po tem, mu je župan dejal celo, da naj odstopi.

Perc pojasni, da tega ni želel, saj meni, da je delal dobro za občane in ravno zato je želel težavo rešiti na prej omenjen način. Kot zatrdi se je nameraval spopasti s problemom, a so ga pred tem odstavili.

Se bo občina mastila z dobičkom?

Kot kaže mariborski župan raje vidi, da je dobiček v občinski blagajni, kot da bi pomagal Mariborčanom. Na Mestni občini Maribor so namreč za sebe dobro poskrbeli s tem, ko so od dobička Energetike Maribor v minulih dveh letih dobili kar milijon evrov. Morda bi bil čas, da občina ta znesek v celoti povrne s subvencijami za ogrevanje?

Do 30. novembra, ko se je iztekel pogodbeni rok za dokončanje investicije v energetsko sanacijo in v prezračevanje starega dela Kopališča Pristan, še noben od izvajalcev ni dokončal del.

Včeraj se je iztekel rok za dokončanje dveh velikih investicij v Kopališču Pristan – celovite energetske sanacije starega dela kopališča in ureditve prezračevanja srednjega bazena; slednja vključuje tudi ureditev garderob, sanitarij in vhodne avle pri srednjem bazenu. Pogodbena vrednost energetske sanacije je 693.779 evrov (+ DDV), prezračevanja in ureditve prostorov pa 936.673 evrov (+ DDV).

Noben izvajalec ni končal del

S strani nadzora na gradbišču je Mestna občina Maribor kot investitor prejela poročilo o opravljenih delih na 30. november. Ugotavljajo, da noben izvajalec ni končal del; izvajalec prezračevanja, Energo projekt, d. o. o., dela končuje in ocenjujejo, da jih bo sklenil v naslednjih štirinajstih dneh. Izvajalec energetske sanacije, podjetje Senmed, d. o. o., pa še ni začel montaže stavbnega pohištva, konkretno steklenih površin, čeprav so te že dobavljene. Kdaj bo končana ta investicija, zato ne morejo predvideti.

“MO Maribor kot naročnik in financer je oba izvajalca pred 30. novembrom večkrat pozvala, naj intenzivirata delo in investiciji zaključita v roku. Med izvaanjem ureditve prezračevanja, garderob in vhodne avle je bil sicer rok že dvakrat prestavljen, med izvajanjem energetske sanacije pa enkrat. Za prestavitev zadnjega roka, 30. novembra, ni zaprosil noben izvajalec. Občina še naprej pozorno spremlja potek obeh investicij,” so sporočili iz Mestne občine Maribor.

Poročali smo o tem, da so cene ogrevanja v Mariboru poletele v nebo. Nadzorni svet Energetike Maribor je danes odstavil direktorja Alana Perca, po pojasnilih župana zaradi tega, ker nimajo pozitivnih poslovnih rezultatov.

Očitno letos s strani Energetike Maribor ne bo dobička na občini, podjetje naj bi bilo globoko v rdečih številkah, čeprav so pričakovali pozitivne poslovne rezultate. Mariborčani so trenutno deležni bistveno višjih položnic. A v minulem obdobju so na Mestni občini Maribor za sebe dobro poskrbeli s tem, ko so od dobička Energetike Maribor v minulih dveh letih dobili kar milijon evrov. Morda bi bil čas, da občina ta znesek v celoti povrne s subvencijami za ogrevanje?

Župan očitni ni tega mnenja, na današnjem srečanju je namreč predlagal, da se občanom ponudi obročno odplačevanje. Kot je povedal Saša Arsenovič, bo holding po predlogu, tistim, ki bodo to želeli, omogočil obročno odplačevanje razlike med lansko in letošnjo ceno ogrevanja v mesecih izven kurilne sezone.

To je ponazoril s primerom: “Če je bila lani položnica za ogrevanje 40 evrov in bi letos bila 100, bodo uporabniki 120 evrov za meseca december in januar lahko obročno plačali v času med aprilom in septembrom. S tem bo cena za ogrevanje v zimskem času celo nižja kot v večini slovenskih mest.”

Pozimi bo morda nižja, bodo pa zato Mariborčani ogrevanje plačevali sredi poletja. Namesto za dopust bodo torej denar lahko varčevali za plačevanje položnic od zime? Zanimivo bo tudi videti, če se bo posameznikom položnica res povečala, iz 40 na 100 evrov, kot predvideva župan, ali bo odstotek podražitve večji?

Kakšne pa so vaše izkušnje, ste že na zadnji položnici za ogrevanje opazili spremembe in višji znesek ter koliko?

Tudi Alan Perc je želel priti na sestanek na občino, a so mu vstop v stavbo fizično preprečili, nam je zaupal sam v telefonskem pogovoru. Župan pravi, da je bil sestanek samo za vabljene z njegove strani, da Perca pa on ni povabil ter tako ni mogel prisostvovati usklajevanju na občini.

V opoziciji nad rešitvami niso navdušeni. Mestni svetnik LPR Stojan Auer je za nastale razmere v podjetju okrivil tudi nadzornike, prav tako se jim ukrepi za razbremenitev občanov zdijo odločno prešibki, saj je stiska ljudi po njegovem zelo velika.

Miha Recek pa pravi da s tem, da bodo občani plačevali razliko v ceni niso naredili nič: “Mi moramo vedeti, da si je Energetika oz. je Mestna občina Maribor pobrala 1,1 milijona evrov dobička. In iz tega dobička, bi mi lahko poplačali te razlike, ki so danes nastale. Da se je pa to zgodilo, pa je res žalostno, da nadzorni svet tega prej ni opazil. Kajti vemo, da imamo mi danes v Mariboru najdražje ogrevanje v celotni Sloveniji.”

Damjan Cvetko, predsednik občinske organizacije SD Maribor in Matej Žmavc, vodja svetniške skupine SD v MS MOM sta na župana Mestne občine Maribor Saša Arsenoviča naslovila poziv “Ukrepajmo sedaj, preden bo prepozno.”

“Socialni demokrati Maribor dajemo pobudo za takojšen dogovor glede ukrepov za zajezitev cen ogrevanja v Mariboru, najvišjih v Republiki Sloveniji. Da preprečimo mrzle radiatorje, da preprečimo, da bi naši občani ostali na mrzlem,” so zapisali v začetku poziva.

“Položnica za oktober je nakazala trend nerazumnega višanja cen ogrevanja, kar naše občane spravlja v stisko. Bojijo se položnice za november, december, januar, februar, marec in april. Mnogi so se obrnili na nas za pomoč. Verjamemo, da tudi na vas.”

Nadaljnji poziv objavljamo v celoti:

Medtem ko je Evropska komisija že pred enim mesecem objavila seznam možnih ukrepov in jih številne države že izvajajo, slovenska vlada, razen nejasnih obljub o energetskem vavčerju, še ni storila ničesar. Da ne bi naši občani ostali prepuščeni podivjanemu prostemu trgu, smo dolžni ukrepati sedaj. Preden bo prepozno.

Na zadnji seji mestnega sveta Mestne občina Maribor je v okviru svetniških vprašanj in pobud, mestni svetnik SD Matej Žmavc, že opozoril na najvišje cene toplotne energije v Sloveniji. Potrebno je tudi upoštevati, da se kljub svetovnemu dvigu cen energentov, ogrevanje v določenih mestih ni podražilo, nasprotno celo nekoliko pocenilo.

Opažamo, da se odgovorni, jasnemu odgovoru, kako bomo zaščitili naše občane, izogibajo. Zima je pred vrati, temperature so vedno nižje in »bolj kot radiatorji, pa naše občane grejejo položnice« (povzeto po Večeru), ki bodo poletele v nebo, če ne bomo ukrepali. Občani potrebujejo pomoč sedaj in nanjo ne morejo čakati do poletja.

Zato dajemo pobudo, da čim prej skličete vse vodje svetniških skupin in vodstvo JHMB ter vodstvo Energetike Maribor, da nam predstavijo razloge za nastalo situacijo in konkretne ukrepe, ki bodo preprečile mrzle radiatorje.

Smo pred zahtevno nalogo, časa je pa zelo malo. Socialni demokrati smo trdnega stališča, da leta 2021 ne moremo dopustiti, da se v Mariboru, ki ima ambicijo, da se prebije med najboljše, en del prebivalstva ostane na mrzlem.

Damjan Cvetko, predsednik obcinske organizacije SD Maribor

Matej Zmavc, vodja svetniske skupine SD v MS MOM

Na spletni strani Medicinsko termalnega centra Fontana preseneti obvestilo o zaprtju njihovega wellnes centra.

V obvestilo o zaprtju wellness centra direktor Zvone Novina zapiše: “Spoštovani obiskovalci Wellnes centra Fontana, obveščamo vas, da zaradi ekonomskih in zdravstvenih razlogov s 30.12.2021 zapiramo bazene in savne.”

Zapirajo zaradi ekonomskih in zdravstvenih razlogov

Razlog za zaprtje pa? Ekonomski in zdravstveni razlogi. Kljub temu, da se na Fontani ne bo več mogoče kopati ali savnati, pa ostajajo ponudniki medicinskih storitev, ambulantne dejavnosti, radiološke diagnostike, fizioterapije in masaže.

“Vabimo vas, da v kolikor še razpolagate z veljavnimi vstopnicami za bazene in savne, te izkoristite do vključno 29. 12. 2021,” še sporoča direktor MCT Fontana Zvone Novina.

Celovita energetska sanacija starega dela kopališča in ureditev prezračevanja srednjega bazena morata biti končani do 30. novembra, zato je bil danes na MO Maribor sestanek z izvajalci in projektanti.

Ker se bliža 30. november, rok za dokončanje dveh pomembnih investicij v starem delu Kopališča Pristan – celovite energetske sanacije in ureditve prezračevanja z ureditvijo garderob, sanitarij in vhodne avle pri srednjem bazenu –, se je včeraj na Mestni občini Maribor (MOM) sestalo vodstvo občine kot naročnika investicij, občinske projektne pisarne, ki vodi investicijo, ter predstavniki projektantov, izvajalcev in nadzora. Naredili so presek stanja, predvsem pa govorili o korakih in ukrepih, ki so potrebni, da bosta investiciji končani v pogodbenem roku.

Projekt ne teče dovolj hitro

Projekta namreč ne potekata s takšno dinamiko kot bi naročnik želel oziroma ki ne bi zbujala dvoma o tem, da bodo dela končana v naslednjih osmih dneh. Pogodbeni rok je bil sicer v obeh investicijah že podaljšan; rok za ureditev prezračevanja, ki ga izvaja Energo projekt, d. o. o., je bil prestavljen dvakrat, enkrat pa tudi za energetsko sanacijo – izvajalec je Senmed, d. o. o. Župan MOM Saša Arsenovič je oba izvajalca opozoril, da ostaja pogodbeni rok v obeh investicijah nespremenjen, zato naj podvojijo napore, da bosta investiciji do 30. novembra zaključeni. Pogodbena vrednost energetske sanacije je 693.779 evrov (+ DDV), prezračevanja in ureditve prostorov pa 936.673 evrov (+ DDV).

Iskanje izgovorov?

Direktorja izvajalskih podjetij, ki investiciji izvajata s podizvajalci, kot ključni dejavnik za zaplete in zamude navajata nekatere prilagoditve (predvsem v projektu ureditve prezračevanja) ter dolge dobavne dobe in višje stroške materialov kot posledice zaostrenih razmer na svetovnih trgih. Spomnimo, da je bilo uporabno dovoljenje po končani rekonstrukciji srednjega bazena v Kopališču Pristan pridobljeno, vendar bazen ne more sprejeti kopalcev, dokler nista zaključeni tudi investiciji, ki sta v teku.

Petra Greiner, Slovenka leta in ustanoviteljica Zavoda 13 ima medicinsko izobrazbo. V času epidemije, se je kar dvakrat javila za pomoč v UKC Maribor, a odgovora ni dobila.

Mariborčanka se je kot fizioterapevtka s končano zdravstveno srednjo šolo ponudila za prostovoljno pomoč v UKC Maribor. Iz več slovenskih bolnišnic so naprej prosili za pomoč prostovoljce, saj imajo hudo pomanjkanje kadra, predvsem na intenzivnih enotah.

Javila se je lani in letos

Greinerjeva je v objavi na Twitterju zapisala, da se je za pomoč med meddicinskimi sestrami ponudila že lani, a je niso poklicali. Letos se je javila za pomoč v patologiji, odgovora pa prav tako še ni prejela. “Mislim, da sem naredila vse,” je zapisala na koncu objave na družbenem omrežju.

Lani sem se javila za pomoč med med. sestrami (končana sr. zdr. šola, dip. iz fizioterapije&izkušnje). Niso me poklicali. Letos se javim za pomoč na patologiji, kjer potrebujejo močnega moškega. Razumem. Pišem koordinatorki UKC MB, še nič.
Mislim, da sem naredila vse.

— Petra Greiner (@PetraGreiner) November 19, 2021

Mestni svetniki so na današnji seji potrdili vse točke dnevnega reda 27. redne seje Mestnega sveta MO Maribor.

Mestni svetniki so na današnji seji potrdili letni program izobraževanja odraslih za leto 2022

V hitro se spreminjajoči družbi je potreba po širokem naboru znanja in spretnosti še toliko večja, zato je izrednega pomena, da jih razvijamo vse življenje. Lokalna skupnost si prizadeva za izboljšanje razpoložljivosti ter splošne kakovosti, količine in dostopnosti izobraževalnih priložnosti za odrasle.

S programi za izobraževanje odraslih se zagotavlja vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje, zagotavlja se dvig splošne izobraženosti prebivalcev, višja izobrazbena raven in večja zaposljivost.

Na podlagi 51. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, it. 6/18, 189/20 – ZFRO; v nadaljevanju ZIO-1) zaradi ustvarjanja pogojev za izobraževanje odraslih in drugih dejavnosti, pomembnih za razvoj in kakovost življenja njenih občanov, lokalna skupnost sprejme letni program izobraževanja odraslih, so zapisali v sporočilu za javnost.

Na Studencih bo zrasel nov vrtec

Mestni svet je na seji obravnaval tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del PPE St 9-S (stanovanjsko območje ob Šarhovi in Kamenškovi ulici) v Mestni občini Maribor. Načrtuje se umestitev vrtca na severovzhodnem vogalu območja med Šarhovo in Kamenškovo na Studencih. Spreminja se prostorski načrt, ki je bil sprejet v letu 2009, in sicer tako, da se namesto takrat načrtovanega trgovsko – poslovnega objekta, načrtuje vrtec, saj je zaradi gradnje novih stanovanjskih sosesk na 2 območju izkazana potreba po novih kapacitetah. Trenutno vrtec Studenci Maribor obsega 6 enot. Vrtec se načrtuje kot šest oddelčna enota vrtca Studenci Maribor, ki bi zagotavljal kapacitete za okoli 132 otrok. V vzhodnem in južnem delu stavbe se nahajajo proste zelene površine, namenjene igrišču z otroškimi igrali in zasajene z drevesi in grmovnicami.

Mestni svet se je seznanil s študijo upravičenosti podelitve koncesije za izvedbo Projekta energetska sanacija javnih objektov v lasti Mestne občine Maribor – operacija 2021 in sprejel odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije objektov v lasti Mestne občine Maribor.

Potrdili ustanovitev javnih podjetij

Na 27. Redni seji MS MOM so mestni svetniki potrdili ustanovitev javnega podjetja Nigrad, d. o. o. in odlok o preoblikovanju Pogrebnega podjetja Maribor, d. d. v Pogrebno podjetje Maribor, javno podjetje, d. o. o. Mestni svet je med drugim po skrajšanem postopku sprejel tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe linijski prevoz v mestnem prometu in odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mesni občini Maribor.

Včeraj smo v našem mediju poročali o tem, koliko zaposlenih na Mestni občini Maribor izpolnjuje pogoj PC, saj mariborski župan javno glasno podpira izpolnjevanje pogoja PC, namesto PCT.

Na Mestni občini Maribor sicer PC pogoj izpolnjujeta dve tretjini zaposlenih (200 zaposlenih), 100 pa ne. Preverili smo tudi, kako je v Javnem holdingu Maribor. Od tam so nam pojasnili, da je na včerajšnji dan bilo zaposlenih 92 oseb, od tega je 63 cepljenih, 5 pa prebolelih. Torej 73,91 odstotkov izpolnjuje PC pogoj. V holdingu imajo kot kaže boljšo statistiko, kot na Mestni občini Maribor.

Čakajo na odločitev ustavnega sodišča

Glede predloga uvedbe pogoja preboleli, cepljeni (PC) bodo na državni ravni po besedah Mateje Logar, počakali na odločitev ustavnega sodišča. Slednje je namreč septembra zadržalo izvajanje določb odloka, ki je določal uvedbo pogoja PC v državni upravi. K sprejetju odločitve je sodišče v ponedeljek pozval tudi predsednik vlade Janez Janša.