Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je ob začetku današnje novinarske konference pozval vse, ki se še niso cepili, da to storijo.

Pokazal je tudi potrdilo, da je sam dvakrat cepljen, namerava se cepiti tudi s tretjo dozo. Na tem mestu je pozval: “Vem, da odločitev ni lahka. Nihče ni popoln zmagovalec. Niti tisti, ki smo se cepili. Dejstvo je, da živimo v skupnosti in da je odgovornost vseh nas, da poskrbimo za zdravje, ne samo za svoje.” V nadaljevanju je dejal, da je skrajni čas, da se sprejmejo konkretnejši ukrepi, kar so že ugotovili v državah, ki imajo večjo precepljenost. Izrazil je tudi podporo PC pogoju.

“Ne razumem zakaj ljudje ne verjamejo ne medicini, ne znanosti.”

Za primerjavo je dal tudi vožnjo z letali: “Tisti, ki se vozijo z letali, tudi ne preverijo pilota, če je tisti dan dobro spal ali ne.” Poudaril je, da necepljeni ne ogrožajo le sebe, temveč tudi druge: “Če bi imeli 90-procentno precepljenost se danes o covidu več ne bi pogovarjali.” Po njegovem mnenju bi bilo v bolnišnicah precej manj ljudi.

“Upam, da bo ventilatorjev in ljudi dovolj”

Želi si, da bi vsi, ki še niso spregledali, končno spregledali. Na tem mestu je pozval v bolnišnice, kjer kadrov primanjkuje: “Zato ker nismo cepljeni. Nikoli ni prepozno, tudi, če je pozno.”

Na zbirnem centru Lahova je zaradi dotrajanosti voznih površin potrebna nujna sanacija dovoznih poti skozi zbirni center in sicer bodo dela potekala v petek, 19.11. in v soboto, 20.11.2021.

“Zaradi predvidenih del bo zbirni center ta dva dneva v celoti zaprt, saj ne moremo zagotavljati varne uporabe centra na strani naših uporabnikov. Vse uporabnike iz Maribora prosimo, da v tem času pripeljete komunalne odpadke v zbirni center Plinarniška,” sporočajo iz Snage.

Zbirni center Plinarniška, bo imel ta dva dni podaljšan delovni čas, in sicer bo odprt:

v petek 19.11. od 7. ure do 19. ure
v soboto 20.11 od 8. ure do 17. ure.

V ponedeljek, 22.11.2021, bo zbirni center Lahova ponovno odprt za vse uporabnike.

Različni mariborski organizatorji prireditev se pripravljajo na izvedbo decembrskih dogodkov pod imenom Čarobni Maribor. V trenutnih razmerah že napovedujejo nekatere praznične vsebine, med njimi prižig lučk, darilno in art tržnico, svetlobne figure in instalacije Lumina ter fototočke Čarobna galerija, ki bodo vodile po mestnih ulicah in trgih. Tako kot lani bodo dogajanje sproti prilagajali epidemičnim razmeram in veljavnim ukrepom.

Osrednji prizorišči Čarobnega Maribora bosta Glavni trg in Trg Leona Štuklja. Prvi bo ponujal vsebine, namenjene predvsem družinam in najmlajšim, medtem ko bo drugi namenjen bolj veselemu druženju ob gostinskih stojnicah in drsališču. Oba trga bosta, če bodo razmere to dopuščale, gostila tudi koncerte: na Glavnem trgu bodo nastopili mladi mariborski, na Trgu Leona Štuklja pa priljubljeni slovenski glasbeniki. Na obeh trgih si organizatorji želijo prirediti tudi silvestrovanje. Skozi ves praznični čas bodo Mariborčane in obiskovalce, predvsem pa najmlajše, na mestnih ulicah in trgih čakala tudi presenečenja.

Prižig lučk bo 26. novembra 2021

Prižig lučk načrtujejo v petek, 26. novembra 2021, zaradi veljavnih pravil pa bodo Mariborčane povabili, da se v krogu svojih najdražjih sprehodijo po lepo okrašenih mestnih ulicah in trgih, ob tem pa obiščejo priljubljeno darilno tržnico na Glavnem trgu. Spominke in darila bo moč kupiti tudi na novi art tržnici, ki bo na Koroški cesti. Ob praznični mestni razsvetljavi bodo zasvetile tudi številne svetlobne figure in umetniške instalacije Lumina, prve praznične utrinke pa bo moč ujeti tudi na osmih foto točkah Čarobne galerije. Na dan prižiga lučk bo svoja vrata odprlo ustvarjalnosti in domišljije polno Vilinsko mesto.

Letošnja praznična okrasitev nadgrajuje koncept čarobnih niti, ki povezujejo mestne ulice, s tem pa ponazarjajo povezovanje med ljudmi – bodisi v okviru mestnih ustanov kot med samimi meščani, ki so tudi letos prijazno vabljeni na skupnostno okraševanje urbanih gozdičkov Čarobne galerije. V tem duhu se okrasitev prvič širi v posamezne mestne četrti in krajevne skupnosti, medtem ko bosta v mestnem jedru na novo okrašeni lokaciji Magdalenski park (tja se selijo svetlobne instalacije Lumina) in Vojašniški trg.

Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor: “Pripravljeni smo na vstop v praznično dogajanje, a celotnega decembrskega programa v Mariboru dokončno še nismo mogli doreči. Imamo več scenarijev, izvedli pa bomo tistega, ki bo v okviru aktualnih zdravstvenih oz. epidemičnih razmer. Mariborčanom in obiskovalcem želimo ponuditi tudi koncerte in drsališče, a naš glavni cilj vsekakor je, da vse dogodke izvedemo varno in odgovorno.”

Neva Pipan, koordinatorka prireditev Čarobni Maribor na MOM: “Okrasitev mesta je v polnem razmahu. Lepo okrašeno mesto pozitivno vpliva na razpoloženje prebivalcev in obiskovalcev in pomaga pričarati praznično in pozitivno vzdušje, ki je v teh časih, ko se še vedno soočamo s pandemijo, še kako pomembno. Želimo si, da naše mesto obiščejo tudi drugi, prebivalci sosednjih občin, obiskovalci, domači in tuji gosti, ki so čarobni Maribor zaradi pandemije lani obiskali le digitalno.”

Organizatorji sklopa decembrskih prireditev Čarobni Maribor intenzivno pripravljajo program dogodkov in prazničnih vsebin na različnih lokacijah v mestnem jedru. Koordinator programskih vsebin Čarobnega Maribora je Zavod za turizem Maribor, za okraševanje praznične mestne razsvetljave skrbi Mestna občina Maribor s podporo javnega podjetja Nigrad, d.o.o., izvajalec darilne tržnice pa je javno podjetje Snaga d.o.o. V okviru Čarobnega Maribora se izvaja tudi Festival Vilinsko mesto, ki je produkcija Narodnega doma Maribor v sodelovanju z Društvom Hiša! in Zavodom MARS Maribor, k lepši podobi mesta pa bo prispeval tudi Mladinski kulturni center Maribor.

Plavalka mariborskega Branika Katja Fain je na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Kazanu osvojila bronasto odličje na 200 m prosto. Z 1:53,88 se je z novim državnim rekordom na tej razdalji kot prva Slovenka spustila tudi pod mejo 1:54 minute.

Zmagala je favorizirana Nizozemka Marrit Steenbergen z 1:52,75 pred Čehinjo Barboro Seemanovo, ki je bila tri desetinke sekunde hitrejša od Fainove. Slovenski uspeh je s četrtim mestom in dosežkom 1:55,96 dopolnila Ravenčanka Janja Šegel.

Varovanka trenerke Metke Sparavec je v 101. letu uradno organiziranega slovenskega plavanja Sloveniji priborila 101. kolajno na velikih tekmovanjih. V napetem boju je v prvi polovici začela na četrtem mestu, za Steenbergnovo in Seemanovo ter v skupini, kjer sta bili še Šeglova in Nemka Isabel Marie Gose.

Psihološko močna tudi v finalu

V drugi polovici je nato najprej ušla konkurenci, v končnici pa lovila Seemanovo, a ji je za to zmanjkalo nekaj metrov. Srebro je bilo morda celo dosegljivo, saj je bila Fainova z 29,07 prepričljivo najhitrejša na zadnjih 50 metrih, pol sekunde hitrejša od Seemanove in 74 stotink od zmagovalke.

Razlogov za veselje v slovenskem taboru je več, saj je 20-letna mariborska olimpijka v končnici dokazala, da ima že zdaj nekaj moči za še boljši dosežek še bolj pomembno pa je, da je tokrat zdržala v finalu tudi po psihološki plati, saj je na nekaterih prejšnjih tekmovanjih po dobri sezoni nato zaostala za pričakovanji prav na vrhuncu sezone, kot kaže pa se je zdaj naučila spopadati tudi s tem elementom športa.

“Pokazala sem to, kar sem trenirala. Želela sem si pod 1:54, kar mi je tudi uspelo. Nov rekord in tretje mesto in s tem sem lahko zelo zadovoljna. Dobro sem se borila. Presrečna sem, da sem se uvrstila na stopničke na tem tekmovanju,” je v prvem odzivu po tekmi povedala junakinja slovenskega tabora v Tatarstanu.

Tudi ostali Slovenci dobri

Šeglova je plavala skoraj identično hitro kot v polfinalu in si priborila četrto mesto, saj nekatere tekmice polfinalnega plavanja niso ponovile.

“Vesela sem doseženega. Želela sem si še več, saj vem, da sem sposobna plavati še boljše. A s četrtim mestom v Evropi sem zelo zadovoljna. Zadovoljna sem že s samim finalom, a vem, da sem lahko hitrejša in naslednje tekme prihajajo. Videli bomo, kako bo naprej,” pa je nastop ocenila Šeglova, letos tekmovalka profesionalne lige ISL.

Že pred tem je Peter John Stevens na 50 m prsno osvojil sedmo mesto. Zmagal je Belorus Ilja Šimanović, ki je s 25,25 izenačil tudi svetovni rekord Južnoafričana Camerona van der Burgha. Srebro in bron sta osvojila favorizirana Turek Emree Sakci in Italijan Nicolo Martinenghi.

“Zadovoljen moram biti s sedmim mestom na evropskim prvenstvu in finalom. Na sami tekmi sem žal spet delal velike napake, ki sem jih delal že prej in sem se jih želel znebiti. A zdaj imam mesec in pol do svetovnega prvenstva, da to popravim in nato tam pokažem iz kakšnega testa sem,” pa je ocenil Stevens.
VIR: STA

Nad tem, da se vrstijo odpovedi martinovanj po vsej Sloveniji, predvsem pa v Mariboru, so se na družbenih omrežjih širili pozivi oziroma vabila na današnje protestno martinovanje na Glavnem trgu v Mariboru.

Protestno martinovanje v Mariboru je bilo napovedano za danes ob 14.uri na Glavnem trgu, a ob 14.30 ni bilo še nikogar. Nekaj udeležencev je prišlo malo čez pol tretjo uro. Ob 14.45 se jim je pridružila še Anica Bidar.

Martinovanje brez vina

Skupina ljudi ima na drogu slovensko zastavo, na tleh pa transparent. Gruča stoji ob kužnem znamenju mirno in tiho. Kot kaže na protestnem martinovanju ni bilo ne vina, ne množice ljudi.

V Mariboru in drugod se te dni vrstijo odpovedi dogodkov. Medtem pa Zavod za turizem Maribor vabi ljudi na dogodek danes popoldne, in sicer na 6. Salon štajerskih mladih vin 2021 in druge vinske dogodke.

Zdravstvena situacija v Mariboru in po Sloveniji se slabša, odpovedi dogodkov se vrstijo kot po tekočem traku. Med drugim so iz Zavoda za turizem Maribor sporočili, da zaradi epidemiološke situacije in dopisa Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor odpovedujejo največji štajerski praznik – martinovanje.

Tako so se odločili tudi v več okoliških občinah ter tudi v Mestni občini Ptuj. Tudi drugih večjih dogodkov te dni ni. A očitno v Mariboru kljubujejo epidemiološki situaciji, saj je danes popoldne organiziran dogodek Pubec – 6. Salon štajerskih mladih vin 2021, ter drugi manjši vinski dogodki.

Dogodki za izbrance ja, martinovanje za vse ljudi pa ne

Na novinarski konferenci so na Zavodu za turizem Maribor pozivali ljudi k udeležbi na dogodku, z vprašanji zakaj podpirajo druženje v času, ko je zdravstveno stanje alarmantno smo se obrnili na Zavod za turizem Maribor, kjer očitno menijo, da na manjših dogodki se virus ne more širiti: “Kljub temu pa zavod za turizem podpira druge organizatorje prireditev v mestu, da skladno z vsemi veljavnimi ukrepi in pravili pristojnih ustanov aktivnosti, ki so jih dolgo časa načrtovali, izpeljejo kar najbolj uspešno in dosežejo cilje, ki so si jih zadali. Zato je dogodek vključen tudi v komunikacijske kanale Visit Maribor, ki jih upravljamo.”

Pravijo še, da je dogodek Pubec, po množičnosti obiska neprimerljiv s tradicionalnim mariborskim martinovanjem na prostem, a da pa “je odlična zgodba povezovanja lokalnih ponudnikov in samo želimo si lahko še več tovrstnega sodelovanja in vzajemne promocije.”

Očitno si tudi v času nepredvidljive zdravstvene situacije želijo promocije, ne glede na to lahko pomeni širjenje okužb. Konec koncev če je izpolnjen pogoj PCT na dogodku z več tisoč ljudmi ali na dogodku z nekaj sto ljudmi je možnost širjenja okužbe enaka. Je bilo Mariborčanom ukradeno martinovanje? Očitno se podpirajo dogodki za izbrance, ne pa za vse Mariborčane, ki so bili v pričakovanju martinovanja.

Kako na to gleda mariborska občina? 

Prav tako smo vprašanja naslovili na Mestno občino Maribor, zanimalo nas je namreč, ko gledajo na tovrstno podpiranje druženja, glede na to na pri njih celo razmišljajo o ponovni vzpostavitvi dela od doma, kar smo poročali že včeraj: “Z namenom zagotavljanja širše družbene odgovornosti do zajezitve širjenja epidemije covid-19 tako tudi na MOM že tečejo aktivnosti za ponovno vzpostavitev dela od doma, so za nas povedali na MO Maribor.”

Na MO Maribor prav tako delijo mnenje, da dogodkov, kot sta Martinovanje in 6. salon mladih štajerskih vin, Pubec 2021, nikakor ne gre primerjati: ” Bistvena razlika je že v sami kapaciteti obeh dogodkov, pri čemer se na prvem lahko zbere tudi 10.000 ljudi ali več, v primeru salona mladih štajerskih vin pa gre za butični dogodek, ki ima kapaciteto max 500 ljudi, na samem dogodku jih po besedah organizatorja pričakujejo vsaj polovico manj.”

Torej v času trenutne zdravstvene situacije je za butične dogodke poskrbljeno, za dogodke, ki bi bili za vse ljudi, vse prebivalce Maribora, pač ne. Na občini še dodajo, da so in bodo tudi v prihodnje podpirali vse dogodke, ki so v skladu z zakonodajo in upoštevajo vse veljavne ukrepe ter predpise, “še toliko bolj, če gre za dogodke, ki preko dobrih zgodb povezujejo ter prispevajo k večji prepoznavnosti mesta in regije.”

Rok za dokončanje obnovitvenih del v mariborskem kopališču Pristan izteče konec tega meseca, a podžupan Samo Peter Medved ni optimističen, da bodo do takrat zaključena že vsa dela. “Dinamika del na gradbišču ni takšna, kot bi pričakoval. To me skrbi, ne bi pa ničesar prejudiciral,” je danes povedal.

Stari del tega edinega javnega pokritega kopališča v Mariboru je že več let zaprt, obnovitvenim delom pa kar ni videti konca.

Obnova srednjega bazena, h kateri je občina takrat še pod vodstvom župana Andreja Fištravca najprej pristopila, je sicer že zaključena, trenutno pa potekajo še dela na ostali opremi tega okoli 50 let starega kopališča, vključno z ureditvijo prezračevanja in energetsko sanacijo, ki sta se po obnovi srednjega bazena izkazala za nujno potrebna.

Podžupan Medved je na današnji predstavitvi gradbišča novinarjem pojasnil, da je trenutno veljavni rok za dokončanje del 30. november. Občina je po njegovih besedah naredila vse, kar je v njeni moči za čimprejšnji zaključek projekta, zdaj pa je na izvajalcih del, da pripeljejo zadevo do konca. “Žal opažam, da dinamika del ne poteka tako aktivno, kot bi si želeli in pričakovali glede na predvideni rok,” je dejal.

Občina je med drugim zagotovila denar za projekt. Obnova srednjega bazena je stala okoli 460.000 evrov, medtem ko so trenutno potekajoča dela po besedah Medveda ocenjena na 1,8 milijona evrov.

V okviru obnove bodo med drugim prenovili garderobe, sanitarije in vhodno avlo, ki bo po besedah projektantke Mateje Katrašnik iz podjetja Arhiteza dobila osveženo podobo. “Poenotili smo barvno shemo, ki vnaša svežino in osvetli prostor. V vhodni avli tudi ostaja freska, ki sta jo leta 1972 naredila brata Vidic in je zaščitena kot kulturna dediščina 20. stoletja,” je pojasnila.

Predstavnik enega od izvajalcev del Alojz Špalir iz družbe Energo Projekt, ki izvaja obnovo prezračevalnega sistema, je izpostavil, da gre za prenovo starega objekta. “Tu se srečujemo s težavami, ki so normalne pri takem delu. Določene stvari je treba sproti reševati in to tudi uspešno delamo, žal pa to potegne za seboj nekaj časa in nekaj dodatnih del,” je dejal.

Zaradi zaprtja srednjega bazena ima upravljavec kopališča, družba Šport Maribor, velik izpad prihodkov, najbolj problematična pa je nezmožnost izvajanja plavalnih tečajev za osnovne šole.

“Od 800 do tisoč otrok letno ne more opraviti plavalnega tečaja pri nas, finančna škoda je že okoli pol milijona evrov. Zato vsi komaj čakamo, da se dela končno končajo in lahko Pristan zaživi v polnem sijaju,” je povedal predstavnik Miloš Stevanović.

Kdaj je realno pričakovati odprtje prenovljenega dela kopališča, podžupan Medved ni želel napovedovati. “Po dokončanju del s strani izvajalcev sledi poskusno obratovanje in odprava napak. Želel bi si, da bi bilo lahko odprtje še v letošnjem letu,” je dejal.

vir: sta

Mariborski društvo Humanitarček začenja z akcijo Topel obrok. Za kaj gre? Preverite v nadaljevanju.

“​Potem sem dolgo iskala trgovino, ampak v nobeni ne moreš za kovance toliko kupit, samo kakih 20 evrov mi ostane, ko plačam račune. Očala so se mi razbila, pa sem jih hotela kupit pri blagajni, pa so vzela pol denarja za hrano. Zdaj si kupim jajčka, pa mleko, pa moko, cuker in gris. Pa si kuham iz tega. Saj gre. Mleko je drugačnega okusa kot doma, ne gre ga mešat z vodo, pa smetana se ne naredi. Zadnjič sem našla na ulici kovanec, za 2 evra je bil. Sem si celo veliko štruco kruha lahko kupila. Za 10 dni sem ga imela! Zdaj iščem po tleh te bakrenčke, pa čeprav se težko sklanjam, ampak mi pomagajo, lahko potem kruh kupim. Po nogah imam rane, pa ne vem, komu bi pokazala, bolijo me, včasih teče ven gnoj, res smrdijo. Kisovi obkladki mi pomagajo, ampak ta mesec nimam več denarja, moram počakat, da se koledar obrne, da bo denar. Če bo, ko plačam račune. Te moram plačati, da me ne pride brat “nagarbat”, so pri Humanitarčku zapisali izpoved ene izmed onemoglih žensk.

Tudi dobrotnike bodo razveselili 

Ob začetku zime skupaj s Kooperativa Dame Gostilnica Pri DAMAH v Humanitarčku začenjajo akcijo Topel obrok … Kako jim lahko pomagate nahraniti čimveč #vid?

Na spletni strani poiščete podatke ali kodo za nakazilo toplega obroka. Pomagate pokriti topel obrok. Obvezno v namen pripišite TOPEL OBROK. Zakaj? Ker bodo pri Humanitarčku nato 20 izmed vas nagradili. Trije se bodo razvajali v Gostilnica Pri DAMAH, 17 pa jih bo prejelo simpatično, ročno izdelano, srčno, dragoceno (a ne drago) darilce v okviru mednarodnega dneva prijaznosti ….

Želijo si, da se iz tega rodi lepa akcija – za #vide, za dan prijaznosti … nenazadnje zase.

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je pred prazničnim koncem tedna opozorilo javnost, da so razmere pri njih zelo alarmantne in so zaradi hitre rasti števila obolelih s covidom-19 na pragu najhujše krize doslej. Direktor bolnišnice Anton Crnjac se boji, da se stvari lahko s povečanim prilivom bolnikov še poslabšajo.

Kot je Crnjac dejal v današnji izjavi medijem, smo zdaj res v fazi, ko morajo ljudje sprevideti resnost razmer, tudi tisti negativno nastrojeni pa ugotoviti, da je konec kakršnihkoli drugih razmišljanj, kot je reševanje koronske krize.

“Treba je začeti razmišljati o sebi in svojem zdravju ter zdravju najbližjih in drugih bolnikov, ki zaradi zasedenosti bolnišnice ne pridejo do potrebnih zdravstvenih storitev za druge bolezni,” je dejal prvi mož UKC Maribor.

Samoomejitev množičnih druženj

Ker so pred nami prazniki, je pozval k samoomejitvi množičnih druženj, noč čarovnic naj letos mine mirneje, čim manj množični naj bodo tudi obiski grobov. Ljudje naj po njegovem začnejo razmišljati, da opozorila stroke glede cepljenja proti covidu-19 in varnostnih ukrepov niso nekaj, kar bi govorili na pamet, pač pa imajo resne strokovne podlage.

Strokovni direktor Matjaž Vogrin je prav tako poudaril, da se število covidnih bolnikov zelo hitro povečuje, zato bodo v skladu v dogovorom na nacionalni ravni morali dodatno povečati zmogljivosti za te bolnike. Od danes morajo zagotavljati prostor za 60 akutnih bolnikov in 32 v intenzivni terapiji, od sredine naslednjega tedna pa za 70 akutnih ter 34 bolnikov v intenzivni negi.

Normalno teče urgentna služba

“To za nas pomeni izjemen napor, saj kader in oprema, ki so sicer namenjeni obravnavi drugih bolnikov, ne morejo biti več uporabljeni tam, pač pa jih potrebujejo za obravnavo covidnih bolnikov,” je dejal Vogrin. Po njegovih besedah je za več kot deset odstotkov zmanjšano delo na drugih oddelkih. Pri tem po njegovem mnenju najbolj trpijo bolniki, ki sicer lahko nekoliko počakajo, saj ne potrebujejo takojšnje hospitalizacije, a ker kriza traja že leto in pol, se njihove težave kopičijo.

Na kirurgiji sicer ves čas normalno teče urgentna služba, prav tako nemoteno obravnavajo onkološke bolnike, medtem ko je kirurgija v tem trenutku nekje na 70 odstotkih, ostali nenujni posegi pa že odpadajo. Podobno po Vogrinovih besedah velja tudi na drugih oddelkih.

Še naprej je ozko grlo intenzivna terapija, za katero imajo skupaj na voljo 59 postelj, od tega so jih 32 na novo dobili v času epidemije covida-19, a so morali oskrbo zagotoviti brez dodatnega kadra. Na covidnih oddelkih je trenutno okoli 150 medicinskih sester in 40 zdravnikov.

Najmlajši bolnik na intenzivni terapiji je star 43

Sicer pa je na intenzivnem oddelku povprečna starost bolnikov trenutno okoli 65 let, pri čemer je 15 do 20 odstotkov takih, ki so že bili cepljeni. Na akutnem oddelku je povprečna starost 69 let, med njimi pa je cepljenih okoli 30 odstotkov. Najmlajši bolnik na intenzivni terapiji je danes star 43, na akutnem oddelku pa 36 let.

Predstojnica pljučnega oddelka Dušanka Vidovič je ob tem opozorila, da so že več kot mesec dni zasedeni več kot stoodstotno, predvsem na račun respiratornih okužb, ki niso povezane s covidom-19 in prav tako potrebujejo zdravljenje s kisikom. Ostali njihovi bolniki so onkološki, zato je manevrskega prostora za krčenje programov v pulmologiji zelo malo.

Po besedah predstojnika kardiološkega oddelka Husama Franja Najija so zaradi zaprtja infekcijskega oddelka, ki je v celoti namenjen covidnim bolnikom, z vsemi ostalimi v glavnem obremenili interno kliniko. Gre za 35 do 40 bolnikov, tako da je omenjena klinika povsem zasedena. Zaradi odpadanja nekaterih rednih programov v preteklih mesecih, ki jih tudi čez poletje niso uspeli v celoti pokrpati, imajo večji naval akutno obolelih internističnih bolnikov, kar še dodatno povečuje zasedenost, žal pa je zaradi tega večja tudi smrtnost, je še dodal Naji.
VIR: STA

Pogrebno podjetje Maribor je sporočilo pomembne informacije pred Dnevom spomina na mrtve.

Bliža se dan spomina na preminule svojce in prijatelje, ko številni ljudje obiščejo grobove svojih bližnjih, prižigajo sveče in prinašajo cvetje. Po lanskih praznikih, ki jih je močno zaznamovala epidemija, letos na pokopališčih ponovno pričakujemo večje število obiskovalcev. Zanje smo zbrali pomembne informacije na pokopališčih, ki so v obliki zloženke na voljo ob vseh glavnih vhodih pokopališč Pobrežje in Dobrava.

Obisk pokopališč

Praviloma na pokopališča prihajajo starejše generacije, ki so bolj izpostavljene in najbolj ogrožene, zato tudi na tem mestu posebej apeliramo, da naj pokopališča obiščejo le zdravi ljudje. Glede na poslabšanje epidemiološkega stanja, obiskovalce pokopališč prosimo, da spremljajo in upoštevajo vse sedanje in morebitne nove ukrepe ter priporočila NIJZ. Med prazniki velja daljši odpiralni čas pokopališč; glavni vhodi so v soboto odprti do 22. ure, v nedeljo oz. v noči na ponedeljek pa vso noč.

Spremenjen prometni režim

Kot običajno se med prazniki na pokopališčih in cestah v bližini pričakuje več prometa, zato velja v bližini pokopališč spremenjen prometni režim. Zapre se Cesta XIV. divizije med pokopališčema, popolna zapora velja od 31.10. od 1. ure zjutraj do 1.11. do 23. ure.

Varnost

Povečana bo prisotnost redarjev in policije. Kot vsa leta, tudi letos sodelujemo s profesionalno varnostno službo. Varnostniki na pokopališču Pobrežje in Dobrava že izvajajo večje število dnevnih obhodov pred in na pokopališčih. Skladno s svojimi pooblastili izvajajo nadzor ter s svojo prisotnostjo zmanjšujejo možnost kraj in drugih kaznivih dejanj.

Obvestila najemnikom

Tudi pred letošnjim 1. novembrom bomo na grobna mesta pritrdili obvestila najemnikom. Takšnega načina obveščanja se poslužujemo, ko se nam vrača pošta z oznako, da so najemniki neznani, preseljeni ali umrli. Ljudje, ki bodo takšna obvestila dobila, se naj oglasijo v pokopališki pisarni, kjer bodo preverili podatke o naslovu, najemniku, … ter sporočili nove podatke.

Strankam na voljo tudi med prazniki

V Pogrebnem podjetju Maribor smo organizirali posebno dežurno službo. Pokopališka pisarna Pobrežje je odprta v soboto od 8. – 12. ure, medtem, ko je v nedeljo 31. oktobra in v ponedeljek, 1. novembra informacije o pokojnih in grobnih mestih mogoče dobiti preko infomata in dežurnega telefona.

Odpadki

Gotovo je to čas, na katerega se še posebej pripravimo. Vzpostavljeno imamo dežurno službo in dogovorjeno povečano število prevozov, ki se lahko opravljajo tudi ponoči oziroma od 4. ure dalje.

Za konec najbrž ni odveč opozoriti, da se naj obiskovalci pokopališč vedejo primerno kraju, strpno in z ustreznim spoštovanjem do umrlih in drugih obiskovalcev.

Družba za upravljanje terjatev bank je po letih neuspešnih prodaj na elektronskih dražbah našla kupce za zemljišče na Studencih, apartmajski objekt Pohorske terase in Hotel Arena, poroča Večer.

Pri DUTB, kot je v navadi, podatkov o uspešnih dražiteljih ne razkrivajo. Tudi dražitelji ne vedo, kdo je na nasprotni strani, obveščeni so le, če oz ko nekdo ceno zviša. Pri DUTB ze Večer pojasnjujejo, da so najboljši dražitelji sicer znani, vendar prodaje še niso zaključene. Zdaj namreč sledi izvedba različnih postopkov v skladu z internimi pravili DUTB, nepremičnina pa šteje za prodano, ko je podpisana pogodba, plačana kupnina in izvedena primopredaja.

Čakajo sklep od DUTB

A pri Večeru so prišli do informacije, da bi naj bil bodoči lastnik apartmajskega naselja Pohorske terase Aleksander Jančar, ki je za Večer povedal: “Bila je elektronska dražba. Dobili smo sporočilo, da smo najboljši dražitelj, in čakamo sklep od DUTB.” Po neuradnih podatkih naj bi nepremičninski mogotec iz Celja na dražbi kupil tudi Hotel Arena, menda za več kot 2,125 milijona evrov, kar je bila izklicna cena.

Ob prihajajočem prazničnem podaljšanem koncu tedna, ko praznujemo dan reformacije in dan spomina na mrtve, je znova pričakovati povečan promet v bližini pokopališč, zato bodo na omenjena dneva veljale nekatere spremembe v prometni ureditvi v okolici pokopališč Pobrežje, Gorca nad Malečnikom in v Razvanju.

– za ves promet bo od 31. oktobra od 1. ure do 1. novembra do 23. ure zaprt del Ceste XIV. divizije med Osojnikovo in Šolsko ulico;
– v delu Ceste XIV. divizije med Osojnikovo ulico in Ulico bratov Greifov bo od 31. oktobra od 1. ure do 1. novembra do 23. ure začasno veljal enosmerni prometni režim v smeri Osojnikova- Ulica bratov Greifov;
– na cesti Hrenca–Malečnik, ki vodi do pokopališča Gorca, bo 1. novembra od 5. do 21. ure urejen enosmerni promet od križišča v Hrenci proti križišču v Malečniku;
– v Razvanju bo v delu Pivolske ceste, na odseku med Krožno potjo in Oberlajtovo potjo, 1. novembra od 5. do 21. ure urejen enosmerni promet. Začetek enosmernega režima bo v neposredni bližini objekta Pivolska cesta 10, v smeri proti Oberlajtovi poti;
– ob Pokopališču Pobrežje bo parkiranje osebnih vozil mogoče ob Osojnikovi ulici, Prečni ulici (pri OŠ Borcev za severno mejo), Kosovelovi ulici (prisedežu MČ Pobrežje) ter na parkiriščih ob hitri cesti, na površinah nad pokritim vkopom hitre ceste ter v delu ulice Borcev za severno mejo in zahodnem vozišču Ceste XIV. divizije med Osojnikovo ulico in Ulico bratov Greifov;
– pri Pokopališču Dobrava bo parkiranje mogoče neposredno pred vhodom.

Obiskovalce pokopališč prosimo, da ne ustavljajo in ne parkirajo vozil na nedovoljenih mestih (npr. avtobusna postajališča, zelenice, pločniki, kolesarske steze, uvozi na dvorišča …) ter da upoštevajo navodila policije in medobčinskega redarstva.

V izogib prometnim zastojem in težavam pri iskanju prostih parkirnih mest obiskovalce pokopališč vabijo, da za prihod na pokopališče in povratek domov uporabijo avtobuse mestnega potniškega prometa.

Avtobusni prevozi na linijah proti pokopališčem bodo 31. oktobra in 1. novembra okrepljeni; na linijah 3 in 12 bodo vozili dodatni avtobusi. Vozni red dodatnih avtobusov si lahko potniki ogledajo v obvestilu na spletni povezavi Avtobusni prevozi med prazniki.

“Ob tem vas tudi obveščamo, da bo v petek, 29. oktobra, od 16.45 do 17.30 zaradi izvedbe žalne slovesnosti v Ulici talcev za ves promet popolnoma zaprt del Titove ceste od križišča s Partizansko cesto do krožišča pred Titovim mostom. Avtobusna postaja pri TC City v času zapore ne bo delovala. V tem času bodo avtobusi z glavne avtobusne postaje v Mlinski ulici do postajališča Glavni trg–Vetrinjska vozili po Ulici kneza Koclja, po isti trasi se bodo tudi vračali v Mlinsko ulico,” so še sporočili iz Mestne občine Maribor.

V Mariboru je v okviru modula platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS ta mesec zaživel začasni avtonomni laboratorij Uroš. Predstavili so še nekaj drugih projektov na področju intermedijske in raziskovalne umetnosti s ciljem vzpostavljanja rednih praks povezovanja med umetniškim in izobraževalnim področjem ter gospodarstvom.

Vodja mariborske enote projekta konS Miha Horvat je na novinarski konferenci ta teden izpostavil, da je to tretji konS modul v Mariboru. “Preizkusili smo tri različne modele. Leta 2019 je bil razstavni model v prostorih Pristana, kjer smo predstavili nekaj zaključenih umetniško-raziskovalnih projektov. V letu 2020 smo v prostorih Modne hiše predstavili projekte in snemali dokumentarne filme o postavitvah in intervjuje z avtorji in producenti. Torej smo iz prezentacijsko-razstavne variante prešli v dokumentarno-filmsko, letos pa se osredotočamo na izobraževanje, torej na nekaj dlje časa trajajočega,” je pojasnil.

KonS modul v Mariboru se je izvajal od 8. do 26. oktobra, sprva povezan s 27. Mednarodnim festivalom računalniških umetnosti (MFRU) in platformo Nagib, zatem pa samostojno. V izhodišču je bil podnaslovljen kot “serija nepričakovanih, a načrtovanih in izbranih dogodkov, ki so skupaj z delavnicami za različne starostne in interesne skupine ponujali nove aspekte sodobnih raziskovalnih umetnosti”.

Med njimi sta bila performans Boštjana Perovška Zvočna prepletanja V5.6 ter Gallus Gallus Roboticus Mirande Moss in Daniela Brownella, ki vključuje izdelavo avtonomnega sprehajalnega robota, ki se lahko prilagaja različnim vidikom piščančjih potreb. “V tem spekulativnem oblikovalskem delu, ki ni osredotočen na človeka, bo avtonomni stroj ljubeče skrbel za piščance in gledalcu postavil vprašanje, ali so stroji morda bolj sposobni biti humani kot ljudje,” pojasnjujeta avtorja.

V mariborskih izložbah so bili razstavljeni projekti city{making}sense Andreja Žižka, kibernetska intimnost Empathy Swarm Orchestra Adama Donovana ter Risajoči plesni robot Stefana Doepnerja.

V Inkubatorju na mariborski Koroški cesti pa je bil dejaven začasni avtonomni laboratorij Uroš. Avtor projekta je transdisciplinarni znanstvenik Marc Dusseiller, k sodelovanju pa so bili med drugim povabljeni tudi raziskovalci Masato Takemura z Japonske, Paula Pin iz Španije, Andreas Siagian iz Indonezije in Fernando Castro iz Argentine. Nekaj jih je bilo prisotnih v Mariboru, ostali so sodelovali pri raziskavah na daljavo.

“Skozi vse faze Uroša so v stalnem stiku z uporabo hibridnih/virtualnih orodij, da izmenjujejo izkušnje, kako lahko različne kraje in kulturne kontekste uporabimo kot vir navdiha in izostrimo ustrezno uporabo prototipov in strojne opreme,” pojasnjujejo v platformi konS.

Ime Uroš je krajšava za Ubiquitous Rural Open Science Hardware, v prevodu Vseprisotna podeželska odprta znanstvena strojna oprema. Avtorji projekta izpostavljajo kot bistveno omogočiti ljudem sodelovanje z izmenjavo znanja in navodili. “Skozi to sodelovanje odprtokodna biološka umetnost ljudem omogoča izvajanje kompleksnih znanstvenih protokolov brez podpore uradne institucije. Najpomembneje je, da se zainteresirane uporabnike opolnomoči in da se počutijo samozavestni pri delu z živimi sistemi, saj s tem vzniknejo nove ustvarjalne ideje. Ko se vzporedno uporabljata znanost in umetnost, se hkrati ustvarja nova vrsta sodelovanja javnosti in razumevanja obeh področij,” so navedli.

V časih globalizacije in umikanja prebivalcev iz mestnih okolij v ruralna je po njihovih ocenah pomembno, da čim več posameznikov ustvarja z lastnimi rokami in ima te neposredne in vsakodnevne izkušnje z znanstvenimi protokoli, “ko lahko demistificiramo znanost in odpremo celoten proces odločanja za več ljudi in mnenj”. Razvoj začasnega laboratorija se bo po napovedih nadaljeval spomladi prihodnje leto.
Vir: STA

V Podravju je v zadnjem tednu močno naraslo število okuženih z novim koronavirusom, medtem pa zanimanje za cepljenje proti covidu-19 v regiji, ki je po precepljenosti že sedaj na repu, stagnira. Na testiranjih v mariborskem zdravstvenem domu je po besedah direktorja Jerneja Završnika pozitiven že vsak drugi PCR-test.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v Podravju v zadnjih sedmih dneh potrjenih 1995 primerov covida-19, kar je z izjemo Osrednjeslovenske regije največje število med statističnimi regijami v Sloveniji.

Završnik ocenjuje, da se je število obolelih s covidom-19 na njihovem območju v zadnjem tednu povišalo za 70 odstotkov. “Medtem ko je bilo v prejšnjih tednih pozitivnih okoli 25 odstotkov odvzetih PCR-brisov, jih je zdaj pozitivnih 50 odstotkov,” je danes povedal za STA.

Pri hitrih antigenskih testih je odstotek pozitivnih manjši, a ti so manj zanesljivi kot PCR-testi. “Pri PCR gre za ljudi, ki jih zdravniki napotijo na bris zaradi suma na novi koronavirus, in tu je zdaj praktično vsak drugi, ki pride na naše odvzemno mesto, pozitiven,” je pojasnil.

Sicer je tudi zanimanje za testiranje v zadnjem času upadlo. “Nekoč smo delali okoli 6000 antigenskih testov na teden, zdaj jih delamo približno 2000. To je tudi posledica tega, da se je več ljudi cepilo,” pravi Završnik.

Pri hitrih antigenskih testih odkrijejo enega ali dva okužena s covidom-19 na dan

“Na žalost so tudi ljudje, ki so na hitrem testu pozitivni, pa potem ne gredo na PCR-test, ki je zlati standard potrditve covida-19,” je dodal.

Od srede bodo v mariborskem zdravstvenem domu izvajali hitre antigenske teste na novi lokaciji v Jezdarski ulici. Selitev z dosedanje lokacije na Partizanski cesti bodo izvedli danes, zato bodo ta dan izjemoma izvajali hitre antigenske teste samo do 15. ure. “Za selitev smo se odločili, ker smo bili doslej v prostorih preventive mladinskega zobozdravstva,” je povedal direktor.

Izvajanje PCR-testov ostaja na točki na Cesti proletarskih brigad na Taboru, cepljenje proti covidu-19 v osrednji enoti zdravstvenega doma na Ulici talcev in v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, manjše kraje pa pokrivajo z mobilno enoto.

Tudi na cepilnih mestih je zanimanje ljudi za prihod upadlo. “V prejšnjem tednu smo cepili s prvim odmerkom 201 človeka, z drugim 355 in s tretjim dobrih 200 ljudi. V primerjavi s prejšnjimi tedni in meseci je to zelo malo, ni pa se k sreči še ustavilo,” je povedal Završnik.

V cepilnem centru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki pokriva 200.000 ljudi, so doslej porabili 164.000 odmerkov cepiva proti covidu-19. “Z našim številom cepljenih s prvim odmerkom se približujemo 70 odstotkom, je pa še vedno zelo velik bazen necepljenih. In prav ta omogoča, da se virus relativno lahko in hitro širi, seveda ob zavedanju, da tudi cepljenje ne predstavlja 100-odstotne zaščite,” je povedal Završnik.

Poudaril je, da bi za ustrezno zaščito pred trenutno prisotno delta različico virusa, ki je visoko nalezljiva, potrebovali 90-odstotno precepljenost prebivalstva.

V UKC Maribor se število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 vztrajno povečuje

V ponedeljek jih je bilo 80, od tega na intenzivnem zdravljenju 28. Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku je 70,3 leta, na intenzivnem oddelku pa 67,1 leta, so sporočili iz kliničnega centra.

Strokovni direktor Matjaž Vogrin je v ponedeljek za Televizijo Slovenija povedal, da so med hospitaliziranimi bolniki večinoma necepljeni proti covidu-19. Delež cepljenih na akutnem oddelku je med 20 in 25 odstotkov ter v intenzivni enoti med 10 in 15 odstotkov, je povedal.

vir: sta

Z današnjim dnem se lahko v Ledni dvorani drsate vsak dan.

– 25. 10.: od 10.00 do 11.30 ure od 16.00 do 17.30 ure
– 26. 10.: od 10.00 do 11.30 ure od 16.00 do 17.30 ure
– 27. 10.: od 10.00 do 11.30 ure od 17.30 do 19.00 ure
– 28. 10.: od 10.00 do 11.30 ure od 16.00 do 17.30 ure
– 30. 10.: od 15.30 do 17.00 ure
– 31. 10.: od 09.00 do 10.30 ure od 16.30 do 18.00 ure

“Počitnice pa bomo zaključili v slogu – s Halloween disco drsanjem: otroci v petek, 29. 10., med 20.30 in 22.00, odrasli (18+) v soboto, 30. 10., med 21.00 in 00.00,” so zapisali na Facebook strani Šport Maribor.

Zavod za turizem Maribor načrtuje tradicionalno 37. Martinovanje v Mariboru v četrtek, 11. novembra 2021, na Trgu Leona Štuklja.

“Prireditev bomo izvedli v skladu z veljavnimi ukrepi za zajezitev širjenja okužbe z novim koronavirusom, vključno s preverjanjem pogoja PCT. Zavod za turizem Maribor je na spletni strani visitmaribor.si objavil povabilo ponudnikom k sodelovanju na prireditvi. O programu prireditve bomo javnost obvestili naknadno,” so nam sporočili iz Zavoda za turizem Maribor.

Bogat kulturno-zabavni program

Martinovanje v Mariboru je največje enodnevno javno martinovanje v Sloveniji, ko se v štajerski prestolnici zbere tudi 20.000 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Poklon jeseni in veselo druženje na Trgu Leona Štuklja spremljata bogat kulturno-zabavni program ter seveda tradicionalna vinsko-kulinarična ponudba.

Zavod za turizem Maribor načrtuje tradicionalno 37. Martinovanje v Mariboru v četrtek, 11. novembra 2021, na Trgu Leona Štuklja.

“Prireditev bomo izvedli v skladu z veljavnimi ukrepi za zajezitev širjenja okužbe z novim koronavirusom, vključno s preverjanjem pogoja PCT. Zavod za turizem Maribor je na spletni strani visitmaribor.si objavil povabilo ponudnikom k sodelovanju na prireditvi. O programu prireditve bomo javnost obvestili naknadno,” so nam sporočili iz Zavoda za turizem Maribor.

Bogat kulturno-zabavni program

Martinovanje v Mariboru je največje enodnevno javno martinovanje v Sloveniji, ko se v štajerski prestolnici zbere tudi 20.000 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Poklon jeseni in veselo druženje na Trgu Leona Štuklja spremljata bogat kulturno-zabavni program ter seveda tradicionalna vinsko-kulinarična ponudba.

Po zaključku rednih vzdrževalnih del bo krožna kabinska žičnica na Mariborskem Pohorju od 21. 10. ponovno obratovala po voznem redu.

Tako bo prevoz z njo zagotovljen vsako polno uro med 7. in 21. uro, poleg tega pa bo zaradi jesenskih šolskih počitnic in praznikov od 22. 10. do 1. 11. vsak dan ob lepem vremenu tudi neprekinjeno krožila med 9. in 16. uro.

Obratovanje malce odvisno tudi od vremena

Maribor Bike Park Pohorje bo od 22. 10. do nadaljnjega odprt vsak dan od 9. do 16. ure. Pri tem bo gondola novembra tudi ob petkih, vikendih in praznih načeloma obratovala le ob polnih urah, režim neprekinjenega kroženja med 9. in 16. uro pa bo veljal samo po prehodni najavi v primeru lepega vremena.

Blagajna na spodnji postaji gondole bo poslej delovala vsak dan med 7. in 15. uro. Po zaprtju blagajne lahko vozovnice za krožno kabinsko žičnico, ko ta še obratuje, kupite pri strojniku pred vstopom na žičnico.

Društvo UP-ornik, Zavod 13 in Mikro+Polo se zavedajo stisk, ki jih doživljajo najranljivejši v naši družbi.

Zato pripravljajo dobrodelni kostanjev piknik, kjer bo vsaka prodana merica pomagala tistim v stiski narisati nasmeh na obraz. Enim zaradi tega, ker bodo mrzle dni z njihovo pomočjo lahko preživeli na toplem, drugim pa, ker jim bo ustrezna psihološka podpora pomagala prebroditi težke trenutke v življenju.

Polovica društvu UP-ornik, polovica pa Zavodu 13

Vse vabijo, da se jim pridružite na dobrodelnem kostanjevem pikniku, ki bo v soboto, 23. oktobra 2021, med 10. in 17. uro na parkirišču podjetja Mikro+Polo, Zagrebška 22, Maribor. Polovica zbranega zneska bo namenjena Društvu UP-ornik za tiste, ki bi sicer celo zimo zmrzovali ob hladnih radiatorjih, polovica pa bo pomagala Zavodu 13 še naprej podpirati družine z otroki s posebnimi potrebami, ki pogosto ostanejo same s svojimi stiskami, z veliko vprašanji brez pravih odgovorov.

Izkupičku bo dodana še vsota, ki jo bodo v obliki darilnih točk obiskovalci spletne trgovine podjetja Mikro+Polo namenili za nakup virtualnega pečenega kostanja. Na dogodku bo Društvo Up-ornik nadaljevalo tudi dobrodelni projekt izdelovanja papirnatih ladjic v spomin žrtvam genocidov ter današnjim žrtvam človeške ignorance.

V zadnjih dneh smo opazili, da na Glavnem trgu postavljajo vrtiljake. Obrnili smo se na Mestno občino Maribor, kjer so pojasnili, da gre za snemanje reklame.

“Mestna občina Maribor je podjetju Bas Production, Kamniška ul. 49, Ljubljana (zavezanec) za snemanje promocijskega televizijskega oglasa Magic Christmas izdala soglasje za rabo javne površine – Glavnega trga za 22. in 23. 10. 2021 (ter priprava od 19. 10. dalje in pospravljanje 24. 10. 2021),” so zapisali na MO Maribor.

Poudarili so, da je zavezanec dolžan zagotoviti snemanje tako, da ne bodo onemogočeni peš, dostavni in interventni promet, da bo zagotovljena dovozna (požarna) pot v širini najmanj treh metrov, da ne bo nič postavljeno bližje kot tri metre od Kužnega znamenja in da ne bo ovirano obratovanje gostinskih vrtov na trgu. Po končanem snemanju mora zagotoviti vzpostavitev prvotnega stanja.

In koliko so odšteli za najem?

V skladu z Odlokom o rabi javnih površin je zavezanec Mestni občini Maribor dolžan plačati nadomestilo v znesku 1600 evrov + DDV.

Nekatere ceste popolnoma zaprte

Istemu zavezancu so izdali tudi dovoljenje za popolno zaporo Glavnega mostu za 23. 10. 2021 od 8. do 21 ure in Ulice kneza Koclja od krožišča pri Narodnem domu do Titovega mostu ter Partizanske ceste od Titove ceste do Trga svobode za 22. 10. 2021 od 8. do 21. ure.

“V času zapore Glavnega mostu bodo imele vse avtobusne linije, ki sicer vodijo preko Glavnega trga, obvoz preko Titovega mostu; po končanem snemanju je dolžan zavezanec vzpostaviti prvotno stanje,” zaključijo.

Mariborski mestni svetniki so danes s skupnim sklepom pozvali državni zbor k podpori dopolnjenemu predlogu novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki bi omogočil, da mariborsko farmacevtsko podjetje Farmadent ostane v lasti občine. “Ni prav, da nas lastna zakonodaja sili prodati naše lastno podjetje,” je dejal župan Saša Arsenovič.

Sklep je na današnji seji mestnega sveta podprlo vseh 42 prisotnih mestnih svetnikov.

Mariborski mestni menedžer Srečko Đurov je pojasnil, da predlagane spremembe lekarniške zakonodaje omogočajo nadaljnjo konkurenco na trgu zdravil. “V primeru, da zakon ne bo sprejet, bomo priča monopolu dveh veletrgovcev v zasebni lasti, medtem ko veletrgovci v javni lasti svoje presežke vračajo občinam ustanoviteljicam, ki potem ta sredstva vlagajo v zdravstveno dejavnost oziroma občanom,” je dejal.

Po njegovih besedah je epidemija covida-19 nazorno pokazala pomen javne kritične infrastrukture. “Zdravstvo ne more učinkovito in nemoteno delovati, če nima ustrezne dobave zdravil. Zdi se nam strateškega pomena, da je eden od veletrgovcev, ki dobavljajo zdravila, v javni lasti in ima tako še posebej dolžnost, da deluje ne glede na vse krizne razmere in morebitne ekonomske vidike,” je še povedal Đurov.

DZ bo v torek obravnaval predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je v zakonodajni postopek vložila poslanska skupina SMC in ki so ga na matičnem odboru pomembno predrugačili. Pristojni odbor je k predlogu novele zakona o lekarniški dejavnosti sprejel dopolnilo, da lahko samoupravna lokalna skupnost ustanovi organizacijo v svoji lasti, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil, ni pa ji treba izpolnjevati pogoja izvajanja več kot 80 odstotkov dejavnosti za izpolnitev nalog, ki jih ji je naložila lokalna skupnost. Dobički se lahko porabijo za poslovanje, opremo, naložbe in kadre.

Določba se nanaša na veledrogerista Farmadent in LL Grosist, ki sta lastniško povezana z mariborsko in ljubljansko lekarno oz. občino. V poslanskih skupinah SDS in NSi so dopolnilu na matičnem odboru nasprotovali in so za sejo DZ predlagali dopolnilo, ki bi črtalo določbe o možnosti vertikalnega povezovanja.

vir: sta