V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Danes, 7. 4. 2024, ob 10.21 se je na Teznu v Mariboru zaslišala sirena, ki je naznanila znak za začetek neposredne nevarnosti. Takrat so namreč na Ledini na Teznu začeli postopek deaktiviranja bombe. Deaktivacije bombe je bila končana nekaj minut do 11. ure.
To neeksklodirano ubojno sredstvo sta danes s skupnimi močmi deaktivirala Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS, in Karl Marko, najstarejši član mariborske enote.
Njuna naloga je bila lotiti se obeh vžigalnikov. Najprej zadnjega vžigalnika, ki je bolj zahteven, nato pa še prvega vžigalnika. Že pred začetkom je v jutranjih urah Darko Zonjič, poveljnik Državne enote za varstvo pred NUS, poudaril, da bi lahko končali v eni uri, v nasprotnem primeru, če jima ne bi uspelo, pa bi se lotili druge faze.
To pa bi pomenil zakop devet metrov globoko in nato uničenje NUS. Aljaž Leban je zjutraj še dejal, da ne bodo šli z glavo skozi zid, verjel je, da jima bo uspelo v prvi fazi.
Pred tednom dni so že naredili identifikacijo bombe, kar je bistveno za odločitve vseh nadaljnjih postopkov.
Aljaž Leban kaže vžigalnika bombe, ki so jo našli in deaktivirali na Teznu
Aljaž Leban je še pokazal vžigalnika letalske bombe. Sprednji vžigalnik je zelo dobro ohranjen, je dejal Leban in dodal, da je na vrhu sicer poškodovan od zemlje in udarca, mehanizmi pa so nepoškodovani, vključno z vzmetjo. Na vžigalniku je letnica 1943. Še vedno je funkcionalen, a se na srečo ni aktiviral. Zadnji vžigalnik jima je delal malo težav, vendar sta ga razmeroma hitro deaktivirala.
Sprednji vžigalnik bombe, ki so jo našli na Teznu
Deaktivirano letalsko bombo in vžigalnika ločijo in jih nato posebej peljejo naprej. Medtem ko je bomba lahko naložena v vozilo in privezana, da se ne premika, morata biti vžigalnika ločena, razstavljena in v posebni škatli.
Tik preden je zatulila sirena za nevarnost na Teznu zaradi postopka deaktivacije letralske bombe, ki so jo pred dnevi odkrili na Teznu v Mariboru, so Darko Zonjič, poveljnik Državne enote za varstvo pred NUS, Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS, in Sašo Turnšek, vodja Vzhodno Štajerske regije za varstvo pred NUS, pojasnili potek deaktivacije te bombe. Pa tudi, da so pregledali širši teren, saj je občanka opozorila, da se v bližini najverjetneje nahaja še več ostankov letalskih bomb.
Darko Zonjič, poveljnik Državne enote za varstvo pred NUS, je opisal predviden potek deaktivacije, ki bi bil lahko končan v prvi fazi ali pa v dveh:
Identifikacijo letalske bombe so naredili pred dnevi, kar je pomembno zaradi tega, da vedo, kako se je lotiti. In da vidijo, ali sta vžigalnika poškodovana ali cela, je povedal Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS.
Včeraj so izvedli še en pregled terena, občanka jih je opozorila, da naj bi po pričevanjih njenih staršev bila zakopana oziroma odvržena bomba. Teren so pregledali, ugotovili so, da je res, glede na to, da se vidi del kraterja, našli so tudi nekaj šrapnelov, je povedal Sašo Turnšek, vodja Vzhodno Štajerske regije za varstvo pred NUS.
Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS, je še dodal, da so pregledali teren do globine štirih metrov, kolikor lahko pregledajo z merilci. Bombe so sicer lahko tudi na globini šest do osem metrov. Ta, ki jo zdaj deaktivirajo, je bila plitvo v zemlji, saj je padla postrani, ne pa navpično.
Sredi marca so se v mariborskem Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) pojavile garje, o čemer smo poročali. V preteklem tednu je o tem spregovoril direktor ZPKZ Maribor Robert Šilc. V uredništvo pa smo dobili tudi anonimno pismo, v katerem se razkriva dogajanje in stanje v mariborskem zavodu za prestajanje kazni zapora, o čemer smo prav tako poročali. Vodja sindikata mariborskih pravosodnih policistov Žarko Gunjič je za naš medij pojasnil, kaj se dogaja in kaj želijo pravosodni policisti.
Poročali smo o pojavu garij v mariborskem zaporu, prav tako tudi o anonimnem pismu, ki razkriva dogajanje in stanje v mariborskem zaporu. Garje so zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci. Sredi marca so se pojavile v mariborskem zaporu med priporniki. Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor Robert Šilc je nedavno podal izjavo za medije glede pojava okužb s prenosljivo boleznijo, garjami, ki jih imajo priporniki. Šilc je dejal, da je bilo v času izjave okuženih pet pripornikov, 33 pa jih je bilo v preventivni karanteni. Pa tudi, da se držijo navodil, ki so jih dobili s strani zdravnikov in NIJZ. “Od začetka so bile osebe, do sedaj je bilo pet okuženih, v izolaciji. Sobe, v katerih so se nahajali, so bile pod posebnim tretmajem, tudi vsi, ki so bili v stiku so bili v izolaciji in prejeli potrebne medikamente.”
“Nekateri odklanjajo zdravljenje”
Vodja sindikata mariborskih pravosodnih policistov Žarko Gunjič je za naš medij potrdil, da imajo v mariborskem zaporu oziroma priporu primere okuženih z garjami in da je več oseb tudi v karanteni. “Garje kot take niso problem, smo jih že imeli v zaporu, sicer v manjšem obsegu,” je dejal in nato dodal: “Struktura zaprtih oseb, ki so zdaj v mariborskem zaporu, pa kaže, da so osebe iz drugih okolij, drugih navad, običajev, tudi jezikovne bariere so. Nekateri tudi odklanjajo zdravljenje.” Potrdil je tudi to, da so se garje pojavile pri pripornikih, ne pri zapornikih, toda ob tem je še izpostavil: “V Mariboru je bolj ali manj skoraj vse pripor, zaradi tega, ker je toliko pripornikov, mali del je zapornikov. A dejansko ne igra nobene vloge za nas, ali je pri pripornikih ali zapornikih.” Ne nazadnje imajo stike tako z enimi kot drugimi.
Pravosodni policisti so se uprli zaradi nezadostnih ukrepov
Gunjič je izpostavil: “Sprožilni moment, da se je večje število pravosodnih policistov uprlo, da so šli v bolniški stalež, ker so izgoreli, je zaradi nezadostnih ukrepov, netransparentnosti, prikrivanja, na nek način je namreč vse skupaj prišlo z zamikom. Mi v sindikalni organizaciji smo od prvega pojava primera, to je 12. 3. ali 13. 3., ko je bil identificiran prvi primer, spremljali situacijo. In nekaj konkretnih ukrepov s strani stroke v zaporu in vodstva nam, ki delamo s to populacijo, ni bilo dano ali pa je prihajalo z zamikom. Dobili smo pavšalna navodila, a bolj v smislu, kako naj ravnamo, improviziramo.”
V zaporu so sicer dobili napotila NIJZ, da naj operejo posteljnino, skrbijo za osebno higieno, oboleli naj se mažejo z mazilom, preventivno pa tudi tisti, ki so bili v stiku z njimi. Martina Juder Kogler iz NIJZ je v izjavi za medije odgovorila za primer, če so pravosodni policisti pospremili osebo iz enega prostora v drug oziroma nekoga vklenili, bili s to osebo v kratkotrajnem stiku, da ni nevarnosti za prenos. Gunjič nam je dejal, da so tudi njim tako razložili, a da so vseeno v skrbeh. “Ko smo mi izpostavili, naj nam dajo informacije,smo dobili navodila.Kaj pa v primeru, da pride do fizičnega posredovanja v sobi ali v bivalnem prostoru, če bi prišlo do kakega upora? Takrat pač pride do tesnega stika. Navodila za to pa niso dali. Ja, če gre za mimohod, pa vemo, da ni nevarnosti. Dobili pa smo odgovor: ‘Mi smo naredili vse.’ in pika. Kaj to pomeni? Nekdo hazardira z našim zdravjem. Vemo, da to ni neka življenjsko ogrožujoča bolezen, to je vsem jasno, a vseeno!”
Težave vidi v odnosih, ne v garjah
“Garje niso problem, zaradi česar so se pravosodni policisti uprli,” je poudaril Gunjič in izpostavil: “Globlji problem je! Izpostavljanje vsega kadrovsega manjka, odnosi med ljudmi, sploh odnosi na relaciji vodstvo – pravosodni policisti. Plačilna dinamika oziroma plačilni sistem, takšen kot je, sicer je sistemske narave, .. To je skupek vsega, v kombinaciji z nam nepravilnim odnosom.”
Kar se tiče sedanjih izostankov pravosodnih policistov v mariborskem zaporu zaradi bolniškega staleža in drugih vzrokov, pa je še dejal: “Jaz bom rekel, da bo počasi tam varnostna situacija ogrožena, ker približno polovica pravosodnih policistov manjka, verjetno še kaj več.”
Da so razmere v vseh tovrstnih zavodih po Sloveniji podobne, kar se tiče prezasedenosti, je še dejal in spomnil: “Na Dobu so se uprli v mesecu decembru, tam so se potem sicer nekaj dogovorili, karkoli pač so se. A ni daleč od tega, da se bodo ljudje uprli tudi na drugih lokacijah. Zakaj? Ker nas vsi razumejo. Vsi nam dajo prav. Nihče ne reče, da ni res, a ne premakne pa se nič.”
V oddaji Vzhodna smo govorili o zapletih pri gradnji onkologije v Mariboru – namreč lastniki 14 stanovanj v objektih znotraj bolnišničnega kompleksa so se skupinsko pritožili na že pridobljeno gradbeno dovoljenje ter tudi dosegli njegovo vrnitev v ponovno odločanje.
V oddaji so bili gostje Vojsko Flis, generalni direktor UKC Maribor, Tomaž Pliberšek, v. d. direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, in Silva Krsnik, pacientka, ki je prebolela raka, hkrati pa je tudi prostovoljka na onkologiji. Med oddajo je bil prikazan tudi prispevek, v katerem so svojo plat zgodbe povedali stanovalci, ki živijo v neposredni bližini onkologije UKC Maribor.
V oddaji je Pliberšek poudaril, da so sredstva za odkup zagotovljena, nadgradnja oddelka za onkologijo UKC Maribor pa po njegovem kljub zapletu s stanovalci bližnjih stavb ni ustavljena.
Prva faza nadgradnje onkološkega oddelka, ki zajema zvišanje obstoječe stavbe za tri nadstropja in so jo začeli izvajati lansko poletje, se trenutno zaključuje. V nadaljevanju nameravajo ob oddelku zgraditi še novo večnadstropno stavbo za potrebe onkologije.
V oddaji sta Vojko Flis in Tomaž Pliberšek pojasnila, da sta bila z zadevo šele zdaj seznanjena ter da bosta napela vse sile, da bi z vsemi akterji v prihajajočih dneh uredila zadevo. Zaradi tega so tudi imeli sestanek s predstavniki Mestne občine Maribor. In sicer v petek, 29. marca, dva dni po oddaji Vzhodna.
Ko smo pred oddajo na Mestno občino Maribor naslovili vprašanja, ali so vpeti v reševanje situacije, so nam dejali: “Trenutno še nimamo podrobnih informacij, saj bo v petek, 29. marca potekal sestanek reševanja nastale situacije.” V petek, 29. marca, smo zato preverili, kaj so se dogovorili. A smo v odgovor dobili le: “O dogovorjenih zadevah vezanih na temo, vas pravočasno obvestimo.”
Sledi še sestanek s stanovalci
Ker do danes, 2. aprila, niso sporočili nobenih informacij o sestanku, smo na MO Maribor naslovili vprašanja, kdo vse se je sestanka udeležil, kakšni so naslednji koraki za rešitev, koliko stanovanj je na voljo, kje, v kakšnem stanju in v kolikšni kvadraturi? V odgovor pa smo dobili zgolj skope informacije: “Sestanka so se udeležili managerka občine Neva Pipan, direktorica JMSS Irena Španinger in dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor. Na sestanku so se vsi deležniki seznanili s situacijo, po praznikih pa sledi še sestanek s stanovalci.”
Univerza v Mariboru je poenotila tutorski sistem za vse članice in enotno odločila, da se ta financira iz prispevka študentov ob vpisu. Za študijsko leto 2024/25 bo prispevek znašal 10 evrov. Dodaten strošek je vznejevoljil študente in njihove predstavnike, a univerza vztraja pri svoji odločitvi.
Obrnili smo se na Univerzo v Mariboru, kjer so nam dejali: “Namen institucionalnega tutorskega sistema na UM je zagotavljati ugodnejše pogoje za aktivno vključevanje vseh študentov v univerzitetno življenje ter pomoč pri razreševanju njihovih splošnih in specifičnih študijskih izzivov od vpisa na študijski program do zaključka študija. Tutorstvo se zato povezuje tudi z drugimi dejavnostmi, vezanimi na izvedbo in zagotavljanje kakovostnega študijskega procesa, in podpornimi storitvami za študente.”
“Podporne storitve za študente so podrobneje opisane na spletni strani moja.um.si. Poleg boljše splošne študijske izkušnje posameznega študenta je namen tutorstva tudi dolgoročno spodbujane študijske uspešnosti, ustvarjanje pozitivne tekmovalne klime med študenti in višja kakovost študija, kar se kaže v boljši prehodnosti študentov med letniki, krajšem času študija, manjšem številu pristopov k preverjanju in ocenjevanju znanja, boljših študijskih rezultatih, večji kreativnosti, razvoju študentovih strokovnih in osebnih talentov ter v hitrejšem in lažjem prehodu na trg dela. Prav tako je pričakovani učinek organiziranega izvajanja tutorstva tesnejša povezanost med samimi študenti kakor tudi med študenti in zaposlenimi ter krepitev pripadnosti fakulteti/univerzi,” so sporočili iz Univerze.
Na Univerzi v Mariboru smo se za prenovo tutorskega sistema odločili, ker je bilo ob analizi tutorstva na Univerzi v Mariboru ugotovljeno, da sistem ni enak za vse članice Univerze v Mariboru ter da se v okviru financiranja, ki ga je izvajal ŠOUM, ne financirajo tutorjih vseh članic Univerze v Mariboru.
“Radi bi izpostavili tudi, da sistema tutorstva nikoli ni izvajal ŠOUM kot uradni izvajalec za celotno univerzo, so pa imele posamezne članice s ŠOUM sklenjene sporazume za (so)financiranje dela posameznih tutorjev. Univerza v Mariboru je pristopila k poenotenju sistema tutorstva, kar smo naredili na podlagi analize, ki jo je pripravila delovna skupina, imenovana s strani rektorja UM in v katero so bili imenovani tudi predstavniki študentov. Tutorski sistem smo umestili med razvojne cilje Univerze v Mariboru 2021-24, skladne s strateško usmeritvijo Univerze v Mariboru, da ustvarjamo inkluzivno izobraževalno okolje ter v središče pedagoškega procesa postavljamo študenta in visokošolskega učitelja,” pojasnjujejo.
Na Univerzi v Mariboru vidimo tutorstvo kot način, kako študentje prispevajo k skupnosti in delijo svoje znanje in izkušnje z drugimi študenti. To spodbuja občutek solidarnosti in skupnostnega duha med študenti.
V nadaljevanju pa: “Ker pa se zavedamo, da tako študentje kot tudi visokošolski učitelji tutorji (ki za svoje delo sicer ne prejmejo posebnega plačila) v aktivnosti, povezane s tutorstvom, vložijo veliko svojega časa in truda, smo tutorski sistem zasnovali na način enkratnega prispevka vseh študentov za njegovo izvajanje. Zavedati se moramo namreč, da se tutorski sistem izvaja ravno za študente in je na voljo vsem študentom, če in ko ga potrebujejo. Pristojnost izvajanja tutorskega sistema znotraj institucionalnih navodil Univerze v Mariboru je na strani posameznih fakultet in ga je na nivoju fakultete tudi najustrezneje vrednotiti. Končno vrednost na ravni celotne Univerze v Mariboru bo mogoče natančno opredeliti šele po tem, ko bodo vse fakultete določile svoja podrobna navodila ter ko bo jasno, koliko sredstev so študentje s stroški ob vpisu namenili tutorskemu sistemu.”
To so storitve, ki se izvajajo za vse študente, za katere UM ne prejme namenskega denarja in iz tega razloga je določen sistem plačila, kot ga omogoča zakonodaja. “Tutorski sistem se bo financiral iz prispevka študentov ob vpisu in iz morebitnih drugih virov. Skladno s sprejetim cenikom prispevkov ob vpisu za dodiplomski in podiplomski študij Univerze v Mariboru za študijsko leto 2024/25 prispevek za študentski tutorski sistem znaša 10,00 EUR, kar predstavlja za študenta za vse storitve na mesečni ravni 0,833 EUR. Ob tem je določeno, da mora vsa sredstva, ki se zberejo za tutorski sistem s prispevki študentov ob vpisu, fakulteta porabiti namensko, pri čemer se najmanj 90 % sredstev nameni nagrajevanju tutorjev študentov, razlika pa se lahko porabi za usposabljanja tutorjev.”
Študentski svet Univerze v Mariboru je na svoji seji v januarju 2024 podal soglasje tudi k višini predlaganega prispevka za študentski tutorski sistem, ki je vključen v prispevke ob vpisu v študijsko leto 2024/25. Na Univerzi v Mariboru se zavedamo pomena tutorstva in ga bomo izvedli v naslednjih študijskih letih, kot je bil določen s pravili. Zaenkrat ne pristopamo k spremembi nobene postavke, so sporočili iz univerze.
V avli kirurške stolpnice Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so pred dnevi odprli razstavo predmetov, listin, fotografij in drugih pričevalcev delovanja babištva nekoč in danes.
Razstavo so pripravili babice in babičarji oddelka za perinatologijo ob 270-letnici začetka formalnega izobraževanja babic na Slovenskem in ob vpisu babištva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
“Vloga babice se skozi zgodovino ni spreminjala. Njena vloga je biti podpora ženski in njeni družini ob porodu in to je tisto, kar je bilo ključno skozi celotno zgodovino babištva,” je ob tem povedala strokovna vodja zdravstvene nege na omenjenem oddelku Rosemarie Franc.
Študij babištva je trenutno v Sloveniji na voljo le v Ljubljani. Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je v govoru ob odprtju razstave pohvalila napore Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki si prizadeva, da bi akreditirala študijski program babištva tudi v Mariboru. “Za vse potrebe na nacionalni ravni namreč ena izobraževalna ustanova ne zadošča,” meni.
V Sloveniji se je formalno izobraževanje babic začelo leta 1753
“Babic v Sloveniji kakor tudi v drugih evropskih državah primanjkuje. Ne nahajajo se samo v porodnišnicah, kjer spremljajo porode, ampak medicinska sestra babica po sprejetem pravilniku sodeluje tudi pri preventivnih pregledih, in sicer samostojno pregleduje nosečnice v ginekološki ambulanti,” je spomnil strokovni vodja klinike za ginekologijo in perinatologijo Iztok Takač. Ob tem pozval, da se ta “pravica in dolžnost babice” prične v večji meri udejanjati tudi v praksi.
Unescov medvladni odbor za varovanje nesnovne dediščine je konec lanskega leta potrdil vpis babištva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva ter tako prepoznal babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu ter naravnih in kulturnih dejavnikih, ki spodbuja dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin.
V Sloveniji se je formalno izobraževanje babic začelo leta 1753 z ustanovitvijo Babiške šole v Ljubljani na pobudo avstrijske cesarice Marije Terezije. Za očeta slovenskega porodničarstva velja Anton Makovec, ki se je podpisal pod prvi porodniški učbenik v slovenskem jeziku, napisal pa je tudi učbenik z naslovom Všegarske bukve za babice na deželi.
VIR: STA
Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski četrti Tezno so v četrtek opoldne našli 250 kilogramov težko letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Kraj najdbe so zavarovali, sporočajo z Uprave RS za zaščito in reševanje.
Za nevarno najdbo bodo v prihodnjih dneh poskrbeli pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Podrobnosti bodo pristojne državne službe za zaščito in reševanje podale na današnji novinarski konferenci v prostorih Gasilske brigade Maribor.
V Mariboru so imeli v preteklosti že več takšnih primerov. Nazadnje so strokovnjaki uspešno deaktivirali 250-kilogramsko bombo, ki so jo januarja 2022 med gradbenimi deli našli delavci na Prevorškovi ulici na Teznem. Zaradi tega je bila potrebna evakuacija ljudi iz 300-metrskega pasu okoli lokacije bombe.
Še več ljudi se je moralo iz previdnosti začasno umakniti na varno ob onesposobitvi dveh bomb v bližini največjega nakupovalnega središča v mestu Europark in Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor oktobra 2019.
Maribor je bil v drugi svetovni vojni med najbolj bombardiranimi mesti na območju nekdanje Jugoslavije. Na območju mariborske občine je bilo med januarjem 1944 in aprilom 1945 izvedenih 29 bombnih napadov in odvrženih skoraj 16.000 kosov bomb, zato je možnost najdbe neeksplodiranih bomb iz tega obdobja razmeroma velika.
Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor Robert Šilc je danes pred ZPKZ Maribor na Vošnjakovi 16 v Mariboru podal izjavo za medije glede pojava okužb s prenosljivo boleznijo, garjami, ki jih imajo priporniki.
Šilc je dejal, da je trenutno okuženih pet pripornikov, 33 jih je bilo deležnih karantene. Držijo se navodil, ki so jih dobili s strani zdravnikov in NIJZ. “Od začetka so bile osebe, do sedaj je bilo pet okuženih, v izolaciji. Sobe, v katerih so se nahajali, so bile pod posebnim tretmajem, tudi vsi, ki so bili v stiku so bili v izolaciji in prejeli potrebne medikamente.”
Potrdili so, da garij v zaporih in priporih ni bilo že več let. Glede na situacijo so se odzvali tudi na NIJZ – OE Maribor in pojasnili, za kaj pravzaprav gre.
Poročali smo, da so mariborski pripori in zapori prezasedeni. O tem je na današnji izjavi za medije spregovoril tudi Šilc. Če je kapaciteta 140 oseb, je trenutno zaprtih kar 240.
V anonimki, o kateri smo že poročali, očitajo neprimerno zdravstveno oskrbo, tudi neustrezno ravnanje zdravnika ob primeru garij, a je Šilc to zavrnil. Pravosodnih policistov je premalo, je potrdil, zato povečan obseg dela občutijo vsi. Nekateri so izgoreli, zato jih je kar nekaj v bolniškem staležu. Ne morejo izvrševati odredb za prihode zaprtih oseb na sodišča, saj kadrovsko to ni mogoče.
Atletska ogrevalna dvorana in tribuna Atletskega stadiona Poljane sta postali del mariborske športne infrastrukture lani, ko je Maribor gostil prestižno evropsko dogajanje za mlade športnike OFEM 2023. Dvorana, ki meri v dolžino dobrih 100 metrov, v širino pa skoraj 20 metrov, je tako s svojimi spremljevalnimi prostori v okviru tekmovanja postavila temelje za nadaljnji razvoj mariborske atletike.
Vsestranska športna dvorana na stadionu Poljane v poznih jesenskih, zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih služi kot prostor za treninge in tekmovanja mlajših kategorij. Njena inovativna arhitekturna zasnova je zagotovila tribuno z 976 sedeži, kar je naposled odprlo možnost organiziranja tekmovanj, kot so državna in pokalna članska prvenstva, tekme članskih reprezentanc, balkanskih prvenstev, velikih mednarodnih atletskih mitingov in drugih prireditev širšega pomena za Maribor in severovzhodno Slovenijo.
FOTO: MO Maribor
In vse zgoraj našteto se bo zvrstilo že v letošnjem letu, saj je s tem stadion postal tudi simbol mestne pripadnosti športu vseh selekcij in regionalni epicenter atletike, saj je zasnovana po strogih standardih mednarodne atletske zveze.
FOTO: MO Maribor
Na Mestni občini Maribor so ponosni, da bodo letos na tem stadionu v Mariboru gostili tekmovanja, ki bodo ime mesta ponesla tudi v tujino: “Veseli nas, da bomo na stadionu v letošnjem letu gostili tudi prve priprave atletov iz tujine, ki bodo potekale med 9. in 15. aprilom.”
4. in 5. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V MNOGOBOJIH ZA VSE KATEGORIJE
4. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V ŠTAFETNIH TEKIH
12. maj
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA MLAJŠE MLADINCE IN MLADINKE
25. in 26. maj
SPOMLADANSKI IZZIV, MEDNARODNI ATLETSKI MITING ZA VSE KATEGORIJE
26. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V POSAMIČNEM IN EKIPNEM MNOGOBOJU ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U14 IN U12
30. maj
REGIJSKE IGRE V ATLETIKI – SPECIALNA OLIMPIJADA ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI
13. maj
PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA OSNOVNE ŠOLE
13. maj
PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA SREDNJEŠOLCE
17. maj
ŠPORTNE IGRE MLADIH
1. in 2. junij
DRŽAVNO PRVENSTVO ZA GASILSKE ENOTE SLOVENIJE
8. in 9. junij
EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U12 IN U14
19. junij
MEDNARODNI ATLETSKI MITING IN 10. MEMORIAL IZTOKA CIGLARIČA V TEKU NA 1500 M / WACT CHALLENGER
29. in 30. junij
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA VETERANE IN VETERANKE
6. julij
21. BALKANSKO PRVENSTVO ZA MLAJŠE MLADINCE IN MLADINKE
13. in 14. julij
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA MLADINCE IN MLADINKE
20. in 21. julij
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA ČLANE IN ČLANICE
21. september
ATLETSKI MITING PRIJATELJSTVA
21. in 22. september
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA STAREJŠE MLADINCE IN STAREJŠE MLADINKE
28. in 29. september
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U13, U12, U11, U10
2. oktober
PODROČNO EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA SREDNJEŠOLCE
2. oktober
PODROČNO EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA OSNOVNOŠOLCE
10. oktober
EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA OSNOVNE ŠOLE – FINALE
“Ponosni smo, da lahko v našem mestu gostimo tako raznolike in kakovostne športne dogodke na Atletskem stadionu Poljane. Ti dogodki ne le odražajo našo predanost športu, temveč tudi bogatijo kulturno in družbeno tkivo naše skupnosti. Zahvaljujemo se vsem športnikom, organizatorjem in podpornikom, ki soustvarjajo nepozabne trenutke in krepijo duh tekmovanja v našem mestu. Skupaj gradimo močnejšo športno prihodnost, ki bo navdihnila naslednje generacije,” še sporočajo iz Mestne občine Maribor.
Evropski vrh regij in mest sprejel Monsovo deklaracijo, ki prinaša povečanje javnih naložb za zmanjševanje razlik med regijami. Nataši Ritoniji, ki vodi RRA Podravje – Maribor, se obeta aktivnejša vloga v okviru Evropskega združenja regij za področje biokrožnega gospodarstva.
Minuli teden, 18. in 19. marca 2024, je v belgijskem Monsu potekal 10. Evropski vrh regij in mest, kjer se je direktorica RRA Podravje – Maribor Nataša Ritonija kot predstavnica Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija udeležila razprav o vlogi regionalnih in lokalnih oblasti. Vrha se je skupaj udeležilo več kot 3.500 lokalnih in regionalnih predstavnikov iz 59 držav in vseh petih celin.
VIR: European Committee of the Regions
Vrh v Monsu, ki predstavlja ključni trenutek pri oblikovanju vizije regij in mest za prihodnost Evrope, je zapisal prednostne naloge za močnejšo, pravičnejšo in odpornejšo Evropo ter jih kot stališče regij in mest predstavil v t. i. Monsovi deklaraciji. Z njo je voditelje institucij EU ter voditelje držav in vlad pozval, naj zagotovijo, da bodo vse politike EU zasidrane na lokalni in regionalni ravni, saj bodo na ta način okrepili demokratično legitimnost in učinkovitost EU.
Neposreden dostop do sredstev EU bo omogočil razvoj inovativnih rešitev
Če bodo evropski voditelji upoštevali ključne prednostne naloge Monsove deklaracije, se prebivalcem v regijah evropskih držav obetajo številne koristi. Prva in najpomembnejša je povečanje javnih naložb, kar bo omogočilo reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov ter zagotovilo večja proračunska sredstva za posamezno regijo. Upoštevanje načela »ne škodovati koheziji« bo omogočilo, da kohezijska politika ostane glavni instrument EU za zmanjševanje razlik med regijami in krepitev konkurenčnosti.
Druga korist se kaže v možnosti lokalnih rešitev za podnebne cilje. Neposreden dostop do sredstev EU bo omogočil razvoj inovativnih rešitev, ki bodo pomagale izpolnjevati cilje zelenega dogovora in spodbujati trajnostni razvoj ter gospodarsko blaginjo v regiji.
»Ta deklarativna zahteva bo zagotovo doprinesla k učinkovitejšemu izvajanju rešitev za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora tudi v Podravju, ki je v okviru iniciative krožnih mest in regij prejelo podporo EK ter v tem segmentu nastopa kot Podravska pilotna regija. S tem namenom je Svet Podravske regije lani decembra soglasno podprl Regionalno strategijo za prehod v biokrožno gospodarstvo Podravja 2023 – 2030. Služi kot podlaga za pripravo nabora regijskih projektov, akcijskega načrta ter razvoja mehanizmov za financiranje identificiranih projektov,« je povedala Ritonija in dodala: »S tem namenom na RRA Podravje – Maribor intenzivno pridobivamo mednarodna nepovratna sredstva, s pomočjo katerih bo mogoče rešitve vpeljati, sprva v podravski, nato pa, upamo, tudi širše v celotni Vzhodni regiji.«
VIR: European Committee of the Regions
Poleg tega Monsova deklaracija poudarja potrebo po obravnavanju regionalnih potreb, kar bo zagotovilo enake možnosti, boj proti revščini ter delovna mesta in enakost spolov v vseh regijah. V tem duhu so na srečanju v Monsu med drugim potekali tudi zelo intenzivni dogovori za aktivnejšo vlogo predstavništva Kohezijske regije Vzhodna Slovenija v Evropskem združenju regij. Nataša Ritonija je ob tem poudarila: »S prevzemom določenih funkcij na evropski ravni, konkretneje prav na področju biokrožnega gospodarstva, bomo še dodatno intenzivirali našo dosedanjo angažiranost. Verjamem, da bosta naša zavzetost pri zagovarjanju interesov regije ter sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi organi pomembno vplivala na doseganje ciljev Monsove deklaracije ter s tem prinesla koristi za celotno Vzhodno kohezijsko regijo.«
Letošnji Evropski vrh regij in mest je ponovno opomnil vrh evropske politike, da mora razvoj Evrope izhajati iz potreb regij in mest ter njihovih prebivalcev.
Podnebne spremembe predstavljajo globalni izziv, ki ima pomembne posledice tudi za Slovenijo. V zadnjih desetletjih smo priča naraščajočim temperaturam, spremembam padavin in pogostejšim ekstremnim vremenskim dogodkom, kot so poplave, suše in vročinski valovi. Te spremembe predstavljajo resen izziv za različna področja, vključno s kmetijstvom, infrastrukturo, gozdarstvom in biodiverziteto.
20. marca 2024 je na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor potekal dogodek z naslovom »Zelena misija za podnebje«, ki je združil ključne deležnike v lokalnem okolju, ki se aktivno ukvarjajo s področjem prilagajanja podnebnim spremembam. Dogodek sta organizirala Mestna občina Maribor in Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor v okviru projekta MISSION CE CLIMATE (Interreg Central Europe Programe).
»Uspešen dogodek in številčna udeležba sta jasen pokazatelj, da nas je v lokalnem okolju veliko, ki smo navedeno sprejeli kot izziv visokega pomena, in že izvajamo številne aktivnosti v smeri vpeljevanja ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu prilagajanju,« je povedala ena od organizatoric dogodka Tanja Senekovič iz RRA Podravje – Maribor.
V okviru projekta Mission CE Climate (Interreg Central Europe) so partnerji E-Zavod, RRA Podravje – Maribor in Mestna občina Maribor vzpostavili lokalno podnebno misijo, sestavljeno iz ključnih deležnikov, ki delujejo na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Namen misije je povezovanje deležnikov in vzpostavitev trajnega sodelovanja ter izmenjave informacij s ciljem izboljšanja odpornosti na podnebne spremembe. Na srečanju so svoje aktivnosti predstavili: Agencija republike Slovenije za okolje, Energetsko podnebna agencija za Podravje, Štajerska gospodarska zbornica, Univerza v Mariboru, Univerzitetni klinični center Maribor, Skupina javni holding Maribor, E-Zavod, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, Mestna občina Maribor in Skupna občinska uprava Maribor – Skupna služba varstva okolja.
Predstavljene so bile zelo različne aktivnosti in projekti, ki vodijo našo družbo v bolj zeleno in zdravo prihodnost. Naslovljene so bile naslednje teme: podnebne spremembe v Sloveniji in pomembnost povečanja odpornosti skupnosti na podnebne spremembe ter ozaveščanje in izobraževanje na temo podnebnih sprememb in blaženja le-teh. Govorili smo o uvajanju obnovljivih virov na področju energije, uvajanju zelene infrastrukture in sonaravnih rešitev, inovativnih rešitev in zagotavljanju prenosa dobrih praks. Predstavljen je bil projekt iz področja duševnega zdravja mladih, ki se vse pogosteje srečujejo z okoljsko anksioznostjo.
Poslušali so predstavitev projekta, ki uvaja trajnostne sisteme in inovacije na področju prehrane. Na srečanju smo izpostavili problematiko zaščite prebivalstva pred vročino, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, posebno ranljivih skupin. Poudarili smo pomembno vlogo Skupne občinske uprave Maribor – Skupne službe varstva okolja, pogovarjali smo se tudi o dogovornem ravnanju z odpadki in vodo ter pomenu družbene odgovornosti.
Srečanje je bilo izredno dinamično in konstruktivno. Deležniki so izrazili željo po povezovanju in rednih letnih srečanjih ter tudi izpostavili teme, ki bi jih želeli nasloviti na prihodnjih srečanjih.
V. d. direktorja UKC Maribor Vojko Flis verjame, da bodo rešili zaplet s stanovalci stavbe, ki ovira nadaljevanje nadgradnje oddelka za onkologijo. Med možnimi rešitvami je navedel možnost, da stanovalcem, ki se morajo izseliti, ponovno ponudijo občinska stanovanja. “Več možnosti je, da se ta problem reši,” je povedal.
Prva faza nadgradnje oddelka, ki zajema zvišanje obstoječe stavbe za tri nadstropja in so jo začeli izvajati lani poleti, se zaključuje. V nadaljevanju nameravajo ob oddelku zgraditi še novo večnadstropno stavbo za potrebe onkologije, a se zapleta pri pridobivanju gradbenega dovoljenja zanjo.
Lastniki 14 stanovanj v objektih znotraj bolnišničnega kompleksa, ki naj bi jih porušili, so se kolektivno pritožili na že pridobljeno gradbeno dovoljenje in po poročanju časnika Večer tudi dosegli njegovo zavrnitev. Kot je v četrtek pisal časnik, so se najprej pritožili na upravno enoto, ta pa je odločanje odstopila ministrstvu za naravne vire in prostor. Tam so pritožbi stanovalcev pritrdili in vrnili zadevo v ponovno odločanje na prvi stopnji.
Spor naj bi nastal, ker država, ki vodi investicijo v nadgradnjo onkološkega oddelka, ni izpolnila obljube, da bo odkupila ta stanovanja.
Flis, ki 1. aprila začenja polni mandat na mestu generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, je v današnji izjavi za medije povedal, da se bo klinični center dejavno vključil v reševanje zapleta s stanovalci. “Tudi s pomočjo Mestne občine Maribor. Medobčinski stanovanjski sklad ima stanovanja na razpolago,” je dejal. “Pomembno je, da imamo neko možnost, kamor se lahko spodobno stanovalci preselijo in imajo takšno ali celo boljšo kakovost življenja kot tukaj,” je dodal.
Po njegovih besedah je še vedno možen tudi odkup stanovanj. “Vse možnosti jim bomo ponudili, tako da se izognemo sporom, predvsem pa socialnim problemom,” je dejal.
Celotna nadgradnja oddelka za onkologijo je trenutno ocenjena na okoli 65 milijonov evrov.
V sklopu UKC Maribor trenutno poteka tudi urejanje negovalne bolnišnice. Kot so za STA povedali v kliničnem centru, je bil izvajalec gradbeno-obrtniških del že uveden v delo, trenutno na objektu potekajo pripravljalna dela.
Negovalno bolnišnico urejajo v prostorih na Slivniškem Pohorju, kjer je do lani deloval oddelek za pljučne bolezni. Slednjega so preselili v matično enoto v Mariboru, prazne prostore, ki so močno dotrajani, pa bodo zdaj obnovili in vanje umestili negovalno bolnišnico z okoli 55 posteljami, ki je v regiji še ni.
MO Maribor se z obnovo mestnega središča odziva na problematiko vseh evropskih mest, ki so bila načrtovana na način, da so imela spalna naselja odmaknjena iz središča mesta. V evropskih mestih se vse bolj poudarja in kaže, kako pomembno je, da so javne površine v središčih namenjene ljudem, a ne v smislu veleblagovnic in nakupovalnih verig, ampak kot urbani prostor, namenjen
druženju ljudi, so zapisali na mariborski občini.
MO Maribor je z dokončano obnovo nabrežja Lent, ki bo namenjena druženju in sprehodu ob Dravi, prenovo Glavnega trga s Koroško cesto, ki odpira prostor pešcem in manjšim lokalnim ponudnikom, ureditvijo tržnice in novega Mlečno- mesnega paviljona, urejenega Vojašniškega trga s Kulturno četrtjo Minoriti, ki v staro mesto jedro vnaša novo življenje, naredila preobrazbo, ki se v širšem kontekstu evropskih držav kaže za učinkovito in potrebno.
“Z izvedbo obnove nabrežja reke Drave smo povečati kakovost ključnih odprtih javnih prostorov na degradiranem območju, ki je hkrati območje večplastne kulturne dediščine starega mestnega jedra MO Maribor je zaključila z izvedbo projekta Obnova nabrežja reke Drave. MO Maribor je za ureditev nabrežja uspešno kandidirala za evropska sredstva in prejela sklep o sofinanciranju 2,382.064,70 milijona evrov (Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020),” so zapisali.
Pogodba o sofinanciranju projekta je bila z Ministrstvom za naravne vire in prostor podpisana 23.8.2023
Investicija je obsegala preureditev levega nabrežja reke Drave v območju med Studenško brvjo in Vodnim stolpom v dolžini več kot 1 km ter skupni površini okoli 24.000 m2. Faza projekta, ki je bil prijavljena za sofinanciranje je bila v celoti izvedena medtem ko bo naslednja faza prenove izvedena ko bo finančno stanje to dopuščalo.
Z zaključeno obnovo nabrežja reke Drave na Lentu brez skrbi za promet Mestna občina Maribor je že pred časom pristopila k izvedbi analize prometa v času zaprtja Lenta zaradi gradbišča. Na osnovi opravljene prometne študije je bilo ugotovljeno, da se promet v kumulativnem smislu ne zvišuje. Povprečno se 25.000 vozil na dnevnem nivoju pelje ali skozi mestno središče ali pa so to izvorno ciljne poti.
“Kljub povečanju prometa na nekaterih odsekih kritična preobremenitev cest ni dosežena, na podlagi česar je Mestna uprava MO Maribor sledila predlogu stroke, ki je predlagala popolno zaporo za osebni promet na Lentu (med Vodnim in Sodnim stolpom), razen za stanujoče, dostavo, enosledni promet in JPP. Za izjeme, ki lahko vozijo po Lentu je z tako odlokom, ki ga je Mestni svet MO Maribor potrdil na 13. redni seji, območje Lenta »shared-space« cona (20 km/h), ki je že bila v preteklosti uvedena na Glavnem trgu in Koroški cesti ter Cafovi ulici,” zapišejo.
Glede prometnega režima bodo tako na širšem območju Lenta v veljavi naslednje spremembe: – Dvosmerni promet med Vodnim stolpom ter Ribiško ulico; – Enosmerni promet med Ribiško ulico ter Studenško brvjo; – Območje umirjenega prometa v obeh smereh Med Ribiško ulico in Vodnim stolpom s potopnim valjem pri Vodnem ter Sodnem stolpu (»shared-space« cona (20 km/h) – dostop z dovolilnico za stanujoče, dostavo, enosledni promet in JPP).
Parkirnih površin na Lentu ne bo, razen na južni strani Pristana ter pri stavbi na naslovu Ob Bregu 8. Med Ribiško in Strmo ulico bo promet potekal enosmerno v smeri Strme ulice. Promet bo reguliran s potopnimi valji, ki bodo pri Vodnem in Sodnem stolpu.
V naslednjih dneh bo MO Maribor aktivno informirala stanovalce, lastnike garaž in gostinskih lokalov na Lentu, da pristopijo k ureditvi dovolilnic za vstop v varovano območje skupnega prometnega prostora.
Upravičenci do vstopa v varovano območje skupnega prometnega prostora so podjetja, ki vršijo dostavo blaga do strank, izvajajo servisne in kurirske dejavnosti, vzdrževanje objektov z lokacijo v varovanem območju skupnega prometnega prostora, stanovalci, ki so lastniki ali najemniki stanovanj v tem območju ali lastniki ali najemniki garaž in poslovnih prostorov. Ti upravičenci si lahko pridobijo letno dovoljenje za vstop z vozilom v DOSTAVNEM ČASU (med 5.00 in 10.00 uro), z izjemo najemnikov garaž ali stanovalcev z možnostjo parkiranja na dvorišču v območju.
Ti so upravičeni do izdaje letnega dovoljenja za 24-urni vstop v varovano območje skupnega prometnega prostora do parkirnega prostora. Za pridobitev dovoljenja in dovolilnice za vstop v varovano območje skupnega prometnega prostora je potrebno izpolniti ustrezno vlogo, ki je dosegljiva na spletni strani Mestne občine Maribor (Vloge in obrazci/Vloga za izdajo dovoljenja za vstop v območje za pešce in območje umirjenega prometa).
Obvezne priloge so:
– Kopija prometnega dovoljenja vozila, katerega NDM ne sme presegati 5t (za stanovalce vozilo ne sme presegati 3,5t);
– Dokazila o poslovnem sodelovanju s stranko v varovanem območju skupnega prometnega prostora – velja za dostavne, servisne in kurirske službe;
– Dokazila o lastništvu ali najemu stanovanja, poslovnega prostora;
– Dokazila o možnosti parkiranja na dvorišču, v kolikor ta možnost obstaja;
– Dokazilo o plačilu upravne takse.
Izpolnjeno vlogo skupaj z ustreznimi prilogami je potrebno oddati v vložišču Mestne občine Maribor (soba št. 14), poslati po elektronski pošti na gp.mom@maribor.si ali po pošti na naslov Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor.
Najemniki parkirnih prostorov v garažni hiši na Usnjarski ulici in na parkirišču Žički dvor, se morajo obrniti na upravnika garažne hiše oz. parkirišča Žički dvor, kjer bodo prejeli dovolilnico za 24-urni vstop do parkirnega mesta.
Mariborski mestni svetniki so po burni razpravi zavrnili predlog Igorja Jurišiča iz Stranke mladih – Zeleni Evrope, da bi Koroško cesto z Glavnim trgom in Lent delno odprli za motorni promet. Več svetnikov je v razpravi idejo podprlo, a na koncu je večina glasovala proti. Zato omenjeni deli mesta ostajajo zaprti za avtomobile.
Predlog je bil podan v obliki dopolnila za drugo obravnavo občinskih odlokov o urejanju prometa in občinskih cestah. Jurišič je predlagal, da se Koroško cesto z Glavnim trgom in Lent, ki sta po nedavni prenovi spremenjena v skupni prometni prostor v domeni kolesarjev in pešcev, ponovno odpre za avtomobile med delovniki med 7. in 17. uro.
Kot je dejal, se je promet s Koroške in Lenta prerazporedil na druge ceste in ulice, kjer zaradi tega nastajajo zastoji, mestni avtobusi pa morajo voziti po obvozih. “V letu 2022 so mestni avtobusi zaradi zaprtja Koroške prevozili dodatnih 50.000 kilometrov. Samo iz tega vidika nas je zaprtje Koroške stalo 38.560 evrov letno,” je dejal. Poudaril je, da bi bila Koroška in Lent ob sprejetju njegovega predloga še vedno skupni prometni prostor, kjer bodo imeli prednost pešci in kolesarji, v juliju in avgustu bi bila še vedno ves dan zaprta.
Mestni svetnik SDS Dejan Kaloh se je strinjal, da so prometne razmere v Mariboru v trenutni obliki “skoraj nevzdržne”. “Koroška in Lent sta bila nekoč glavni prometni žili, zato je vrnitev prometa čez dan, ko je prometna konica, na mestu,” je dejal. “Ni dvoma, da ulica, ki je zaprta za motorni promet, izgleda lepše, a javni prevoz v Mariboru žal ne sledi temu. Vsi ne morejo na kolo ali peš,” je dodala Karin Jurše iz Gibanja Svoboda.
Na drugi strani je Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev odločno protestiral. “S tem, ko bi Koroško in Lent ponovno odprli za motorni promet, bi ju izpostavili velikemu varnostnemu tveganju, saj so se ljudje že navadili na nov sistem,” je opozoril. Tudi v Levici in SD menijo, da bi izglasovanje predlaganega dopolnila pomenilo velik korak nazaj v razvoju mesta. V NSi so opozorili, da na novo urejene površine niso več primerne za tranzitni promet.
Omenjeni prometni zapori so uvedli v mandatu aktualnega župana Saše Arsenoviča, ki je mestni svet danes opomnil, da je po Koroški cesti pred zaprtjem vozilo od 12.000 do 14.000 vozil na dan, danes pa ta del mesta kaže popolnoma drugačno podobo.
Poudaril je, da so medtem uredili dodatna parkirišča, uvedli sistem MBajk in nabavili nova vozila Maister za vožnjo po peš coni. “Nikjer ni zagotovila, da bo potem, ko bi ponovno odprli Koroško in Lent, manj vozil na drugih ulicah, ki nas zdaj skrbijo. Če želimo, da se ljudje vrnejo v mesto, potrebujejo varnost, okolje brez hrupa, brez izpustov,” je izpostavil.
Aleš Klinc iz urada za komunalo, promet in prostor je pojasnil, da je štetje prometa pred in po zapori pokazalo, da ni zaznati drastičnega poslabšanja prometnih razmer v središču mesta. “Nivo uslug, ki jih dajejo obstoječe prometnice v centru mesta, zadostujejo vsem kriterijem glede prometne obremenjenosti. S ponovnim motornim prometom bi povozili vse do sedaj izvedene ukrepe trajnostne mobilnosti, ki nam dajejo odlične rezultate, med drugim je zrasla uporaba javnega potniškega prometa,” je dejal.
Očitno so nasprotniki ideje uspeli prepričati večino, saj je Jurišičevo dopolnilo v glasovanju podprlo le šest od skupno 45 članov mestnega sveta.
So pa mestni svetniki sprejeli strategijo socialnega varstva v občini za obdobje 2024-2030 in spremembo občinskega odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.
Slednja je do sedaj določala različne prispevne stopnje zavezanca, med 50 in 100 odstotkov za posamezno vrsto komunalne opreme, po novem pa bo prispevna stopnja pri vseh vrstah komunalne opreme v skladu z državno uredbo 100 odstotkov. V občinski proračun naj bi tako letno priteklo okoli milijon evrov več.
Nekateri svetniki so imeli pomisleke glede tega, češ da gre še za eno v vrsti podražitev v občini, ki zaradi tega ne bo zanimiva za investitorje, a je mestna uprava zatrdila, da imajo ostale mestne občine višje komunalne prispevke. Po županovih besedah je to eden od virov, ki jih je občina dolžna pobrati, na kar so jih med nedavnimi pogovori na temo podfinanciranosti občine opozorili tudi na državni ravni. Več mestnih svetnikov je ob tem priznalo, da so ta sredstva dobrodošla za nujno potrebna vlaganja v ceste in kanalizacijski sistem.
Mestni svetniki so potrdili tudi dokumentacijo za nabavo devetih novih električnih avtobusov in vlakca ter za postavitev sončnih elektrarn na strehah šol in Ledne dvorane, s katerimi namerava občina kandidirati na državnih razpisih kot samooskrbna skupnost.
V javno-zasebnem partnerstvu naj bi energetsko sanirali 22 javnih objektov, večinoma šol in vrtcev. Na podlagi objavljenega javnega poziva so prejeli dve promotorski vlogi, po današnji zeleni luči v mestnem svetu pa bodo lahko šli v pripravo javnega razpisa v ta namen. O izbranem zasebnem partnerju in podrobnostih projekta naj bi mestni svet kasneje še enkrat glasoval.
Vlada je na današnji seji dala soglasje k imenovanju Vojka Flisa za generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor za mandatno dobo štirih let, in sicer od 1. aprila letos do 31. marca 2028, z možnostjo ponovnega imenovanja. Prav tako je dala soglasje k razrešitvi Janeza Lavreta z mesta direktorja slovenjgraške bolnišnice.
Flisu, ki je prej opravljal funkcijo vršilca dolžnosti generalnega direktorja mariborskega kliničnega centra, je svet UKC Maribor 28. februarja podelil polni mandat, ki ga bo začel 1. aprila.
Flis, ki je vodil UKC Maribor že v obdobju med junijem 2017 in junijem 2021, je bil edini kandidat, ki se je prijavil na razpis za direktorja. Položaj v. d. direktorja zaseda od jeseni lani, ko je nasledil Antona Crnjaca, s katerim je svet zavoda sklenil sporazum o prenehanju funkcije.
K imenovanju Aleksandra Vode za direktorja Splošne bolnišnice (SB) Ptuj za mandatno dobo štirih let pa vlada ni dala soglasja. STA je na ministrstvo za zdravje naslovila vprašanja glede razlogov za to odločitev, odgovore še čaka.
Vlada je na današnji seji dala soglasje k razrešitvi Janeza Lavreta z mesta direktorja SB Slovenj Gradec. Lavre je namreč eno leto pred iztekom mandata svetu zavoda v začetku februarja podal odstop z mesta direktorja bolnišnice oziroma je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi na mestu direktorja bolnišnice. Članom sveta zavoda je nato na seji 15. februarja v pojasnilih odstopa med drugim navedel neodzivnost ustanovitelja glede pomembnih točk za bolnišnico in podcenjenost nekaterih zdravstvenih storitev.
Ob tem je vlada iz sveta SB Brežice odpoklicala predstavnika ustanovitelja Tomaža Aliča in za preostanek mandata od 21. marca 2024 do 19. septembra 2027 v svet zavoda kot predstavnika ustanovitelja imenovala Antona Zorka.
V svetu Psihiatrične bolnišnice Vojnik pa je vlada z današnjim dnem odpoklicala predstavnico ustanovitelja Albino Benko. V svet zavoda je kot predstavnico ustanovitelja za preostanek mandata sveta od 21. marca 2024 do 10. januarja 2028 imenovala Jasmino Špende.
Predsednik vlade dr. Robert Golob se je srečal z županom Mestne občine Maribor Sašom Arsenovičem. Mariborski župan ga je obiskal v kabinetu.
Sogovornika sta največ pozornosti namenila možnostim skupnega delovanja in sodelovanja lokalnih skupnosti ter države za zmanjševanje razvojnih razlik Podravske regije. Gre za prvo delovno srečanje predsednika vlade in župana Mestne občine Maribor, ki jih bosta nadaljevala tudi v prihodnje.
Saša Arsenovič je danes komentiral o čem sta govorila, prisluhnite mu v izjavi spodaj.
Na novinarski konferenci so predstavili gradiva, ki bodo obravnavana na 13. redni seji Mestnega sveta MO Maribor, ki bo potekala 21. marca 2024.
Sogovorniki so:
Aleksander Saša Arsenovič, župan MO Maribor,
Aleš Klinc, Urad za komunalo, promet in prostor,
Ranko Šmigoc, direktor podjetja Mestne nepremičnine
Anja Pavličić, Urad za komunalo, promet in prostor,
Boštjan Vauda, Urad za komunalo, promet in prostor,
dr. Amna Potočnik, Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor
Vojaški muzej Slovenske vojske je za svoj ogledni depo na prostem, ki se nahaja v vojašnici Generala Maistra v Mariboru, pridobil pomemben muzejski predmet, legendarni sovjetski tank T-34.
“Ti tanki so ikone bojev druge svetovne vojne, ki so jih ob koncu vojne uporabili tudi na našem ozemlju. Posebno vrednost muzejski prezentaciji v oglednem depoju na prostem pa daje kombinacija dveh zgodovinsko pomembnih tankov, ki sta sedaj razstavljena skupaj, sovjetski T-34 in ameriški Sherman, oba zmagovalca druge svetovne vojne,” so zapisali na Upravi Republike Slovenije za vojaško dediščino.
Avtor: štabni vodnik. Matija Vrbnjak
Postavitev omenjenega tanka je plod dogovora Vojaškega muzeja Slovenske vojske z vojašnico Franca Uršiča v Novem mestu, in sicer so T-34 pripeljali od tam, v zameno pa je muzej za nastajajoči ogledni depo na prostem, ki nastaja v novomeški vojašnici, prispeval tank T-55, najbolj proizvajan tank vseh časov in ikono hladne vojne. Njihov ogledni depo bo namreč bolj tematsko naravnan, na ogled bodo predvsem predmeti, značilni za obdobje slovenskega osamosvajanja 1991.
Mariborski medobčinski stanovanjski sklad je konec leta razpolagal s skupaj 2032 stanovanji, od tega jih je 1826 namenjenih neprofitni oddaji, 82 pa tržni. Ob tem imajo v lasti še 55 bivalnih enot, 21 službenih stanovanj, 17 namenjenih mladim družinam, 13 oskrbovanih, še 18 pa v javno zasebnem partnerstvu. Letos načrtujejo nov razpis.
Kot je razvidno iz letnega poročila sklada, so v sklopu leta 2022 objavljenega razpisa lani v njem oddali 29 neprofitnih stanovanj, po razpisu še iz leta 2020 pa 82 stanovanj, od tega 21 neprofitnih. Ob tem so sodelovali pri objavi razpisa republiškega stanovanjskega sklada za oddajo okoli 340 najemnih stanovanj na lokaciji Pod Pekrsko gorco.
Začasne bivalne enote, s katerimi so reševali najtežje socialne stiske, so na novo začasno dodelili 22 prosilcem, 35 pa so podaljšali obstoječe pogodbe.
Hkrati so na mariborskem skladu septembra lani pričeli s preverjanjem upravičenost 369 najemnikov neprofitnih stanovanj, pri katerih je od sklenitve najemne pogodbe preteklo pet let oziroma v tem obdobju niso bili preverjeni v zadnjih petih letih. V septembru 2022 so pričeli s preveritvijo upravičenosti do nadaljevanja neprofitnega razmerja za 369 obstoječih najemnikov in ugotovili, da jih 39 pogojev ne izpolnjuje več. Novembra so pričeli s preveritvijo še pri 226 najemnikih.
Še vedno se soočajo tudi z dolžniki, tako da so med drugim poslali 1408 opominov pred vložitvijo izvršb iz naslova najemnin v znesku dobrih 400.000 evrov, 216 opominov pred izvršbo iz naslova upravljanja – zaračunanih obratovalnih stroškov v skupnem znesku 34.000 evrov in 414 opominov najemnikom in porokom pred vložitvijo izvršb iz naslova subsidiarne odgovornosti lastnika za plačane obratovalne stroške v znesku 137.932 evrov.
Z javnimi dražbami so ob prodaji stanovanj prejeli 750.000 evrov, hkrati pa so izvedli nakup petih stanovanj, po enega v občinah Hoče-Slivnica, Duplek, Rače-Fram in Starše, v skupni vrednosti 500.000 evrov, medtem ko primernega stanovanja niso našli v občini Miklavž na Dravskem polju.
Potem ko je novembra lani mariborski občinski svet sprejel občinski prostorski načrt za gradnjo večstanovanjskega objekta za mlade in mlade družine na Dvoržakovi ulici, so podpisali pogodba za izdelavo projektne dokumentacije, še vedno pa čakajo na sprejem prostorskega načrta za gradnjo večstanovanjskega objekta na Vrbanski cesti.
V 75 stanovanjih so lani izvedli obnove, stavbo pohištvo so zamenjali v 107, zamenjavo peči pa v 25 stanovanjih, medtem ko so v 153 izvedli servis in popravila peči.
Razpisa za neprofitna stanovanja lani sicer niso izvedli, saj so jih dodeljevali še po razpisu, objavljenem oktobra 2022, saj so tako želeli zmanjšati obstoječe čakalne liste upravičencev, ki na stanovanje čakajo več let, ter se izogniti velikemu številu odklonitev primernih stanovanj s strani uspelih upravičencev, ki se v večini na razpis prijavljajo zgolj zaradi pridobitve subvencije pri plačilu tržne najemnine.
Kot še poudarjajo na mariborskem skladu, je število prosilcev do leta 2019 naraščalo, v zadnjih letih pa se jih na razpis prijavi okoli 1100. Povpraševanje po neprofitnih stanovanjih je bistveno večje pri prosilcih z nižjimi dohodki kot pri prosilcih z višjimi dohodki, ki so zavezani k plačilu varščine v višini treh mesečnih najemnin. Nov razpis bodo po predhodni potrditvi nadzornega sveta izvedli letos.
Sklad je lani zaradi neplačevanja najemnine vročil 94 opominov pred tožbo na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja ter 30 opominov zaradi drugih kršitev najemne pogodbe, medtem ko so vložili 32 tožb in 12 nalogov za odpoved najemne pogodbe. Od sodišča so prejeli 40 sodnih odločb za izpraznitev, kar kaže, da se neplačevanje stroškov nadaljuje.
Kot so poudarili, najemnike vztrajno opozarjajo na posledice neplačevanja, torej na vložitev tožbe na odpoved najemne pogodbe in posledično na izpraznitev stanovanja, ter jih po finančno pomoč napotujejo na center za socialno delo ter nevladne organizacije. Pri tem vseeno opažajo, da narašča odzivnost neplačnikov, ki se po prejetem opominu nekoliko prej kot v preteklosti oglasijo pri njih in poskušajo vsaj delno poravnati dolg. Skupaj so lani izvedli 12 deložacij, 48 pa jih je bilo odloženih.
V zvezi s člankom: »“Županja kaznuje nadzornike, ki so razkrili nepravilnosti, sebi pa dviga plačo”«, ki je bil objavljen 29.1. 2024 na portalu lokalec.si, smo s strani direktorice občinske uprave Občine Ruše Katje Markač Hrovatin, prejeli zahtevek o prikazu nasprotnih dejstev. Zahtevek objavljamo v celoti nespremenjen.
“Plača županje Urške Repolusk je v skladu s Prilogo 3 ZSPJS uvrščena v 52. plačilni razred z osnovno plačo 3.401,31 EUR bruto. Razlika v proračunu na postavki “županja” je posledica dejstva, da je prejšnji župan, funkcijo opravljal nepoklicno. Županja pa svojo funkcijo opravlja poklicno. Sklep o plači potrdi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje Občine Ruše.”
V Sloveniji lahko vetrne elektrarne preštejemo na prste ene roke. Bo kmalu kako drugače?
V oddaji Vzhodna smo govorili tudi o vetrnih elektrarnah. Na to temo je spregovoril tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije Tomislav Tkalec iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. “Torej, Slovenija, tako kot druge države Evropske unije, in tudi globalno vse druge države, smo na poti defosilizacije, stran od fosilnih virov. Viri prihodnosti so gotovo OVE (obnovljivi viri energije), v nekaterih državah tudi jedrska energija, pri obnovljivih virih, pa seveda govorimo o hidro, soncu, vetru, geotermalni energiji, lesu oz. biomasi. To so tisti viri, kjer bomo morali tudi mi narediti korak naprej,” uvodoma pojasni Tkalec.
Kar se tiče vetrne energije je Slovenija slaba
Predvsem, kar se tiče vetrne energije smo napram Evropi v Sloveniji zelo slabi, še pojasni vodja sektorja za obnovljive vire energije: “Slovenija ima postavljene recimo temu, podnebno-energetske cilije, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zvišanja deležev obnovljivih virov in za energetsko učinkovitost oz. zmanjšanje rabe energije. Na področju obnovljivih virov energije, imamo trenutno postavljen cilj doseči 27 odstotkov končne rabe energije iz obnovljivih virov do leta 2030, vendar imamo v postopku trenutno posodobite nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki mora seveda sledit novim zavezam, ki so bile sprejete na evropski ravni. Treba je povedat, da na evropski ravni, so se cilji za leto 2030 iz 32 odstotkov zvišali na 42,5 odstotkov. Torej mora tudi Slovenija svoje cilje zvišati. Trenutni predlog je, da se ta cilj zviša na 30 do 35 odstotkov. Do konca junija leta bomo imeli tudi končno številko.”
Tomislav Tkalec še poudari, da kar se tiče obnovljivih virov energije, kot država spodbujajo in promoviramo vse vire: “Treba je povedat, da lani smo imeli, res izredno rast, kar se tiče kapacitet novih sončnih elektrarn bili smo tudi, gledano na prebivalca, postavljenih torej novih kapacitet na prebivalca v vrhu Evropske unije in smo trenutno na več kot 1100 postavljenih megavatov kapacitet sonca. Moram pa trend, ki je bil lani, torej približno 400 megavatov postavljenih sledit vsaj do leta 2030, da dosežemo cilj, ki smo si ga postavili za sonce.”
Vizualizacija vetrne elektrarne Paški Kozjak; pogled izpred cerkve Sv. Vid, VIR: DEM
“Moramo pa seveda izvest številne projekte na drugih področjih. Veter je eden izmed področij, kjer smo kot država precej slabi, oz. drugi najslabši v Evropski uniji, in vidimo, da tam imamo pa veliko težav pri umeščanju. Razlogov je seveda več, od tega, da kot država recimo temu, nismo bili zelo proaktivni na tem področju, in pri iskanju ustreznih lokacij, da je bilo področje prepuščeno nekim lastnim iniciativam in tudi interesom. In so se na različne načine izbirala ta območja, ne nujno neustreznejše iz vidika okoljske in družbene sprejemljivosti. Delamo pa tudi tu korake naprej, v pripravi bo kmalu tudi tematski akcijski program za potencialna prednostna območja sonce in veter. Želimo pokazat, da dejansko v državi imamo nekaj ustreznih območij za umeščanje vetra in da, do leta 2030 ni nek problem če umestimo 30 do 50 vetrnic, seveda pa po letu 2030 se jih pričakuje več,” še v oddaji Vzhodna pojasni Tkalec.
Osredotočanje na trajnostni razvoj
Anamarija L. Mrgole, vodja vetrnih projektov na Dravskih elektrarnah Maribor je za oddajo Vzhodno povedala, kakšna je njihova razvojna strategija: “Razvojna strategija Dravskih elektrarn vključuje tudi sledenje ciljem NEPN-a in pa seveda zavezam, ki smo jih prevzeli v okviru Evropske unije, kar pomeni, da se osredotočamo na trajnostni razvoj, med drugim tudi vetrnih projektov, vsekakor želimo, da Dravske elektrarne ostanejo vodilna družba pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov energije.
Kako pa Anamarija L. Mrgole gleda na to, da vetrni projekti velikokrat pri ljudeh, predvsem pri lokalnem prebivalstvu niso sprejeti najbolje? “Kljub pojavljanju izzivov, pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor, ne opažamo nekega generalnega širjenega negativnega odnosa do vetrnih projektov. Dejstvo je, da je v pripravi več projektov, različnih investitorjev, kar seveda kaže na neko raznolikost in pa interes v tej smeri. Vlada se aktivno vključuje v pripravo uredbe, ki je eden izmed faktorjev, ki bo tudi olajšal postopek, tako imenovanega, sprejemanja vetrnih elektrarn v prostor. Naša prizadevanja gredo predvsem v smeri zagotavljanja transparentnosti, odprtosti v celotnem postopku. Tako, da bodo lahko vključeni vsi na katere projekt vpliva. Je pa res, da Evropejke, Evropejci z vetrnimi elektrarnami že dolgo živijo in pri nas, pa so vetrne elektrarne novost, zato mogoče je ta odnos do vetrnih elektrarn nekoliko skeptičen.”
Pomembno je ozaveščanje prebivalcev
Že nekajkrat so se v Sloveniji pri podobnih projektih oblikovale civilne iniciative. Zakaj? Anamarija L. Mrgole pojasni: “Razlogi, za takšno, recimo vzdušje, ustanavljanja civilnih iniciativ, so predvsem posledice, kot sem že prej povedala, skrbmi pred novostmi in pa težavami pri predstavljanju življenja s pogledom na vetrnice.Pomembno je ozaveščanje, pomembno je izobraževanje prebivalstva, seveda o pozitivnih vplivih obnovljivih virov energije na okolje. Kar lahko pa pomaga potem tudi pri sprejemanju takšne tehnologije. Zato so naše prizadevanja res usmerjena aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in posamezniki. Da bi razumeli njihove pomisleke in pa seveda skupaj iskali rešitve, ki bodo v mislim da največjo korist vsem v tem postopku. Je pa pomembno povedati in se tudi zavedati, da pri gradnji res sprva posežemo v okolje, dolgoročno pa ga obvarujemo.”
“Primarno je odgovornost vseh nas, da ozaveščamo. Ozaveščanje o prednostih vetrnih elektrarn je, mislim da, skupna odgovornosti, in Dravske elektrarne že izvajajo aktivnosti za ozaveščanje o zelenem prehodu in pa prednostih obnovljivih virov energije. Imamo pa v načrtu intenzivno informiranje o zelenem prehodu, med drugim tudi na področju vetra,” še pove vodja vetrnih projektov na DEM.
Vizualizacija vetrne elektrarne Ojstrica; pogled z Goriškega vrha blizu Planinskega doma, VIR: DEM
A se kakšne dobre prakse črpajo tudi iz recimo Avstrije, s katero se v Sloveniji tako zelo radi primerjamo? “Treba je povedat, da je veter lani predstavljal 19 odstotkov proizvodnje električne energije v Evropski uniji. To ni zanemarljiva številka, in če govorimo o naših severnih in južnih sosedih, lahko govorimo, da je v Avstriji inštaliranih preko 1300 vetrnih turbin, Hrvaška jih ima že preko 350, in obe državi, sta vsaka v letu 2023 s proizvedeno vetrno energijo pokrili 14 odstotkov svoje letne porabe. Na tem področju prednačijo Danska, Nemčija, Irska, Velika Britanija, tam govorimo že p številkah preko 30 odstotkov, in to niso zanemaljive številke. Res je, Slovenija je na spodnjem delu te lestvice, verjamem pa, da je čas za spremembe, saj si najbrž ne želimo ponovno izvajati statističnega odkupa, oz. prenosa manjkajočih količin obnovljive energije”, pove Anamarija L. Mrgole.
“Projekti Dravskih elektrarn na področju vetra so v postopku umeščanja v prostor, res je, ta faza je dolgotrajna, iz razloga varovanja ljudi, iz razloga varovanja narave, živali, skratka celotne krajine. To pomeni, da je to faze pregledovanja morebitnih vplivov na človeka, na naravo na okolico in seveda omilitvenih ukrepov,” nam še pove.
Kje konkretno pa na DEM načrtujejo vetrnice? “Na Dravskih elektrarnah imamo tri večje vetrne projekte, torej vetrno elektrarno Ojstrica, vetrno elektrarno Rogatec in pa vetrno elektrarno Paški Kozjak.”
Spodaj si lahko ogledate celotno oddajo Vzhodna, kjer smo govorili o zelenem prehodu.
Mariborski Nigrad je v tej zimi opravil 14 akcij posipa in šest akcij pluženja, pri tem pa porabil 1500 ton soli in 1200 ton peska, so ob uradnem izteku zimske službe sporočili iz mariborskega javnega holdinga. Glede na milo zimo je bil obseg aktivnosti nekoliko manjši kot v prejšnji sezoni, skupno pa so zanje porabili skoraj 1,7 milijona evrov.
Z 15. 3. se uradno izteka zimska služba, ki jo v Mestni občini Maribor izvaja Nigrad skupaj s kooperanti in podizvajalci.
Kot so sporočili iz holdinga, ima Nigrad trenutno na zalogi še tisoč ton soli in 600 ton peska, ki bodo počakali na naslednjo zimsko sezono, po koncu tokratne pa se bodo osredotočil na čiščenje cest, požiralnikov in začasnih deponij, urejanje makadamskih cest, odstranitev snežnih količkov in opravljali redna vzdrževalna dela na javnih prometnih površinah.
Medtem se je zimska sezona na Mariborskem Pohorju in Arehu letos končala že 8. marca. V celotni sezoni, ki je trajala od 9. decembra, je Marprom izpeljal 91 smučarskih dni in v tem času naštel skupno 118.000 obiskovalcev, od tega je bila večina smučarjev.
Ker je skoraj vso zimo zaznamovalo neobičajno toplo vreme, ob tem pa je bila ta med najbolj skopimi z naravnim snegom v zadnjem desetletju, je Marprom smučarske proge uredil skoraj izključno s snegom iz sistema zasneževanja.
Kljub nenaklonjenemu vremenu je bila na Mariborskem Pohorju nekaj časa na voljo smuka do doline, na Arehu, kjer je letos začela obratovati nova štirisedežnica Ruška, pa je bila večji del sezone odprta tudi najdaljša proga Pisker. Na Pohorju bodo sedaj v ospredju gorsko kolesarstvo, pohodništvo in druge aktivnosti sezonske narave.
Še do vključno 29. marca pa se bo nadaljevala zimska drsalna sezona v Ledni dvorani, s katero upravlja Šport Maribor. Ta je s sezono 2023/2024 zelo zadovoljen, saj je doslej zabeležil že skoraj 23.400 obiskovalcev, med katerimi so tako rekreativni drsalci kot otroci organiziranih skupin v sklopu športnih dni.
Čeprav aktualne vremenske razmere vplivajo tudi na delovanje sistema daljinskega ogrevanja v upravljanju Energetike Maribor, ta trenutek še ni mogoče točno napovedati, kdaj se bo kurilna sezona uradno končala. Njen zaključek je namreč odvisen od pogoja, da je zunanja temperatura tri dni zapored ob 21. uri višja od 12 stopinj Celzija.
V tokratni oddaji Vzhodna smo govorili o zelenem prehodu in obnovljivih virih energije.
Za oddajo so spregovorili izvršni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Miha Pečovnik, Nina Hojnik, predsednica Združenje slovenske fotovoltaike in Peter Kumer, direktor podjetja Enertec d.o.o.
Za našo televizijo pa je spregovoril tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije Tomislav Tkalec iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. O viziji za vzpostavitev Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak smo vprašali vodjo sektorja za obnovljive vire energije. Tomislav Tkalec pravi: “Glede na to, da bo vedno več obnovljivih virov v sistemu, oz. električne energije iz obnovljivih virov, ki nekatere seveda ne moremo enako nadzorovat, proizvodnjo iz njih enako, kot pri nekaterih tradicionalnih virih. Se pojavlja vedno več potreb po hranjenju te energije in Črpalne hidroelektrarne so en primer, kjer je to možno doseči. Tudi stroškovno učinkovito, tudi v zadostnih kapacitetah. Projekti, kot so Črpalna hidroelektrarna Kozjak in nadgradnja ČHE Avče so ena od prioritet države.”
ČHE Kozjak je že umeščen v Državni prostorski načrt (DPN)
Vodja projekta črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak in izvršni direktor DEM Miha Pečovnik je o projektu povedal: “Projekt ČHE Kozjak, s pripadajočim daljnovodom ima sprejeto uredbo o državnem prostorskem načrtu več kot desetletje. Žal so se razmere takrat, takoj po tem sprejetju, spremenile, to je bil tudi eden izmed razlogov zakaj, se je projekt ustavil. To kar je gospod Tkalec povedal, s čedalje večjo proizvodnjo teh nestanovitnih obnovljivih virov, pa se tudi okolje v katerem mi delujemo, za katerega je predvidena ta črpalna hidroelektrarna, bistveno spreminja. Zato smo konce lanskega leta ta projekt oživili. Trenutno smo v fazi novelacije idejnega projekta. Konkretno je prišlo v zadnjih 10 letih do določenih tehničnih sprememb. Najbolj pomembna je ta, da smo se pač odločili, da bomo vso opremo, ki je v strojnici premaknili v hrib, to se pravi, v kaverno.”
“Hkrati pa izdelujemo tudi strokovne podlage, tiste, ki so nam v državnem prostorskem načrtu naložene. Te podlage so v izdelavi, zajemajo arheologijo, geologijo, vpliv na podnebje, vpliv na gozdove, vpliv na življe, podzemne vode … trenutno smo v fazi izdelave teh strokovnih podlag,” še pojasni Pečovnik.
Projekt vključen v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije
Ko govorimo o Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN), je ČHE Kozjak vanj vključen? Tomislav Tkalec, iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pove: “Ja dejansko v NEPN-u je zadeva vključena. Črpalne hidroelektrarne so predvidene v enem izmed ukrepov. Ne vodim sicer tega procesa, trenutno ne znam točno ubesedit, kako je ta ukrep spisan, je pa zagotovo to eno od prioritetnih področij, ki bo seveda deležno aktivnosti v prihodnjih letih.”
Bo država konkretno pri ČHE Kozjak kako pomagala pri projektu? “Za ČHE Kozjak zagotovo bodo podpore, vendar je ta projekt še v fazi prostorskega umeščanja, oz. vsaj kaj se tiče daljnovoda do tja, predvsem ta del je problematičen. Ko se te zadeve uredijo in ko bo zadevo možno umestit skupaj z daljnovodom, bo seveda projekt šel naprej, in takrat se bo tudi razmišljajo o subvencioniranju tega.”
Pomemben objekt za zeleni prehod
Miha Pečovnik iz DEM še dopolni Tkalca: “Mi en tak objekt potrebujemo. Potrebujemo objekt, ki bo sposoben energijo shranit, takrat ko jo je preveč, ali pa, ko so razmere za to ugodne in sposoben to energijo sproščat oz. oddajat v omrežje, takrat, ko so razmere za to. Predvideno bo ČHE Kozjak sposobna shranit energije enako, kot, oz. količina shranjene energije bo enaka, kot proizvedena energija Nuklearne elektrarne Krško v sedmih urah. To je za primerjavo en zanimiv podatek. Mislimo, da so ravno tovrstni objekti, ne smemo pozabit, mi tak objekt v Sloveniji že mamo, torej ČHE Avče v Soški dolini. Tudi izkušnje iz tega mamo in mislimo, da ti objekti so izjemno pomembni za ta zeleni prehod in za zmanjševanje težav in tveganj, ki lahko nastanejo iz tega res hitrega povečevanja proizvodnje električne energije iz nestanovitnih virov.”
Dobre prakse črpajo tudi iz Evrope
“Objekt bo stal v občini Selnica ob Dravi, približno štiri kilometre severno, oz. po glavni cesti od Dravograda proti Mariboru od hidroelektrarne Fala, tam je načrtovano tudi vtočno-iztočni objekt, kar ob glavni cesti med Mariborom in Dravogradom, zajetje pa je v bližini Kolarjevega vrha. Tam bomo določen del terena odvzeli, poglobili in naredili okrog nasip. Poudaril bi, da to ne gre za neko 60 metrov visoko ločno betonsko pregrado. Temveč gre za nasip, zelo podoben, kot se uporablja tudi pri ostalih črpalnih hidroelektrarnah v Evropi, konec koncev naši severni sosedi imajo z njimi precej izkušenj, bo blizu Kolarjevega vrha in to je to. Potem pa je še ena trasa daljnovoda, ki je v DPN umeščena v prostor, je pa res, da so v izdelavi študije ki so nujne, da bomo lahko tudi ta del projekta razgrnili javnosti,” še v oddaji pove Pečovnik.
Spodaj si lahko ogledate celotno oddajo Vzhodna, kjer smo govorili o zelenem prehodu.
Premier Robert Golob je bil danes na obisku v UKC Maribor, ob koncu delovnega obiska pa pozval, da je čas, da se stavka Fidesa zamrzne.
Golob se je najprej zahvalil vsemu osebju v zdravstvu, ki tudi v teh dneh enako predano delajo in skrbijo za paciente. Izpostavil je, da se je v to prepričal tudi pri današnjem obisku UKC Maribor na lastne oči: “Moram reči, da sem bil s tem, kar sem videl, zelo zadovoljen. In videl sem tudi zadovoljne paciente. To je tisto, kar največ šteje.”
Golob: Razmere v zdravstvu se morajo reševati celovito in ne parcialno za eno skupino
Dejal je še, da je v zadnjih dveh tednih obiskal kar nekaj bolnišnic in da je ena stvar skupna vsem: “Tam, kjer imamo povezane ekipe, tam, kjer vsi zaposleni delajo kot eno, ni težav. In jaz si želim, da bi to sporočilo, da se morajo razmere v zdravstvu reševati celovito in ne parcialno za eno skupino, prodrlo v možgane vseh, ker nihče v zdravstvu ne more delati sam.”
Golob: Skrajni čas je, da se stavka zamrzne!
“Vsi zaposleni morajo delovati kot ekipa, enotna ekipa, potem so stvari rešljive tudi v zahtevnih pogojih, kot so današnji. Želim si, da bi to sporočilo prišlo tudi do Fidesa,” je poudaril Golob in nadaljeval: “Hkrati pa ponovno dajem poziv, jutri so nova pogajanja, skrajni čas je, da se stavka zamrzne!”
Dejal je še, da “stavka danes prav nič ne koristi pri pogajanjih, škodi pa pacientom in zanjo ni prav nobenega razloga več”.
V sodobnem in hitro spreminjajočem se svetu dela, iskanje ustreznega zaposlitvenega položaja postaja vedno zahtevnejše. Na srečo imamo na voljo raznoliko izbiro spletnih platform oz. Zaposlitvenih portalov, ki pomagajo iskalcem zaposlitve najti prave priložnosti, med katerimi izstopa portal Zaposlitev.info. Ta priljubljen portal je postal ključno orodje za povezovanje delodajalcev in iskalcev zaposlitve, saj ponuja obsežno ponudbo delovnih mest in dragocene vire za uspešno kariero.
Pestrost prostih delovnih mest:
Zaposlitev.info se ponaša z bogato ponudbo raznolikih zaposlitvenih priložnosti oz. Aktualni prostih delovnih mest, ki zajemajo številne sektorje, industrije ter nivoje izkušenj. Ne glede na to, ali ste nedavno diplomirali ali pa iščete nadaljnji razvoj vaše kariere, boste na tem portalu našli zaposlitvene možnosti, ki ustrezajo vašim interesom in sposobnostim.
VIR: zaposlitevinfo
Uporabniku prijazna orodja:
Spletna stran ponuja intuitivno iskalno funkcijo, ki omogoča natančno filtriranje rezultatov glede na lokacijo, poklicno področje, vrsto zaposlitve in še več. To pomaga iskalcem hitro najti relevantne ponudbe, ki ustrezajo njihovim željam in zahtevam.
Nasveti za iskanje zaposlitve:
Poleg objav prostih delovnih mest, Zaposlitev.info ponuja tudi dragocene nasvete in vire za iskalce zaposlitve. To vključuje pripravo življenjepisa, uspešno prestajanje razgovorov za zaposlitev, gradnjo osebne blagovne znamke ter karierne nasvete za razvoj in napredovanje v karierni poti.
Povezovanje delodajalcev in iskalcev zaposlitve:
Zaposlitev.info ni namenjen samo iskalcem zaposlitve, temveč tudi delodajalcem. Podjetja lahko enostavno objavijo svoja prosta delovna mesta in dosežejo širok krog potencialnih kandidatov. S sistematičnim objavljanjem oglasov se delodajalci hitro povežejo z ustrezno kvalificiranimi iskalci zaposlitve.
Izobraževanje in razvoj kariere:
Zaposlitev.info si prizadeva ne le za pomoč iskalcem zaposlitve pri trenutnem iskanju službe, temveč tudi za spodbujanje izobraževanja in razvoja kariere. Ponuja izobraževalne članke, vodnike, kot so napredovanje v karieri, razvoj veščin in izboljšanje profesionalnega profila.
Zaposlitev.info je zanesljiv in celovit spletni portal za iskalce zaposlitve in delodajalce. Njegova obsežna ponudba aktualnih delovnih mest, uporabniško prijazna iskalna orodja, priročne mobilne aplikacije in dragoceni nasveti za iskanje zaposlitve ga naredijo nepogrešljivega partnerja v procesu razvoja kariere. Ne glede na to, ali iščete prvo zaposlitev, napredovanje ali prehod na novo karierno pot, Zaposlitev.info je vaš zanesljiv vodnik v svetu zaposlovanja.
V središču Maribora se kmalu odpira nov prostor za druženje in uživanje – Katedrala bar. Pogovarjali smo se z lastnikom lokala Davidom Marklom, ki nam je razkril nekaj podrobnosti o skorajšnjem odprtju.
Odprtje Katedrala bara je načrtovano že jutri, 8. marca. Dogodek bo potekal od jutra, saj bodo že ob 8. uri odprli vrata. Osrednji dogodek se uradno začne ob 17.30, takrat bodo ponudili akcijske cene določenih pijač in uživali v živi glasbi, saj bo nastopil saksofonist.
“Ideja za ime Katedrala bar se je porodila ob razmišljanju o tem, kaj turisti v Mariboru iščejo. Cerkve so ena od znamenitosti, ki jih radi obiskujejo, zato se nam je zdelo, da je ime Katedrala kot nalašč za naš lokal,” je povedal Markl. Lokal je bil sicer pred časom v celoti obnovljen, zato nas je zanimalo, ali so podobo ohranili ali so vanj vnesli kakšne spremembe: “Notranja podoba lokala ostaja nespremenjena. Želeli smo ohraniti določeno estetiko, ki je pritegnila mnoge že v preteklosti.”
Koncept bara bo v dopoldanskem času osredotočen na kave, čaje in tortice, zvečer pa bodo ustvarjali udobno vzdušje za druženje ob mirni glasbi in koktajlih.
“Vsak lokal ima svojo posebnost, vendar bomo storili vse, da bo vsak gost pri nas doživel občutek domačnosti. Naš cilj je, da se Katedrala bar razlikuje po gostoljubju in prijetni atmosferi.”
Pa bodo poskrbeli za kakšno posebno ponudbo? “Da, imeli bomo posebne ponudbe, ki se bodo redno spreminjale – dnevno, tedensko in sezonsko, kar bo zagotavljalo vedno sveže in zanimive možnosti za naše goste.” Obljublja, da bo ekipa prijazna, ustrežljiva, nasmejana in vedno urejena: “Želimo, da se vsak gost počuti dobrodošlo in posebno.”
Zanimalo nas je tudi, ali meni, da je danes v gostinstvu precej težje kot nekoč in kateri so bili njihovi največji izzivi pri odprtju bara. “Da, danes je v gostinstvu težje kot nekoč, a ravno to predstavlja izziv, ki ga z navdušenjem sprejemamo. Največji izziv je zagotoviti kakovostno storitev in izstopati med številnimi možnostmi na trgu.”
“Veselimo se odprtja Katedrala bara in vabimo vse, da se nam pridružijo ter da skupaj ustvarimo prijetno in nepozabno vzdušje v središču mesta,” je zaključil.
Danes je Odbojkarski klub Maribor, ki je pred kratkim ostal brez generalnega sponzorja, podpisal pogodbo z novim generalnim sponzorjem. Gre za podjetje I-vent z direktorjem Milanom Kusterjem. Na podpisu pogodbe smo izvedeli, da so fantje pripravljeni tudi na jutrišnjo tekmo v domači dvorani, na kateri želijo čim več navijačev, pa tudi, da Sebastijan Škorc ostaja v klubu.
Gregor Prišenk iz kluba, ki ima po novem ime Odbojkarski klub I-vent Maribor, je povedal, da so pospešeno iskali novega generalnega sponzorja po tistem, ko so se poslovili od Merkurja. “Uspelo nam je v relativno kratkem času zadevo zaključiti, najti novega sponzorja,” je dejal in nadaljeval, da gre za lokalnega gospodarstvenika, ki je ves čas naklonjen odbojki in ostalim športom ter regiji. Pravi, da so veseli, da se jim je pridružil. Milan Kuster je sicer že na nek način dlje časa z njimi v različnih vlogah, ne nazadnje je bil pred leti že generalni sponzor, zdaj pa spet. Prišenk je še izpostavil, da sezono nadaljujejo, kjer so jo zaključili s prejšnjim sponzorjem. Verjame, da bo zgodba zdaj še bolj uspešna.
Milan Kuster in Gregor Prišenk sta podpisala pogodbo za general. sponzorja Odbojkarskega kluba I-vent Maribor
Kuster prepričan, da bosta ekipa in vodstvo s trudom in garanjem povrnila vsa sponzorska sredstva
Milan Kuster, direktor podjetja I-vent, ki je novi generalni sponzor odbojkarskega kluba, je dejal, da ima Maribor pod kožo in da mu ni vseeno. Sploh pa pri odbojki, ki je “njegov šport”. Izpostavil je, da je ekipa dobra in da jo sestavljajo igralci iz domačih logov in tudi od drugod. Pomembno mu je, da je v Maribor pomembna baza, da se maldi ukvarjajo s športom, a da je tragično, da se vse konča z denarjem. Veseli ga, da lahko po svojih zmožnostih pomaga ekipi. Odbojka mu je vredna tega in je prepričan, da bodo sponzorska sredstva dobro naložena, ekipa in vodstvo kluba pa da bosta s trudom in garanjem vse to povrnila. Meni, da se lahko nadejamo tudi kakega presenečenja, saj danes velja, da so klubi, ki so manj finančno podprti, lahko bolj motivirani.
Izpostavil je, da si vsi želijo, da bi odbojka bila spet tam, kjer je bila pred 30 leti, ko je bilo več ekip uspešnih, tudi ženska. Meni, da je bila v tistih časih mariborska mladina zelo naklonjena odbojka, dvorana pa vedno polna zaradi navijačev. “To si želimo tudi zdaj,” je dejal Kuster in dodal: “Če ne prej, že jutri, ko pride v goste ACH Volley.”
Milan Kuster, Gregor Prišenk in Sebastijan Škorc
Škorc ostaja in optimistično gleda naprej
Sebastijan Škorc, trener, ki drži fante in jih ves čas tudi motivira, je potrdil, da ostaja v klubu. Zagotovo velja za gonilno silo kluba. Izpostavil je, da ima odbojka v Mariboru “neko težo, tradicijo in vsi, ki tukaj sedimo, si želimo, da se nadaljuje”. Dejal je še: “Vsi vemo, kaka je situacija v Mariboru, da ni rožnata. Da imamo od resnega športa samo še tri športe, menimo se o kolektivnih, od katerih igralci živijo in trenirajo 4-5 dnevno. To je nogomet, nogometno mesto in pa zraven, kot je že naš novi sponzor Milan Kustek omenil, ženska in pa moška odbojka. In to ne sme pasti v tem mestu! In s prihodom Milana, ki je že bil predsednik, z našimi sodelavci, tukaj, skupaj, ki smo ekipa zunaj igrišča in na igrišču vsi, se bomo trudili, da bo ekipa, da bo klub na tem nivoju, da bomo rasli in da bomo dobili še večjo podporo v mestu, kajti to si ti fantje in ekipa zaslužimo.”
Zahvalil se je Kusterju za dolgoletno sodelovanje, pa tudi Merkurju, prejšnjemu generalnemu sponzorju, čeprav z grenkobo v ustih, saj se po njegovo sredi sezone ne prekinja sodelovanja. A gleda naprej, pravi, da se ne mislijo ustavljati, vse ostalo, kar so naredili do zdaj, je zgodovina, je poudaril in dodal, da se zdaj piše nova zgodba, da se zdaj že pogovarjajo o jutrišnji tekmi, polfinalu z AHC.
Škorc vabi gledalce, da pridejo na jutrišnjo tekmo, da se dvorana napolni, tako kot je bila v starih časih.
Sto let odbojke v Mariboru
Gregor Prišenk je še dodal, da je odbojka v Mariboru sto let in da bodo ob stoletnici odbojke v Mariboru pripravili več aktivnosti, jeseni pripravili poseben dogodek, povabili še več mladih, da se jim pridružijo v krožke in odbojkarsko šolo, hkrati pa v naslednjih tednih nagovorili tudi uspešne podjetnike v Mariboru in okolici ter ustanovili Klub 100 sponzorjev, ki bodo dobili povrnjen vložek v klub.
Jutrišnja tekma, polfinale je velik izziv za ekipo
Žiga Donik, kapetan Odbojkarskega kluba I-vent Maribor, je dejal, da jih jutri čaka prvi izmed resnejših preskusov sezone, zdaj imajo dve težji tekmi pred sabo. res da se ekipa nasprotnika ni veliko spremenila, a vseeno pravi, da ima širino, da so igralci konkurenčni. Dejal je, da so Kamnik že uspeli premagati in da upa, da bodo jutri premagali ACH. “Dali bomo vse od sebe, da to naredimo pred domačim občinstvom. Upam, da bo prišlo čim več ljudi nas spodbujati.”
Škorc: “Mi imamo mladost, mi imamo kvaliteto, mi imamo srce …”
Da so njihove sanje, da bi se odbojkarska zgodba, pravljica nadaljevala tako, da bi postali državni prvak in ostali na prvem mestu, je dejal Škorc. “Mi imamo mladost, mi imamo kvaliteto, mi imamo srce, zmanjka pa nam v določenih trenutkih izkušenj, to kar pa lahko drugi nadoknadijo. Ampak ne glede na vse skupaj, jutri je tekma odprta. Ne samo ta tekma, prvenstvo je odprto, pokal, MEVZA, je odprto. Zato, ker naredili smo ogromno,” je dejal in da zelo trenirajo ter da imajo en cilj. Upajo, da se jim bo vse delo obrestovalo. Rezultati se vidijo na lestvicah, pike na i bodo skušali doseči v končnicah.
A najprej vabijo na jutrišnjo tekmo, kjer se bodo borili v novih dresih, pod pokroviteljstvom novega generalnega sponzorja.
V oddaji Vzhodna, v kateri smo govorili o obnašanju navijačev, je bil gost tudi Mitja Berden. Ki je gostoma, ki sta prihajala iz ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za gospodarstvo, šport in turizm, položil na srce kar nekaj dejstev glede spremembe zakonodaje.
Gostje oddaje so bili: v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge MNZ dr. Darijo Levačić; Peter Lević, MGTŠ glavni inšpektor za šport, in Mitja Berden, M.B. EVENTS varovanje.
Mitja Berden je, ko je beseda nanesla na spremembe zakonodaje, dejal: “Glede spremembe zakonodaje bi na srce položil sogovornikoma – zelo si želim, da pri tej spremembi zakonodaje, ob tem, da rečem, da jo tudi sam podpiram in se do določene mere strinjam – vendar, se ne izgubim občutka, da se spet želi početi dvostranskost oziroma dvoličnost v nogometu. Trenutno bakle, pirotehniko obsojamo, ko so naši košarkarji postali evropski prvaki, je vse gorelo, je bilo vse lepo. V Planici vse gori, je vse lepo. Planica za razliko od nogometa – dajmo si pač nalit par stvari takih, kot so – je dogodek, ki poteka enkrat na leto. Zanimanje javnosti je bistveno večji, ker je enkraten dogodek, kot za nogometne tekme.”
Stadioni samevajo, potem pa pride Maribor ali Olimpija, in so polni
“To govorim tudi vam, da boste razumeli, poslušam, da ljudje ne želijo prihajati na nogometne tekme, ker se počutijo ogrožene. Stadioni devet krogov samevajo, potem pa pride Maribor ali Olimpija v goste, pa so polni. Pride do derbija, stadion razprodan, vsi si pridejo pogledat derbi, mediji teden dni prej govorijo o tem, kaj bodo počele Viole, kaj bodo počeli Dragonsi, potem pa vsi ti z malimi otroci pridejo to gledati, deset naslednjih tekem pa jih je strah. Mislim tukaj nekaj ne more držati,“ je v nadaljevanju povedal Berden.
Dodal je še, da ne nazadnje nogometni klubi organizirajo v prvi ligi 18 domačih tekem: “18 domačih tekem absolutno ne more biti tako zanimivih kot enkratna Planica. Dejstvo. Potem pa je še ena stvar, s čim bomo mi res spremenili varnost in vse to na stadionu? Ko bomo vsi mi skupaj (morali) dvigniti gledalce na vsaki tekmi. Vsaj preko polovice stadiona. Verjemite mi, da bo to zdravo jedro ljudi – vzgajalo in prevzgajalo ljudi, te, o katerih danes želite povedati, da so huligani ali kar koli drugega.”
Samo sprememba zakonodaje pa ne bo pripeljala do želenih rezultatov
“Dandanes pa nogometaši gredo pozdraviti te navijače, ker ti navijači so zvesti, ob njih pa imetniki letnih kart. Dajmo, prosim, tudi te zadeve upoštevati. Ministrstvo, vas bi pa prosil eno stvar – začnite s preventivo. Začnite z reklamami. A je težko proti tej pirotehniki na športnih prireditvah naredit reklamo za novo leto? Ni težko, verjamem ,da ni. Pa pokličite Marcosa Tavaresa, prišel vam bo pomagati. Ali pa kogar koli iz slovenske lige – vam bo posnel reklamo. Verjemite, nekomu ki je ta oseba idol, čez pet, šest let bo rekel ‘hvala, ne, moj vzornik tega ne počne’. Samo sprememba zakonodaje pa ne bo pripeljala do želenih rezultatov. Jaz se bojim, da rinemo s silo. In z vso silo zdaj na ene ljudi, ne bomo pa prišli tja, kamor moramo,” je zaključil misel Mitja Berden.
Ste se kdaj vprašali, kakšen je načrt UKC Maribor, v primeru, če pride do tega, da ostane brez elektrike?
Obrnili smo se na UKC Maribor, ki se z električno energijo oskrbuje iz distribucijskega omrežja Elektro Maribor. “Za povezavo z 10 kV distribucijskim omrežjem imamo na razpolago tri kablovode, vsakega iz druge RTP tako, da nas lahko v primeru okvare na enem dovodnem kablu ali RTP daljinsko preklopijo na drugega, kar seveda povečuje sigurnost napajanja.” UKC Maribor ima za napajanje svojih objektov v lasti štiri transformatorske postaje (TP) povezane v krožni vod.
“Za slučaj izpada distribucijskega omrežja imamo v vsaki TP nameščene diesel električne agregate (DEA), kateri v tem primeru prevzamejo napajanje el. potrošnikov,” pojasnijo.
– V TP 22 DEA moči 720kVA
– V TP 278 trije DEA vezani na skupne zbiralke vsak moči 634 kVA
– V TP 585 DEA moči 1000 kVA
– V TP 471 DEA moči 315 kVA
“Preko DEA pa niso napajani vsi potrošniki, ampak samo najnujnejši, kot so vsi operacijski prostori, prostori intenzivnih neg, vsi varnostni sistemi in sistemi aktivne požarne zaščite, določena dvigala, določene klimatske naprave in ostali nujni porabniki električne energije. Izjema je Oddelek za onkologijo, kjer je v primeru izpada električne energije kompleten oddelek 100% pokrit z DEA,” pojasnijo.
Omenjeni diesel električni agregati so priključeni tako, da se v primeru izpada zunanjega električnega omrežja sami avtomatsko zaženejo in pričnejo z napajanjem električnih potrošnikov. “Čas, ki ga DEA potrebujejo od izpada zunanjega električnega omrežja do pričetka napajanja električnih potrošnikov preko DEA, se giblje med 10 do 20 sekund, odvisno od velikosti DEA. Rezervoarji za napajanje DEA z gorivom zadoščajo za 24-urno neprekinjeno delovanje.”
“DEA se tudi redno servisirajo in preizkušajo po navodilih proizvajalca, vsakih 14 dni zagon brez bremena, 1 krat mesečno pa jih testiramo tudi pod bremenom,” so še sporočili.
Na portalu lokalec.si smo izvedli anketo: “Ali se strinjate, da sta Lent in Koroška cesta zaprta za promet?” V anketi je sodelovalo 2.049 oseb. Največ, kar 1.122 oseb oz. 55 odstotkov je izbralo odgovor: “Oboje bi moralo biti odprto za promet.” Na drugem mestu (21 odstotkov) je odgovor: “Oboje bi moralo biti zaprto za promet.” Na tretjem mestu (18 odstotkov) je odgovor: “Strinjam se z zaporo Lenta.”, na zadnjem mestu pa je odgovor: “Strinjam se z zaporo Koroške ceste.” (6 odstotkov).
Obrnili smo se na mariborske mestne svetnike in jih povprašali, kakšno je njihovo mnenje glede zaprtja.
V Gibanju Svoboda imajo različna stališča
“V svetniški skupini GS imamo do odprtja oz. zaprtja Koroške ceste in Lenta različna stališča, ki jih bodo svetniki in svetnice predstavili na sami seji,” so nam odgovorili iz Gibanja Svoboda.
Bratina: “Vsekakor se vedno postavim na izsledke stroke in ne na ankete”
Vodja svetniške skupine Arsenovič za Maribor Aljaž Bratina nam je dejal, da je njegovo mnenje, da je oboje območje omejenega reguliranega prometa. “Pričakujem, da bodo upoštevane regulacije prometa takšne, kot so jih predlagali izdelovalci prometne študije vpliva zapore Lenta v času obnove Lenta na promet v mestu. Vsekakor se vedno postavim na izsledke stroke in ne na ankete, četudi bi anketirali množice zadovoljnih sprehajalcev na promenadi na Lentu, katerih odgovori bi bili zelo verjetno znani že vnaprej,” nam je povedal.
Klun: “Že desetletja čakamo na ustrezno rešen problem obvoznic in izbire dejansko nimamo.”
Boštjan Klun, SD – Socialni demokrati, nam je dejal: “V svetniški skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da je ena najtežjih stvari sprememba vedenj in navad, prav tako pa vemo, da te najlažje dosežemo, če smo zanje ustrezno motivirani. Prepričani smo, da bi se ob prometnih konicah vsak od nas izognil poti skozi mestno središče, a kaj, ko že desetletja čakamo na ustrezno rešen problem obvoznic in izbire dejansko nimamo.”
Alenka Iskra, članica svetniške skupine SD, ob tem dodaja: “Strinjamo se s številnimi, ki ugotavljajo, da morata prenovljena Lent in Koroška ostati namenjena pešcem, obenem pa zagovarjamo do sedaj dobro sprejete izjeme – javni prevoz z električnimi vozili in nemoten dostop za intervencijska ter vozila stanovalcev ali hotelskih gostov. Ideja, da bi bil Lent v času jutranje konice prevozen za vse od vzhoda proti zahodu, ni slaba, zato jo moramo dobro preučiti in morda tudi tako poizkusiti omiliti nevzdržne prometne razmere.”
Luketič: “Nobena prometna ureditev ne bi smela ogrožati gospodarstva v kakem delu mesta”
V Svetniški skupini Nova Slovenija Maribor so nam povedali, da so pešcone tiste, kar si v mestih želijo, dejstvo pa je, da živimo v mestu in da vse ni tako enostavno, kot se zdi. “Nobena prometna ureditev ne bi smela ogrožati gospodarstva v kakem delu mesta. Potrebno pa je tudi zagotoviti dostopnost vseh delov mesta za vse vrste prometa (seveda, tukaj ni mišljen tranzitni transportni promet). Kaj to pomeni v praksi? Da bi se morale zagotoviti ure dostopnosti območja – dostava za lokale … (ni nujno, da podnevi) in seveda tudi dostopnost za nujne prevoze in dostopnost za prevoze starejših ljudi (ni dovolj zgolj rešilec – tudi družina…) To je pač treba zagotoviti, saj bi brez teh ukrepov lahko prišlo do izumiranja starega mestnega jedra,” nam je dejal Zdravko Luketič.
“Zaprtje nekega območja seveda povzroča prometne težave v drugih delih mesta. Kar je jasno, saj so se zaprle prometne površine ne, da bi se zagotovile nadomestne. (To je tako, kot da se preselite v manjše stanovanje pa želite obdržati vso pohištvo, ki ste ga imeli do sedaj – pač ne gre, ker je sedaj manjše stanovanje, pleha pa je enako ali celo več.)”
“Napaka je v izhodišču. Zaprtje Koroške in Lenta za promet bi moral biti cilj, ne pa začetek vsega”
“Ali se lahko Koroška ponovno oživi za promet, kot je bila? Bodimo realni – ne! Enako velja za Lent – ne,” so zapisali. “Tukaj brez velikih stroškov poti nazaj več ni. Tako pač je. Je pa bila narejena velika napaka. Napaka je v izhodišču. Zaprtje Koroške in Lenta za promet bi moral biti cilj, ne pa začetek vsega. Vse ostale potrebne stvari bi se morale urediti prej in šele nato zapreti območje za promet, ne pa, da se je najprej zaprlo in sedaj se iščejo ustrezne rešitve za prometno štalo v mestu. Seveda različni trajnostni pristopi bi razbremenili mesto prometa. Tudi predvideni P+R, seveda, če bo nameščen dovolj izven samega mesta.” Menijo, da bi tunel južne obvoznice trenutno rešil problem prometnega kaosa v mestu. Do sprejemljive rešitve pa bi nas (polega tunela južne obvoznice) pripeljala kombinacija vseh predvidenih ukrepov – tunel pod mestom, trajnostni ukrepi, ustrezna posodobitev avtobusnega sistema, P+R …, polnilnice za električne avtomobile na obrobju urbane strukture, … Zavedajo se, da zgodbe še ne bo tako kmalu konec,” je dejal Luketič in dodal:
“Menim, da ne moremo kar reči »Koroška in Lent naj se zapreta.«, ali »Koroška in Lent naj se ponovno odpreta za promet.«
“Bi pa nova južna obvoznica zelo razbremenila promet v mestu posebej, če ne bi bila navezava nanjo tam mimo Qlandije in krožišča na Streliški. Priklop na novo južno obvoznico bi moral biti mnogo prej, npr. nekje okoli Limbuša ali prej. Da ne bomo ponavljali napake Koroške in Lenta bi bilo potrebno predvideno južno obvoznico narediti v delu mimo Pohorja pod zemljo – torej kot tunel. Tako bi se ohranila bolj ali manj neposredna povezava zelenega sistema mesta z zaledjem,” poudari Luketič.
VIR: MO Maribor
Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev pa nam je odgovoril: “Anonimne online ankete niso zanesljive in jih ne moremo jemati resno. Če že želite izmeriti klimo javnega razpoloženja o teh tematikah, vam predlagam, da organizirate javno razpravo.”
Iz Slovenske demokratske stranke (SDS) so nam odgovorili: “Mi smo za rešitev, da je pretok v eno smer med delovnikom, tako Lent kot Koroška cesta, da se razbremeni promet v najbolj frekventnih urah, ko se ljudje vozijo v in iz službe. Ob vikendih pa bi si želeli, da bi ostalo zaprto za promet.”
Jurišič: “Zaprtje Koroške ceste in Lenta predstavlja nepopravljivo okoljsko in gospodarsko škodo, negativno vpliva na varnost in dostopnost kritične infrastrukture”
Obrnili smo se tudi na Igorja Jurišiča, Stranka mladih – Zeleni Evrope, ki nam je dejal: “V Stranki mladih – Zeleni Evrope ob odločitvi zmerom upoštevamo vse dejavnike, pri čemer je vpliv posamezne odločitve na okolje pri naši odločitvi zelo pomemben. Na koncu naša odločitev zmerom temelji na javnem interesu, ki v primeru Koroške ceste in Lenta govori v prid odprtju do ureditve ustrezne alternative.”
V uvodu je zapisal, da zaprtje tako Koroške ceste ni pomenilo zmanjšanje prometa, ampak preusmeritev tega tako na severni enosmerni prometni povezavi (Razlagova – Krekova v smeri vzhod – zahod in Mladinska – Maistrova – Kopitarjeva v smeri zahod – vzhod) kot tudi na desni breg Drave, kjer povezava, ki je alternativa Koroški cesti, poteka po Valvazorjevi in Dvořakovi ulici, kar je še posebej občutljivo, saj alternativne povezave potekajo tako mimo mnogih šol kot tudi mimo UKC Maribor.
VIR: MO Maribor
“V Stranki mladih – Zeleni Evrope se zavedamo, da je z vidika razvoja turizma zagotovo bolje, v kolikor sta Koroška cesta in Lent zaprta za promet, ampak brez ustrezne alternative, ki bi jo na primer predstavljal predor pod Slovensko ulico, zaprtje ni v javnem interesu ter povzroča poleg vsega ostalega tudi nepopravljivo okoljsko in gospodarsko škodo,” je še odgovoril Jurišič. Na spletu so zasledili Projektno nalogo Jerneja Titana pod mentorstvom doc. dr. Marjana Lepa, v kateri so analizirali števec prometa na Koroški cesti. “Izsledki naloge kažejo, da je samo v času med 6:30 in 8:30 po Koroški cesti peljalo preko 1.000 vozil, še več pa v času med 14. in 16. uro, iz česar je možno sklepati, da je dnevno najmanj 5.000 takšnih vozil (verjetno pa bistveno več), ki se zaradi zaprtja Koroške ceste preusmerjajo na ostale prometnice.”
Zaprtje Koroške ceste in Lenta predstavlja nepopravljivo okoljsko in gospodarsko škodo, negativno vpliva na varnost in dostopnost kritične infrastrukture (predvsem UKC Maribor), zaradi zaprtja pa ljudje preživijo v seštevku nekaj sto tisoč ur letno več v vozilih.
“Ob tem je potrebno poudariti, da alternativna povezava podaljša pot za približno 2 kilometra, kar pomeni vsaj 10.000 dodatno prevoženih kilometrov dnevno in 3.650.000 km letno, oziroma skoraj 5 x od zemlje do lune in nazaj ali 91 krat okrog zemlje po ekvatorju,” je Jurišič še dodal. Ob porabi goriva vsaj 10 l/ 100 km pri mestni vožnji pomeni to vsaj 365.000 litrov dodatno potrošenega goriva ali približno dodatnega pol milijona evrov stroškov samo zaradi zaprtja Koroške ceste.
“V Stranki mladih – Zeleni Evrope se zavedamo, da vsak dodatno potrošen liter goriva pomeni dodatno onesnaževanje in tega se seveda želimo izogniti.”
“V korist javnemu interesu pred osebnimi interesi posameznikov zato v Stranki mladih – Zeleni Evrope predlagamo sprejemljiv kompromis, in sicer da bi bila Koroška cesta in Lent odprta za promet med delovniki med 5. in 19. uro, razen v mesecih julij in avgust; torej v času, ko je mesto prometno preobremenjeno; v času, ko pa mesto privabi na Lent in Koroško cesto tako Mariborčanke in Mariborčane, kot tudi obiskovalce v večjem številu, torej ob večerih, ob dela prostih dnevih ter v poletnih mesecih, pa bi omenjeni prometni povezavi omogočale promet za redke izjeme, tudi avtobuse mestnega prometa,” je zaključil.
Lista za pravičen razvoj Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti Maribor nam je odgovorila, da Koroška ni v skladu s projektom, kar so že večkrat povedali: “Kar se tiče Lenta pa menimo, da bi moral biti prevozen, ni pa nujno, da cel.”
