Potem ko je v lanskem izteku poletja del gostilne Pri treh ribnikih le zaživel, se je tudi ta zgodba po treh mesecih končala. Kakšne so vizije za naprej, bo objekt, na izjemni lokaciji v mariborskem mestnem parku še dolgo prazen?
Prispevke na ogled spodaj.
Pred časom smo poročali, da je mariborski zapornik poročal, da je stanje v mariborskih zaporih nevzdržno. Obrnili smo se na Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
“Vsi slovenski moški zapori, tudi mariborski, se soočajo s prezasedenostjo”
“Težko komentiramo govorice, še posebej, če ne vemo, na kaj se te nanašajo. V okviru dejstev lahko povemo, da se trenutno vsi slovenski moški zapori, tudi mariborski, soočajo s prezasedenostjo. Prostorska stiska vpliva na različne vidike življenja v zaporu. Kljub številnim izzivom se trudimo, da zagotavljamo naše osnovno poslanstvo – varne zapore za zaprte, zaposlene in družbo, ki omogočajo resocializacijo zaprtih oseb,” so v uvodu dejali.
Prostorske zmogljivosti ZPKZ Maribor so namenjene 140 zaprtim osebam, trenutno je tam zaprtih 239 oseb.
“Sobe v zavodu so različne, ob namestitvi pa poskušamo v največji možni meri upoštevati zahteve, ki jih predvidevajo predpisi. Vsem zaprtim se omogoča, da obroke hrane pojedo dostojno. V nekaterih bivalnih prostorih pa zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče namestiti dodatnega pohištva,” dodajo.
Fitnesa niso ukinili, nam zatrdijo: “Zaprte osebe se ga lahko poslužijo na prostem, v času bivanja na svežem zraku. Dva notranja prostora za fitnes pa sta zaradi prezasedenosti zavoda trenutno prilagojena prebivanju zaprtih oseb. Takoj, ko bodo razmere to dopuščale, bosta prostora ponovno služila športni aktivnosti.”
Zavrnili so tudi očitke, da se zaporniki umivajo z mrzlo vodo. “Vse sobe v zavodu so opremljene s sanitarnimi prostori, ki imajo toplo in hladno vodo, nekatere imajo tudi tuš. Obsojencem, ki delajo, je prhanje omogočeno vsak dan, vsem ostalim pa najmanj dvakrat tedensko.”
Zapornik je dejal tudi, da je otežen dostop do zdravnika. “Zaprte osebe imajo na voljo zdravnika. Zapori so namreč vključeni v javno zdravstveno mrežo, kar pomeni, da zdravstveno oskrbo v zaporu zagotavlja zdravstveni dom na območju zapora (za ZPKZ Maribor je to ZD Maribor). Vsak zavod mora imeti pogoje za zagotavljanje osnovne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti, zdravstvena dejavnost pa se izvaja na podlagi dogovora, ki ga skleneta zavod in zdravstveni dom.”
“Obravnava zaprtih oseb v zaporih je osnovana na temeljih humane in zakonite obravnave, ki spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine,” poudarijo.
Zanimalo nas je, v kakšnem stanju so objekti. “V okviru URSIKS je večina zaporskih zgradb starih in tudi niso bile grajene za namene zapora. Kljub temu jih v skladu z možnostmi poskušamo vzdrževati in izvajati investicije, ki izboljšujejo tako pogoje bivanja zaprtih kot pogoje za delo zaposlenih.”
Prenovili so sobo za obiske
Konkretno v ZPKZ Maribor je potrebno izpostaviti večjo nedavno investicijo, in sicer prenovo prostorov za obiske, na potrebnost katere so v preteklosti opozarjale nadzorne institucije. “Novi prostori so opremljeni po sodobnih varnostnih in drugih strokovnih standardih – med drugim vključujejo prijazen igralni prostor za otroke, dostop v objekt je omogočen gibalno oviranim osebam, na razpolago je previjalni prostor za otroke. Za izvajanje obiskov razpolagamo z dvanajstimi steklenimi enotami za nadzorovane obiske, prav tako je na voljo tudi večji prostor za izvajanje obiskov brez steklene pregrade. Gradbene aktivnosti za prenovo so bile zahtevne in razdeljene na dve operativni fazi, z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja obiskov zaprtih oseb tekom gradbenih del. Skupaj je celotna investicija znašala 1.325.469,26 evrov,” pojasnijo
“V prihodnosti si obetamo izgradnjo nadomestnega ljubljanskega zapora v Dobrunjah, ki bo razbremenil tudi ostale prezasedene moške zapore ter pomembno izboljšal pogoje prestajanja zaporne kazni in dela” zaključijo.
V veliko domovih za starejše se srečujejo s kadrovsko stisko. Obrnili smo se tudi na Dom starejših občanov Tezno in govorili z direktorico Jasno Cajnko.
Potrebo po kadru objavili kar 44-krat
Povedala nam je, da so v preteklem letu z željo pridobiti novi, ustrezni kader, potrebo po kadru objavili kar 44- krat. “Največ krat smo ponavljali razpis za strežnico (11x), bolničar negovalec (8x), srednja medicinska sestra (6x), gospodinja oskrbovalka (5x), dietni kuhar (4x), hišnik vzdrževalec (4x) in diplomirana medicinska sestra (4x),” nam pojasni.
“Pomanjkanje zdravstveno educiranega kadra skušamo nadomestiti s profili strežnica in gospodinja oskrbovalka. Zaradi šestdnevnega delovnika, izmenskega dela, pogoste prisotnosti zaposlenih ob praznikih ter seveda plače, ki niso stimulativne (minimalna plača, ki jo prejema med 55-60% zaposlenih v zavodu), je novi kader vedno težje pridobiti,” poudari ob tem.
Na dan 31. december je bilo v domu 209 stanovalcev ter 101 redno zaposlenih. V preteklem letu so sicer zaposlili 17 novih sodelavcev, odšlo jih je 29, od teh so se tri upokojile. Trenutno so na voljo delovna mesta kot so bolničar, zdravstveni tehnik, gospodinja in strežnica.
Zanimalo nas je, če so že bili v situaciji, ko so morali ustaviti sprejeme, ravno zaradi manjka kadra. “Zmanjšali smo kapaciteto postelj, da bi z obstoječimi zaposlenimi lahko varno in strokovno nudili nego in oskrbo ter vzpostavljali prijetno, domače vzdušje stanovalcem, ki že živijo v našem Domu,” pojasni.
“Ni nam lahko, nam domskim”
Dotaknila se je tudi odobrenih, aktualnih cen, ki trenutno ne pokrivajo stroškov tekočega poslovanja. “Samo na segmentu energija in vode beležimo glede na porast cen 180 odstotni porast stroškov kakor na segmentu živil 160 odstotkov v zadnjih dveh letih. Prihodki iz rednega poslovanja torej ne sledijo dejanskim stroškom rednega poslovanja. Ekonomske cene bi morale prinesti po oceni cca 20% dvig cen. Torej se zavodi ubadamo še s težavami pozitivnega poslovanja, zaradi česar omejujemo odhodke na področjih, ki niso »nujno potrebna« Izobraževanje zaposlenih, nujne adaptacije in popravila, varčevanje pri nabavi pripomočkov in opreme,” doda.
Zaključi še, da sočasno pomeni že najmanjše zvišanje cen oskrbe pomembno finančno breme za uporabnike: “In uporabniki pričakujejo in imajo pravico pričakovati najboljšo oskrbo in življenje v domovih. Ko strnemo našteto zaključim: ni nam lahko, nam domskim.”
Lani meseca oktobra smo poročali o tem, da mariborski svetniki s skupnim pozivom župana Arsenoviča pozivajo k razrešitvi podžupana Sama Petra Medveda in v.d. direktorice Lidije Krebl. In sicer, zaradi tega, ker so menili, da je njuno vmešavanje v spis, kjer so zapisi o neprimernem obnašanju, nesprejemljivo in da morata zato odstopiti. Spomnimo, Medved je zahteval, da se določeni dokumenti kar odstranijo, kar so svetniki na seji izvedeli za zaprtimi vrati.
Mestni svetniki so z dogajanjem seznanili tudi pristojne institucije – Državno tožilstvo Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo in Inšpektorat za javni sektor. Podali pa so tudi prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK).
Danes pa od tam sporočajo, da so zoper uradno osebo uvedli preiskavo zaradi suma kršitve integritete. “Na Komisiji smo na podlagi doslej pridobljenih podatkov in dokumentacije v zadevi, ki jo omenjate, uvedli preiskavo zoper podžupana Mestne občine Maribor Sama Petra Medveda zaradi suma kršitve integritete. Poudarjamo, da bo šele preiskava pokazala, ali bodo zaznani sumi kršitev tudi potrjeni ali pa bodo ovrženi,” pojasnijo za naš medij.
“Obravnavana oseba, ki je prejela obvestilo o uvedbi postopka preiskave, bo imela v postopku zagotovljene vse pravice v skladu s predpisi, v okviru teh pa bo imela tudi možnost pojasniti svoja ravnanja. Več informacij o obravnavani zadevi bomo zaradi interesov postopka lahko podali po zaključku,” za Lokalec.si še pojasnjujejo na KPK.
Danes je pred tričlanski senat na upravnem sodišču v Mariboru stopil župan Saša Arsenovič, v spremstvu odvetnice Nine Zidar Klemenčič. Župan namreč toži mestni svet, zaradi ustanoviteljskih pravic v Javnem holdingu Mariboru. Odločitve o začasni odredbi danes še niso sprejeli, jo bodo pa v kratkem. Več pa v prispevku.
Poročali smo, da so ceste v Kamnici v katastrofalnem stanju.
Krajani Kamnice so razočarani, menijo namreč, da župan, podžupan in celotna mestna uprava Mestne občine Maribor ignorirajo Krajevno skupnost Kamnica. V preteklem letu je bilo po besedah Hauptmana z amandmajem župana zagotovljenih 150.000 evrov na področju KS Kamnica. “Glede na to, da so bila sredstva na postavki izčrpana, investicij v ceste na področju KS Kamnica pa ni bilo, kam so bila sredstva preusmerjena, in katere investicije lahko na področju cest pričakujemo v Kamnici v letu 2024? Glede na to, da plani v proračunu itak ne pomenijo zagotovila, da se nekaj naredi, pričakujemo, da se bodo letos naredili neurejeni plani iz leta 2023 in potem nadaljevali ti, ki so zapisani v proračunu 2024, ki pa seveda še ni sprejet,” dodaja Hauptman.
Sredstva prerazporedili za redno zimsko vzdrževanje cest
Obrnili na Mestno občino Maribor, kjer so nam dejali: “V letu 2023 je bilo v proračunu na postavki Sanacija asfaltnih vozišč s prevlekami najprej predvidenih 1.200.000 EUR. Med cestami v KS Kamnica so bili predvideni za ureditev naslednji odseki: Rošpoh del 78, Kamniška graba, nadaljevanje rekonstrukcije ceste Rošpoh-Grič. Glede na višje stroške izvajanja zimske službe smo bili primorani del sredstev v višini 208.969,20 iz PP Sanacija asfaltnih vozišč s prevlekami prerazporediti na PP za redno zimsko vzdrževanje cest.”
V nadaljevanju so dejali: “Poudariti je potrebno, da je realizacija odhodkovne strani proračuna vedno odvisna od realizacije prihodkov na drugi strani proračuna. Zaradi pozno sprejetih in nižjih podražitev od predlaganih v letu 2023 je bila Mestna občina Maribor z rebalansom proračuna primorana zagotoviti dodatna sredstva za izvajanje obveznih zakonskih nalog (vrtci, šole, subvencije, redno vzdrževanje ipd), pri čemer smo med drugim znižali tudi PP Sanacija asfaltnih vozišč s prevlekami najprej predvidenih na 791.031 EUR, naknadno pa na 590.000 EUR. Posledično ni bilo možno realizirati vseh planiranih preplastitev.”
“Seznanjeni smo s stanjem cest na območju KS Kamnica in se zavedamo, da so določene ceste res v slabem stanju.”
Kaj konkretno je za KS Kamnica predvideno v predlogu proračuna za letošnje leto? Kaj bi lahko krajani pričakovali?
“Seznanjeni smo s stanjem cest na območju KS Kamnica in se zavedamo, da so določene ceste res v slabem stanju. Potrebno pa je poudariti, da so se v lanskem letu nepričakovano zgodile ujme in plazovi in tako so bili resursi (finančni in fizični) prioritetno usmerjeni v sanacijo po ujmah, za kar smo delno prejeli državna sredstva, delno pa smo koristili sredstva proračunske rezerve. V okviru sanacije po ujmah so se oz. se še bodo sanirale tudi določene ceste, ki so bile primarno planirane v sklopu preplastitev,” so nam dejali.
V Mestni občini Maribor so, kot so zapisali, iz tega naslova že realizirali nekaj projektov, saniran je bil plaz na cesti Rošpoh (del 78) in odseki v Kamniški grabi (del med hišno številko 62 in 141), ki so bili prizadeti po ujmah. “Nekatera prizadeta območja smo sanirali že takoj v sklopu intervencij, nekaj kasneje po prejetih sredstvih s strani države. Sanirane so bile tudi brežine ob potoku v Kamniški grabi. Nadalje je bila v sklopu izgradnje kanalizacije urejena tudi cesta Kamniška graba v dolžini 1,3 km.”
“Ob sprejemu proračuna za leto 2024, ki je bil potrjen na seji mestnega sveta dne 13.2.2024, so bila dodatno zagotovljena sredstva v višini 150.000 evrov in bomo lahko izvedli prepotrebne preplastitve še na nekaterih problematičnih odsekih V KS Kamnica konkretno načrtujemo v okviru teh dodatnih sredstev urediti cesto Rošpoh- Grič v ocenjeni vrednosti 80.000 evrov. Ostale problematične ceste oziroma odseki v Kamnici, pa so vključene v petletni plan obnove cest (t. i. masterplan),” zaključijo.
V času, ko se svet sooča s pomembnimi energetskimi izzivi, je izbira pravega energetskega partnerja ključna ne le za vašo denarnico, ampak tudi za naš planet. Energetski trg se hitro spreminja in s pravilnim pristopom lahko vsak posameznik pripomore k bolj trajnostni prihodnosti. Program Pripelji prijatelja, ki ga ponuja Energija plus, je odličen primer, kako lahko kot potrošnik aktivno vplivate na to spremembo.
Ekonomske prednosti prave izbire
Ko izberete energetskega partnerja, ki vam ponuja konkurenčne cene in prilagodljive pakete, neposredno vplivate na svoje gospodinjske izdatke. Energija plus vam na različne načine omogoča mesečni prihranek, med drugim ponuja tudi možnost, da s programom Pripelji prijatelja še dodatno znižate svoje stroške. Vsako priporočilo, ki se pretvori v novega odjemalca, prinaša vam in vašemu prijatelju finančno korist. Tako se ustvari zmagovalna kombinacija za vse vpletene.
Okoljske koristi trajnostnega partnerstva
V sodobnem svetu, kjer digitalizacija igra ključno vlogo v vsakem segmentu našega življenja, prinaša Energija plus s svojimi digitalnimi storitvami pomembne okoljske koristi. S prehodom na elektronsko prejemanje računov (eRačun) podjetje znatno zmanjšuje potrebo po uporabi papirja, s tem pa prispeva k zmanjšanju odseka gozdov in emisij, povezanih s prevozom in proizvodnjo papirja. Poleg tega Energija plus nudi napredno spletno aplikacijo (eStoritve), ki omogoča uporabnikom, da enostavno upravljajo svoje račune, porabo in druge storitve, kar ne le izboljša uporabniško izkušnjo, ampak tudi zmanjšuje potrebo po fizičnih obiskih in s tem povezanim ogljičnim odtisom. S programom Pripelji prijatelja ne samo širi svojo bazo zadovoljnih odjemalcev, temveč tudi spodbuja večjo uporabo teh okolju prijaznih digitalnih storitev. Vsak prijatelj, ki se pridruži in začne uporabljati eRačun ali eStoritve prispeva k skupnemu cilju zmanjšanja okoljskega odtisa in spodbuja trajnostno uporabo virov.
Skupnostni vpliv in krepitev zavedanja
Sodelovanje v programu Pripelji prijatelja presega individualne koristi. Vsak prijatelj, ki ga pripeljete, pomeni še en korak k širšemu zavedanju o pomembnosti izbire pravega energetskega partnerja. Ta skupnostni pristop ne samo da krepi skupnost, ampak tudi gradi mrežo ozaveščenih odjemalcev, ki skupaj delajo za boljšo prihodnost.
Kako sodelovati v programu Pripelji prijatelja?
Sodelovanje v programu je preprosto. Obiščite spletno stran in izpolnite obrazec. Ko to storite, lahko začnete deliti svojo osebno povezavo s prijatelji in družino. Za vsakega prijatelja, ki se pridruži in postane odjemalec Energije plus, boste oba prejela finančno nagrado. Izbira pravega energetskega partnerja je več kot le finančna odločitev. Je korak k trajnostni prihodnosti. S programom Pripelji prijatelja Energija plus ponuja priložnost, da ne le prihranite denar, ampak tudi aktivno prispevate k boljšemu okolju. Pridružite se gibanju, ki ne le spreminja način razmišljanja o energiji, ampak tudi oblikuje bolj trajnostni svet za prihodnje generacije.
PR
Na Univerzi v Mariboru so po tem, ko lani niso omogočili vrhunski športnici in svetovni prvakinji Tyri Barada opravljanja preskusa motoričnih sposobnosti za vpis na študijski program Športno treniranje, letos spremenili pogoje vpisa za ta program. Vrhunskim športnikom namreč ni treba več opravljati tega preskusa.
Spomnimo, da se je Tyra Barada lani hotela vpisati na Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru na študijski program Športno treniranje, pa se ni mogla, ker ji na Pedagoški fakulteti oziroma Univerzi v Mariboru niso omogočili novega termina za opravljanje preskusa motoričnih sposobnosti, ki je bil pogoj za vpis na ta študij. Tyra se preskusa na prvem in drugem terminu ni mogla udeležiti, ker je bila na evropskih igrah in svetovnem prvenstvu. Univerza v Mariboru pa ji ni niti hotela dati na voljo tretjega termina, v času ko Tyra ne bi bila na tekmovanjih. Tyra je univerzi sporočila z elektronskim sporočilom, se opravičila in prosila za nov termin.
Gre za test, kjer morajo športniki opraviti različne športne aktivnosti, ki bi jih, glede na svoje rezultate, s katerimi se ponaša, zagotovo dosegla. V zapletu, ki je nastal pri tem, se je marsikdo vprašal, ali je pri vrhunskih športnikih, ki dosegajo prva mesta na evropskih in svetovnih prvenstvih, tak preskus sploh potreben, saj vendarle prav s svojimi uspehi izkazujejo ne samo odlične motorične sposobnosti, ampak tudi uspešno zastopajo državo na tekmovanjih. Na zaplet se je odzval tudi minister za visoko šolstvo Igor Papič, ki je dejal, da je treba poiskati sistemsko rešitev. A na Univerzi v Mariboru so bili neomajni, čeprav bi Tyra s ponosom študirala na tej univerzi, hkrati pa prav to univerzo tudi zastopala na tekmovanjih.
Tyro Barada je podprl tudi Olimpijski komite Slovenije, a na univerzi so vztrajali: “Na postopek ne sme in ne more vplivati ne minister ne predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije” Na OKS so takrat zapisali: “S primerom Tyre Barade smo seznanjeni ter jo, kot vrhunsko športnico, kar Tyra zagotovo je, podpiramo že od začetka tega procesa. Nenazadnje, verjamemo in pozivamo izbrano izobraževalno ustanovo, da ji omogoči nemoten začetek pedagoškega procesa izbrane študijske smeri.”
Tyra se kljub vsem prizadevanjem ni smela vpisati na Univerzo v Mariboru, saj niso popustili v njenem primeru niti za ped. Po vseh prošnjah, da bi odlična športnica študirala v domačem kraju, ji niso prisluhnili. Odšla je na študij v tujino, v Srbijo, kjer se je vpisala na fakulteto v Nišu, kjer se je vpisala v enak program. Tam niso delali nobenega problema okrog opravljanja preskusa motoričnih sposobnosti. Tyro je situacija z mariborsko univerzo prizadela, kar nekaj časa ni bila v dobrem stanju, a se je pobrala in ohranila formo za vrhunska športna tekmovanja.
Na Univerzi v Mariboru pa so letos pri vpisih na Pedagoški fakulteti v program Športno treniranje očitno naredili preobrat. Na predstavitvi o poteku informativnih dnevih je namreč Mihaela Koletnik, prorektorica za študijsko dejavnost Univerze v Mariboru, dejala, da so “zaradi tega zapleta stvar rešili tako, da športniki, aktivni športniki, ki imajo status, v prihodnje tega preskusa na tem študijskem programu ne bodo rabili več opravljati”.
To pa ne spremeni dejstva, da so v lanskem študijskem letu izpustili iz rok vrhunsko športnico Tyro Barada, ki niza uspehe na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih. Tyra se je zaradi onemogočanja vpisa v Mariboru odločila za študij v Nišu, kjer je na istem študijskem programu in zastopa tisto fakulteto, ne pa mariborsko. Njen oče, vodja Barada centra, Tomaž Barada je za naš medij lokalec.si povedal, da je Tyra sicer zadovoljna s študijem v Nišu, prav tako s tem, kako so jo sprejeli. Predavanja ima on-line, na izpite pa se mora voziti v Niš. Kljub vsej dobrodošlici in dobrih pogojih na niški fakulteti pa vseeno ostaja grenak priokus, saj bi raje hodila na predavanja v živo v Mariboru in tako čim več odnesla od predavanj, hkrati pa bi imela lažjo logistiko pri usklajevanju urnikov predavanj, treningov in tekmovanj. To študijsko leto bo zagotovo zaključila v Nišu. Razmišljajo pa, da bi se v drugi letnik študijskega programa Športno treniranje vpisala na Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru. Če bo seveda ostalo pri tem, da so aktivni športniki s statusom in vrhunskimi uspehi, kot jih Tyra žanje na tekmovanjih, dobrodošli na Univerzi v Mariboru. A tega, da je bila zaradi lanskega zapleta pod velikim stresom in v slabi koži, ji ne bodo mogli kar tako popraviti.
Ostajata pa še vedno odprti tudi dve vprašanji: najprej, zakaj Univerza v Mariboru ni odpravila tega pogoja že lani, in nato, ali je Maribor sploh še univerzitetno mesto.
Danes poteka nadaljevanje proračunske seje, ki je bila predhodno prekinjena na predlog SDS. Na sami seji so namreč svetniki in svetnic začudeno ugotovili, da se je naenkrat našlo pol milijona evrov za travo NK Maribor, medtem ko za 7.500 evrov elektrike za drsališče v Kamnici ni bilo moč najti niti evra.
Spomnimo, da so krajani Kamnice in njihovi sponzorji sami uredili zunanje drsališče, medtem ko ga v Mariboru letos niso postavili. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da je včeraj potekala koordinacija svetniških skupin pri županu, kjer je župan iz rokava potegnil novega asa, in sicer je namesto denarja za NK Maribor predlagal pol milijona za ureditev stopnic pred Hišo Stare trte.
Kot vsi lahko vidimo, je projekt ureditve Lenta nedokončan, saj je zmanjkalo denarja, kar sicer ni nobena novost pri projektih župana Arsenoviča. Podobno je bilo lani samo v pol leta potrebno dodati 1 milijon evrov za dokončanje atletske dvorane. Zdajšnji razlog za to nujno investicijo po oceni župana in svetnikov je napovedano Red Bull tekmovanje.
Če bodo svetniki na današnji seji potrdili Arsenovičev predlog, pomeni, da so bile zahteve po ureditvi šol in vrtcev le prazno besedičenje v veter.
Dragi Mariborčani, za dobro voljo in razvoj Maribora potrebujemo le kruha in iger, vse ostalo pa bo že počakalo.
Mariborski mestni svetniki se bodo danes popoldne sešli na izredni seji, na kateri bo župan Saša Arsenovič po neuspešnem poskusu pred dvema tednoma ponovno poskušal doseči potrditev predloga letošnjega proračuna občine. Ta je zastavljen v višini 168,9 milijona evrov, kar je primerljivo z realizacijo lanskega proračuna.
Medtem ko je lanski proračun mariborske občine ob sprejemanju skupno znašal skoraj 195 milijonov evrov, so letos prihodki po predlogu mestne uprave načrtovani v višini 143,8 milijona evrov, zadolževanje v višini tri milijone evrov, od lani pa bodo prenesli 22,1 milijona evrov. Lanski proračun je bil na koncu realiziran v višini 166,7 milijona evrov.
V drugi obravnavi na seji pred dvema tednoma je po vrsti usklajevanj med mestno upravo in svetniškimi skupinami že kazalo, da bo predlog letošnjega proračuna dobil večinsko podporo mestnega sveta, a je SDS presenetil s predlogom za preložitev glasovanja, češ da si vzamejo še 14 dni za premislek in ugotovitev morebitnih dodatnih finančnih rezerv. Predlog so med drugim podprli v svetniških skupinah Gibanja Svoboda, LPR in Stranki mladih – Zeleni Evrope. Po drugi strani so v NSi, SD in Arsenovičevi listi ocenili, da gre le za zavlačevanje, kakršnemu so bili priča že lani in je občino spravilo v velike težave.
Že pred tem so mestni svetniki zavrnili predlagano zvišanje položnic za vrtce, medtem ko je predlog uvedbe plačljivega parkiranja ob sobotah umaknil sam župan. Omenjeni podražitvi naj bi bili sicer namenjeni pridobitvi nujno potrebnih prihodkov v proračun za vzdrževanje vrtcev in cest.
Občinska blagajna je pod velikim pritiskom zaradi izvajanja vrste finančno zelo zahtevnih projektov, kot sta obnova Lenta in izgradnja Centra Rotovž, po navedbah župana pa je največja težava vedno večji razkorak med stroški obveznih nalog in prejetimi državnimi sredstvi v ta namen. Na drugi strani opozicija očita županu, da pri porabi javnega denarja nima ustreznih prioritet. Napetosti so se dodatno zaostrile po tistem, ko je Arsenovič vložil tožbo zoper mestni svet zaradi prenosa ustanoviteljskih pravic v javnem holdingu.
VIR: STA
V začetku letošnjega septembra, natančneje 1.9., se bo na mariborskem Lentu odvilo tekmovanje Red Bull Flugtag.
Že tretjič v Slovenijo prihaja najbolj odštekan letalski praznik na svetu. Prvič so se tekmovalci z doma izdelanimi letali v Sloveniji merili leta 2005, drugič leta 2012, letos pa bo šov 1. septembra.
Prvi Red Bullov dan letenja je Slovenijo obiskal že leta 2005, ko so se ekipe z doma izdelanimi letalnimi napravami pomerile nad Dravo ob mariborskem Lentu. Leta 2012 je Slovenija letela drugič, v Ljubljani, nad Ljubljanico na Špici. Letos se tekmovanje z doma izdelanimi letalnimi napravami vrača v Maribor. Tretji slovenski Red Bull Flugtag se bo zgodil 1. septembra, ponovno na Lentu. Sledita ustvarjalna in graditeljska pomlad in poletje.
Red Bull Flugtag ali Red Bullov dan letenja je legendarno tekmovanje doma izdelanih letalnih naprav in njihovih graditeljev. Do sedaj se je odvilo že v 50 državah po vsem svetu, dvakrat tudi v Sloveniji, skupaj pa se jih je zvrstilo že okoli 170. Prvič so na ta način poleteli leta 1992 v Avstriji, leta 2003 si je spektakel v Angliji ogledalo preko 350.000 ljudi, najdaljši Red Bull Flugtag polet do sedaj pa meri 78,64 metra. Postavili so ga leta 2013 v Los Angelesu v ZDA.
Red Bull Flugtag je namenjen vsem, ki se želijo pomeriti v projektriranju, gradnji in pilotiranju lastne letalne naprave. Ta skupaj s pilotom ne sme biti težja od 200 kilogramov in mora s skoraj sedem metrov visoke vzletne ploščadi vzleteti brez pomoči motorjev ali drugih virov energije, kot je recimo elastika, sporočajo iz Red Bulla. Edina dovoljena pomoč je moč pilota in posadke. Tekmuje se ekipno, vsako ekipo pa mora sestavljati pet polnoletnih članov – en pilot in štirje člani posadke. Cilj je, da letalna naprava s pilotom nad vodo poleti čim dlje ob tem pa uprizori tudi čim bolj zabavno predstavo. Od priprav na vzlet do samega poleta… ali pa samo spektakularnega padca v reko. Nekatere naprave namreč naredijo manj metrov v dolžino kot v globino.
Za rezultate bo poskrbela sodniška žirija. Ta bo točke delila za kreativnost letalne naprave, kreativnost nastopa celotne ekipe in dolžino poleta. Letalne naprave bodo ocenjevali pred nastopom, tu bo mogoče dobiti največ 10 točk. Vsaka ekipa bo nato imela pred poletom 30 sekund časa za nastop na vzletni rampi, kar spet lahko prinese največ 10 točk. Dolžina poleta bo v seštevek točk prispevala po eno točko za vsak preleteni meter.
Navodila za načrtovanje in gradnjo letalnih naprav za tekmovanje Red Bull Flugtag so jasna – letalo mora biti zgrajeno iz lahkih materialov, ki plavajo na vodi, se vode čim manj napijejo ter niso nevarni za pilota in reko. V vodi letala in kostumi pilotov za seboj ne smejo pustiti škodljivih posledic, vse mora biti tudi lahko odstranljivo. Po vsakem nastopu bodo namreč vsi ostanki letal odstranjeni iz reke in razvrščeni za ekološki odvoz.
Da bi ekipa na dogodku lahko sodelovala se mora prijaviti najkasneje do 11. marca 2024. Del prijave je tudi čim boljša skica oz. načrt letalne naprave, ki bi jo izdelali. Med vsemi prispelimi prijavami bo za tekmovanje izbranih do 40 najbolj obetavnih, o izboru pa bodo obveščeni najkasneje do 5. aprila. Izbrani se bodo nato lotili gradnje naprave.
Vse informacije in prijavni obrazec najdete na spletni strani dogodka.
V minulih dneh smo že poročali o tem, da je v občini Ruše občinsko stanovanje končalo v lasti oz. solasti županje Urške Repolusk.
Sedaj je jasno, da županja Ruš Urška Repolusk ob nakupu deleža nekdanjega občinskega stanovanja pri prijavljanju njenega povečanja premoženja ni ravnala v skladu z zakonom o preprečevanju korupcije. Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov si je županja povečala premoženje z nakupom 40 m2 (1/2) nekdanjega občinskega stanovanja v letu 2022, a tega povečanja premoženja v skladu z zakonom o preprečevanju korupcije KPK ju ni prijavila do januarja 2023, kot bi v skladu z zakonom morala.
Pred dnevi, smo lahko na novinarski konferenci s strani županje slišali, da je ravnala zakonito in da se ji ne zdi nič moralno ali etično sporno in da ne razume, zakaj bi bila kot županja v depriviligiranem položaju ob nakupih občinskih stanovanj.
Očitno je županja Urška Repolusk pozabila, da je županja in da imamo v Sloveniji zakone, ki preprečujejo korupcijo tovrstnim osebam in da je potrebno v skladu s tem zakonom spremembe svojega premoženja javiti najkasneje do januarja preteklega leta, torej v njenem primeru do konca januarja 2023, sama pa je le tega prijavila komaj leto kasneje, januarja 2024, natančneje 26. januarja 2024. Zanimivo, da se je prijava pri KPK zgodila leto dni prepozno in natančno na tisti, dan, ko je 26. januarja 2024 zjutraj ob 5.55 spletni portal Necenzurirano objavil članek z naslovom “Občinsko neprofitno stanovanje končalo v rokah županje.” Verjamete v naključja?
KPK v naključja več ne verjame, saj so nam v omenjeni zadevi napisali. “Glede na podatke o spremembah premoženjskega stanja, ki jih je Komisiji posredovala zavezanka, je ta zamudila zakonsko določen rok poročanja. Komisija bo prejete podatke preučila in na podlagi dejanskega stanja izvedla ustrezne postopke.” Ali bo Urška Repolusk za omenjeno zadevo sprejela objektivno odgovornost, pa bo pokazal čas.
Za Lokalec.si so pojasnili, da so sicer na komisiji že julija 2023 prijeli prijavo v povezavi s prodajo nepremičnine. “Prijavo smo v obravnavo še isti mesec odstopili policiji, saj so iz nje izhajali sumi kršitev iz njihovih pristojnosti. Konec leta 2023 ter v začetku 2024 pa smo prejeli več dodatnih prijav, ki se nanašajo na prodajo občinskih stanovanj v Občini Ruše. Prijave obravnavamo v predhodnem preizkusu, v okviru katerega preverjamo sume kršitev iz naših pristojnosti, to je kršitev ZIntPK,” so pojasnili za lokalec.si.
Ali je to, da je županjina sestra kupila stanovanje, nato pa solastnica postala ravno županja, sporno, sicer konkretno niso želeli komentirati. “Ko bo postopek končan, vas bomo o tem obvestili. Na splošno pa lahko pojasnimo, da glede na določbe ZIntPK postopki javne dražbe ne spadajo pod postopke, kjer bi veljale omejitve poslovanja. Pri postopkih javne dražbe mora občina upoštevati področno zakonodajo, jih voditi zakonito, transparentno, sledljivo, učinkovito in gospodarno ter z enakopravno obravnavo vseh ponudnikov oziroma kandidatov za nakup,” dodajo.
Gradnja Centra Rotovž v Mariboru se je ne samo podaljšala, ampak tudi podražila. Od prvotne cene se je namreč dvignila za kar 10 milijonov evrov. In medtem ko ministrstvo za kulturo pojasnjuje, zakaj ne bo krilo podražitve, mariborski župan pravi drugače.
Krajani Kamnice so razočarani, menijo namreč, da župan, podžupan in celotna mestna uprava Mestne občine Maribor ignorirajo Krajevno skupnost Kamnica. Predsednik sveta KS Kamnica Simon Hauptman je dejal, da so ugotovili, da Kamnice v načrtovanju proračuna za letošnje leto ponovno skorajda ni.
“KS Kamnica ne misli kar tako odnehati”
“Sredstva, ki so bila zagotovljena v preteklem letu, so porabili drugje in preprosto ignorirali amandma mestnega sveta, ki je Kamnici namenil denar za ceste. Pri pregledu letošnjega proračuna smo ugotovili kar nekaj anomalij, na katere niso opozorili niti mestni svetniki, KS Kamnica pa ne misli kar tako odnehati,” pojasni Hauptman.
“Ne zahtevamo veliko, zahtevamo, da se preplastijo tiste ceste, ki so neprevozne”
Hauptman opozarja, da gre za tiste ceste, ki so v katastrofalnem stanju: “To so anomalije, na katere opozarjamo, da se vseskozi vlaga v center mesta, neke predele, kjer župan ne vem, zakaj tako vztraja na investicijah, med tem pa zunaj, kot da ne obstajamo.”
In kje je najhujše?
Hauptman pove, da gre za cesto “pod kamniškim bregom, Cesto na Grič, cesta Rošpoh del, tudi cesta na Urban je na določenih odsekih praktično neprevozna, podobno je s cesto na Medič. Vse te stranske ceste niso bile vzdrževane zadnjih 20, 30 let in so res v katastrofalnem stanju.”
V preteklem letu je bilo po besedah Hauptmana z amandmajem župana zagotovljenih 150.000 evrov na področju KS Kamnica. “Glede na to, da so bila sredstva na postavki izčrpana, investicij v ceste na področju KS Kamnica pa ni bilo, kam so bila sredstva preusmerjena, in katere investicije lahko na področju cest pričakujemo v Kamnici v letu 2024? Glede na to, da plani v proračunu itak ne pomenijo zagotovila, da se nekaj naredi, pričakujemo, da se bodo letos naredili neurejeni plani iz leta 2023 in potem nadaljevali ti, ki so zapisani v proračunu 2024, ki pa seveda še ni sprejet,” dodaja Hauptman.
“Danes ugotavljamo, da je bilo vse skupaj le pesek v oči in gašenje požara iz vaše strani”
Pojasnil je, da je 10. novembra o umeščenosti projektov spraševal Suzano Fras iz Urada za komunalo, promet in prostor, a prejel odgovor: “V zvezi s tem vam še ne moremo podati natančnejših podatkov, kot jih želite, ker je proračun za leto 2024 v pripravi in bodo potekala še usklajevanja. Več bo znano konec meseca novembra 2023.” Tudi novembra niso dobili nobenih odgovorov. Na njih se je ponovno obrnil pred dnevi, a do danes odgovora ni dobil. “Prav tako sem na MOM poslal usklajeno tabelo, ki smo jo z celotnim UKPP uskladili lani po izredni seji KS Kamnica in KS Bresternica z zagotovili, da se bo delalo po tej tabeli. Danes ugotavljamo, da je bilo vse skupaj le pesek v oči in gašenje požara iz vaše strani. KS Kamnica bo omenjeno usklajeno tabelo z vsemi e-maili in korespondenco objavila in zraven dodala vse e-maile ter telefonske številke odgovornih na MOM in UKPP, pa naj se krajani obračajo na odgovorne in ne na nas,” poudari Hauptman.
V planu lepše in prevoznejše ceste
Pri natančnem pregledu proračunske postavke so opazili tudi, da so sredstva namenjena za cesto – Radvanjska od Lesjakove do Ob Ribniku. “Lepo prosim za pojasnilo, katera cesta točno je to, glede na to, da se te ceste nikjer ne križajo. Ta cesta torej ne obstaja,” dodaja Hauptman. Med drugim je v planu cesta do Hotela Arena, do Anderliča in cesta mimo Dvorane Tabor, “ki so veliko lepše, bolj prevozne kot te ceste po Kamnici. O Kamnici in drugih KS pa niti duha niti sluha.”
V preteklem letu so pripravili tudi popis vseh plazov v KS, skupaj s točnimi lokacijami, koordinatami in opisi. Tudi z vprašanji, kdo je za vsak plaz posebej odgovoren, kdo ga bo saniral in v kateri fazi je postopek, so se obrnili na mariborsko občino in prosili za pojasnila, a zaman.
Foto utrinki cest:
Več sledi.
87-letni Vid iz Dupleka je navdihujoč primer aktivnega in zdravega življenjskega sloga, saj redno obiskuje fitnes kar trikrat na teden. Obiskali smo ga na treningu v Fitnes Formi.
Letos aprila bo gospod Vid dopolnil 88 let. Je resnično za vzor, saj vztrajno obiskuje fitnes trikrat na teden. Fitnes opiše kot veliko družino in doda, da ga pogreša, če ga kdaj ne more obiskati. Postal je nepogrešljiv del njegovega življenja. Na svojega najstarejšega člana so izjemno ponosni tudi v Fitnesu Forma. S svojo vztrajnostjo in predanostjo fizični aktivnosti dokazuje, da starost ni ovira za ohranjanje kondicije in vitalnosti.
Več pa v spodnjem prispevku.
V minulih dneh smo že poročali o tem, da je v občini Ruše neprofitno stanovanje končalo v lasti županje Urške Repolusk.
Zdaj je pred kamere stopila tudi sama in med drugim pojasnila, da je ravnala zakonito, in da se ji ne zdi nič moralno ali etično sporno. Govorimo o dejstvu, da je med mandatom postala lastnica oziroma, kot poudarja sama, solastnica enega od občinskih neprofitnih stanovanj – in zanj je plačala manj od tržne vrednosti.
Zdaj tam živi njena mama, ki je pred tem živela v hiši v Selnici od Dravi. Ko smo jo vprašali, kako je s tem njena sestra reševala eksistenčno težavo mame, ki sicer nikoli ni bila na seznamu čakajočih za stanovanje v Rušah, je odgovorila:
Dejstvo je, da se je po zakonu o preprečevanju korupcije dolžna izogibati obstoju konflikta interesov tako kot ostali funkcionarji. A sama meni, da gre za deprivilegiranost in da na javni dražbi lahko sodeluje čisto vsak. Pa tudi če gre za občinsko neprofitno stanovanje.
Zakon o preprečevanju korupcije določa, da v poslu z občino ne bi smel biti vpleten ne župan oz. v tem primeru županja, če je bližji družinski član. Kako komentira to?
Svetniki so nad njenim presenečeni, Darka Kneza smo vprašali, ali meni, da gre res v takšni situaciji za deprivilegiranost županje.
Več v Občinskem informatorju na BK TV.
Mariborski mestni svetniki so po razpravi in premoru odločili, da prestavijo odločitev o proračunu za 14 dni. Župan Saša Arsenovič po glasovanju o prekinitvi točke vidno razočaran.
Glede na vse do takrat slišane amandmaje, v enem od njih je bilo slišati, da je Občinska uprava našla po besedah Mateje Cekić rezervo v postavki Obresti za dolgoročne kredite in bi od tam vzeli skoraj pol milijona evrov za druge namene, in sicer za Nogometni klub Maribor, se je po odmoru oglasil mestni svetnik Franc Kangler in dal proceduralni predlog, da točko o proračunu prestavijo za 14 dni. V tem času bi lahko tako uprava kot posamezne svetniške skupine lahko premislile in ugotovile, ali je še kaj sredstev in kako bi se jih razporedilo.
Mestna svetnica Karin Jurše se je strinjala z njim in dejala, da je očitno, da se na Občini lahko najde denar, če se hoče. In da če je tako, bi se ga lahko v 14 dneh našlo še več. Povzela je, da v Gibanju Svoboda vidijo, da očitno so rezerve za vrtec, če se je v enem dnevu našlo pol milijona evrov za Nogometni klub Maribor.
Mestna svetnica Lidija Mirnik Divjak je dejala, da se strinja s Kanglerjem, saj meni, da bi se morali svetniki še uskladiti. Strinjal se je tudi mestni svetnik Igor Jurišič, ki je dejal, da bo podprl Kanglerjev predlog, rekel je, da nima nič proti nogometnemu klubu in da je za to, da klub dobi sredstva, a da ima sam težavo pri tem, da bi za pokrivanje tega vzeli sredstva iz postavke Obresti za dolgoročne kredite, ki bi se znižala za takšno vsoto. Meni, da to ne gre, in ob tem ugiba, ali je bilo z banko dogovorjeno, da se obresti znižajo. Zato meni, da bi bilo 14 dni dovolj, da bi v tem času ugotovili, kje bi bil še denar in kako ga razporediti.
Mestni svetnik Marko Slavič, ki je prav tako podprl predlog, da se odločanje o proračunu prestavi za 14 dni, je vprašal, kako je Občinska uprava ugotovila, da Euribor ne bo več rasel, saj se mu zdi čudno naključje, da so to ugotovili ravno včeraj, danes pa predlagali nameniti denar klubu prav iz postavke obresti. Prav tako je za prestavitev odločanja mestni svetnik Stojan Auer, ki je dejal, da podpira predlog Franca Kanglerja, in dodal, da so danes slišali več amandmajev in da bi v 14 dneh uspeli se dogovoriti še za več. Upa, da se bo našel denar tudi za dokončanje Lenta, ne pa da so ga naredili na polovico.
Župan Saša Arsenovič je bil po glasovanju vidno razočaran. Dejal je: da je bil proceduralni predlog Franca Kanglerja “žal sprejet”, in nadaljeval: “Dragi someščani, nimamo proračuna.” Prisluhnil je sicer vsem amandmajem opozicije, a ta danes vseeno ni odločala o proračunu.
Na drugi strani pa so bili proti prekinitvi točke mestni svetniki iz koalicije. Med drugim je mestni svetnik Zdravko Luketič obrazložil svoj glas in dejal, da ne bo podprl predloga za prekinitev točke in dejal, da bo podprl amandma. Mestna svetnica Alenka Iskra je dejala, da ne bo podprla proceduralnega predloga, saj meni, da bi se čez 14 dni spet lahko nekje zapletlo. Dejala je, da ne želi, da bi se ponovilo leto 2023. Podžupan Samo Peter Medved je dejal, da ne bo potrdil predloga Kanglerja, saj bi rad, da bi proračun sprejeli prej. Mestna svetnica Jelka Kolmanič je dejala, da predloga o prekinitvi točke o proračunu ne bo podprla, češ da ne vidi razloga, da bi se to naredilo, rekoč, da je bilo dovolj časa za usklajevanje.
Pred dnevi smo razkrili, da so mariborski mestni svetniki iz upravnega sodišča prejeli tožbo župana zoper njihov sprejet sklep o prevzemu upravljanja Javnega holdinga Maribor. Zaupanje svetnikov v župana in njegovo transparentnost pa se tako še bolj krha. Glede na to, da je napetost med svetniki in županom prisotna že praktično cel mandat, pa se lahko vprašamo, kaj to pomeni za nadaljevanje le-tega.
Pred dnevi smo poročali o tem, da je županja Občine Ruše Urška Repolusk po ovinkih prišla do lastništva občinskega neprofitnega stanovanja.
Dejstvo je, da županja ni želela poročila nadzornikov dati na občinski svet. Hkrati pa tudi blokira izplačilo honorarja za delo, preprečila pa je tudi javno objavo poročila, navaja Necenzurirano. Bi lahko rekli, da županja kaznuje nadzornike, ki so razkrili nepravilnosti?
Nadzornikom tako blokira izplačilo honorarja, medtem ko je sebi v zadnjih dveh mandatih precej dvignila župansko plačo. Po podatkih portala plač javnega sektorja Urška Repolusk za vodenje občine Ruše prejema mesečno plačo v višini 3.671 evrov bruto, ki si jo je že med prvim mandatom močno povišala – spomnimo kmalu po nastopu županskem funkcije na čelu Ruš, je na postavki “županja” v proračunu precej zvišala sredstva.
V decembru 2018, ko je sredi meseca nastopila s svojim mandatom, je bila plača za župana v Rušah na primer – 2.376 evrov bruto. Že januarja 2019 pa je znesek bil precej višji – 3.326 evrov bruto. V januarju 2020 je sledila manjša povišica – 3.336 evrov bruto. Januarja 2021 pa je na njen račun romalo 3.347 evrov bruto. Junija 2022 je dobila 3.357 evrov bruto, januarja 2023 pa že 3.519 evrov bruto, po podatkih portala plač javnega sektorja.
Nadzorniki so po naših informacijah pridobili mnenje ministrstva. Ministrstvo za javno upravo nadzornikom celo svetuje, da na županjo naslovijo nov zahtevek, ki se bo skliceval na sklenjeno pogodbo in na izpolnjene predhodne obveznosti iz 37. člena statuta: “V primeru, da županja ne bo spoštovala pogodbenih obveznosti, imate možnost vložitve tožbenega zahtevka na izpolnitev obveznosti.”
Hkrati pa ministrstvo navede, da je določba 41. člena Poslovnika Nadzornega odbora Občine Ruše v neskladju z 32. členom Zakona o lokalni samoupravi, zato jo je treba odpraviti: “Zaradi ugotovljene neskladnosti poslovnika z ZLS se po mnenju ministrstva tudi županja, kot je uvodoma pojasnjeno, nanjo nima pravice sklicevati.”
Po naših informacijah se bodo svetniki sestali še ta teden in odločili o naslednjih korakih – in tožba se zdi eden izmed precej možnih scenarijev.
Center Rotovž je za Maribor nujna pridobitev, to se najbrž strinjajo vsi. A kaj ko se projekt draži, odmika pa se tudi časovnica končanja del.
V zadnjih dneh je župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič sprejel skrajno nenavadno odločitev, da vloži tožbo zoper mestni svet. Za to je najel celo odvetniško pisarno Nine Zidar Klemenčič, medtem pa se projekti v mestu dražijo. Tudi Center Rotovž. Ta se gradi od začetka leta 2022, in na Mestni občini Maribor pravijo, da zaenkrat gradnja centra napreduje v skladu s časovnico. Ta namreč vključuje z dodatkoma k pogodbi dodatnih 7 mesecev: “Pri čemer je izvajalec vložil tudi dodatni zahtevek za podaljšanje roka na podlagi Intervencijskega zakona za dodatnih 6 mesecev, za kar se bo prav sklenil dodatek k pogodbi. Gradnja se je začela februarja 2022. Pridobitev uporabnega dovoljenja pričakujemo do konca leta 2025.”
O projektu Centra Rotovž smo s predstavniki svetniških skupin govorili tudi v oddaji Vzhodna. Svetniki so se spraševali tudi, koliko bodo stroški delovanje Rotovža, ko bo enkrat zgrajen.
“Za izvedbo gradbeno obrtniških del je bila podpisana pogodba za skoraj 23 milijonov evrov. Leta 2021 je bil podpisan dodatek za 476.200,03 eur z DDV, lani še dodatek za 363.242,68 eur z DDV oba iz naslova nepredvidenih okoliščin in nepredvidenih del (predvsem iz naslova raznih dodatnih statičnih ojačitev ter posledica nepredvidenih del vzdolž objekta Zavoda za varstvo kulturne dediščine) ter prav tako lani še dodatek s katerim so poračunane podražitve za dela izvedena do konca septembra 2023 in sicer v višini 63.536,05 EUR,” za Lokalec.si pojasnjujejo na MO Maribor.
Prvotna ocena celotnega projekta na osnovi idejnega projekta je bila ocenjena na 25.400.797,21 EUR. “Po zaključku javnega naročila za izvedbo GOI del, kjer je najugodnejša ponudba znašala 22.897.496,87 EUR (v tistem obdobju je bil močan vpliv na rast cen gradbenih del kot posledice epidemije Covid), je bila ocenjena vrednost povišana na 31 milijonov evrov. Trenutno ocenjena je 36.789.233,15 EUR. V to oceno je vključeno vse, torej tudi oprema,” pojasnjujejo na občini.
Zanima nas, od kod bo prišel denar. Zato smo na Ministrstvo za kulturo naslovili vprašanja o tem, če so pripravljeni dodatno pomagati projektu. “Že na začetku je bilo v dogovorjeno in v pogodbi med Mestno občino Maribor in Ministrstvom za kulturo določeno, da je sofinanciranje Ministrstva za kulturo največ do 12,7 milijona evrov. Pogodba pa določa tudi, da vse podražitve v teku izvajanja projekta nase prevzame Mestna občina Maribor.”
“Z Mestno občino Maribor smo ves čas v stiku, v prvi vrsti, ker je potrebno dinamiko financiranja prilagajati poteku del na gradbišču. Predstavniki ministrstva so si gradbišče tudi večkrat ogledali, ob koncu minulega leta sta se z odgovornimi sestala tudi župan in ministrica, da bi skupaj pregledali stanje projekta in realizacijo pogodbe. Predstavniki občine so nas obvestili o podražitvi projekta ob tem na nas naslovili prošnjo o preučitvi možnosti za dodatno financiranje s strani ministrstva. V skladu s pogodbo, ki sta jo podpisala Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Maribor sredstev investicije s strani države ni več mogoče povečati, saj je v pogodbi opredeljeno najvišje možno financiranje,” še za Lokalec.si pojasnijo na kulturnem ministrstvu.
Se na MO Maribor sprenevedajo in ne zavedajo resnosti položaja? Ko vprašamo, če bodo poskušali od ministrstva dobiti več kot 12,5 milijonov evrov in se že pogajajo o tem, dobimo odgovor: “Glede na to, da gre za izjemen kulturni projekt državnega pomena, ki bo imel velik kulturni multiplativen učinek ne samo za Maribor ampak za celo regijo ter da je Ministrstvo naš partner na projektu, še vedno verjamemo, da se bo tudi za to našla politična rešitev.”
Torej kljub temu, da ministrstvo nedvoumno v odgovorih na naša vprašaja zapiše, da denarja ne bodo več zagotovili, na Mestni občini Maribor na naše vprašanje od kod pa bo torej prišel denar za dokončanje del, zapišejo: “Kot smo povedali zgoraj, verjamemo da se bo našla politična rešitev.”
Tako potekajo dela:
Nov primer spornega razpolaganja z neprofitnimi stanovanji – v občini Ruše je občinsko stanovanje, namenjeno socialno šibkim, končalo v rokah županje Urške Repolusk.
Portal Necenzurirano razkriva, da so našli sporen primer upravljanja z neprofitnimi stanovanji, in sicer v občini Ruše. Županja Urška Repolusk je namreč med svojim mandatom kot županja uspela postati lastnica enega od občinskih neprofitnih stanovanj. In pozor, zanj je plačala manj od tržne vrednosti, navaja poročilo. Stanovanje pa je v rokah županje pristalo po tem, ko ga je od Občine Ruše odkupila njena sorodnica, po naših informacijah sestra. Neprofitna najemna stanovanja so sicer namenjena tistim ljudem, ki jim lasten dohodek ne omogoča, da bi si kupili lastno stanovanje ali najeli stanovanje po profitni najemnini.
Vse to je razvidno iz poročila Nadzornega odbora Občine Ruše, ki je preverjal pravilnost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna med letoma 2018 in 2022. Poročilo je bilo končano konec lanskega leta, občinski svetniki so želeli, da se to poročilo tudi umesti na včerajšnjo občinsko sejo, a županja tega ni želela storiti. Več tukaj. Vse bolj postaja jasno, zakaj županja skriva poročilo nadzornega odbora.
Po informacijah portala Necenzurirano je županja Urška Repolusk zahtevala, da morajo avtorji iz poročila odstraniti podatke o preprodaji stanovanja. Nadzornikom je celo blokirala izplačilo honorarja za delo, preprečila pa je tudi javno objavo poročila.
Poročilo v delih, kjer se dotika netransparentnega ravnanja županje pri prodaji neprofitnega stanovanja spodaj razkrivamo mi.
Zapisali so še, da v oči pade tudi dejstvo, da se je stanovanje prodalo po nižji ceni od tržne, za razliko od drugih stanovanj, ki so se prav tako prodala – za izklicno ceno so namreč imela enako ali višjo ceno od tržno ocenjene.
Stanovanje je kupila v Nemčiji živeča sestra županje Urške Repolusk. Nadzorniki pa so ugotovili, da sta trenutna lastnika predmetnega stanovanja sedanja županja Urška Repolusk in njen partner. Do novega pravnega posla s stanovanjem pa je prišlo le leto in tri mesece po izvedeni javni dražbi.
Nadzorniki so po naših informacijah pridobili mnenje ministrstva. Ministrstvo za javno upravo nadzornikom celo svetuje, da na županjo naslovijo nov zahtevek, ki se bo skliceval na sklenjeno pogodbo in na izpolnjene predhodne obveznosti iz 37. člena statuta: “V primeru, da županja ne bo spoštovala pogodbenih obveznosti, imate možnost vložitve tožbenega zahtevka na izpolnitev obveznosti.”
Hkrati pa ministrstvo navede, da je določba 41. člena Poslovnika Nadzornega odbora Občine Ruše v neskladju z 32. členom Zakona o lokalni samoupravi, zato jo je treba odpraviti: “Zaradi ugotovljene neskladnosti poslovnika z ZLS se po mnenju ministrstva tudi županja, kot je uvodoma pojasnjeno, nanjo nima pravice sklicevati.”
Včeraj smo razkrili, da se je župan MO Maribor Saša Arsenovič odločil, da bo tožil mestni svet.
Župan MO Maribor Saša Arsenovič očitno meni, da je on edini s pravico, da odloča o imenu ustanoviteljice Javnega holdinga Maribor. A ker se občinski svetniki niso strinjali z njegovim upravljanjem oziroma so celo menili, da je delovanje na meji zakonitega, so na decembrski redni seji mestnega sveta odločili, da prevzamejo upravljanje v svoje roke in da so oni edina zakonita skupščina Javnega holdinga Maribor. Potrdili so namreč spremembo v odloku o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor. Pred dnevi (17. januarja) je bil odlok objavljen tudi v Medobčinskem uradnem vestniku.
A potem preobrat – včeraj so mariborski svetniki iz upravnega sodišča prejeli tožbo župana zoper njihov sprejet sklep o prevzemu upravljanja Javnega holdinga Maribor (JHMB) v roke mestnega sveta. Na vse svetniške skupine smo naslovili vprašanja, kako gledajo na situacijo. Njihovi odzivi so zapisani spodaj.
Lidija Divjak Mirnik iz LPR odgovarja: “Župan Arsenovič se je odločil tožiti najvišji organ na občini – mestni svet – in povzročati stroške vsem nam, medtem ko nam v proračunu manjka denarja za obnovo cest, vrtcev in šol, kuhinj v OŠ, kulturo, šport … Torej imamo denar za bogate odvetnice (Nina Zidar Klemenčič), nimamo pa denarja za naše otroke. Letos bo spet dvignil plačila staršem za vrtec, uvedel parkirnine ob sobotah … Mestni svet je po njegovem kriv, ker se je odločil prevzeti odgovornost za upravljanje Javnega holdinga, ki je vmes postal Arsenovičev holding, kjer samo ena oseba – in to je župan Arsenovič – obvladuje denarni tok vseh javnih podjetij, ki naj bi ljudem zmanjševala zneske na položnicah, v resnici pa so ti vedno višji. Kako župan Arsenovič upravlja s holdingom, je pokazal njegov super nadzornik Škrinjar in oba podžupana Medved in Reichenberg (popivanje…).”
Divjak Mirnikova dodaja še: “Še najbolj nenavaden je županov predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje odloka, saj s tem namiguje, da bi lahko prišlo do nepopravljive škode, če bi holding upravljal mestni svet. Vsi pa vidimo, da ravno takšna škoda nastaja sedaj, ko županovi nastavljenci upravljajo z njim. S takšnim načinom upravljanja se v LPR ne strinjamo. V LPR menimo, da je to županova poteza iz obupa, ki dokazuje, kako je holding za župana ključnega pomena za črpanje občinskega premoženja ,in še en dokaz, da želi o vsem odločati izključno on. Seveda bomo mestni svetniki naredili vse, da se to spremeni. V LPR od župana pričakujemo, da bo sam kril stroške, ki jih tudi sam povzroča s svojimi nerazumljivimi potezami za najem dragih odvetnikov in njihovih pravnih mnenj.”
Aljaž Bratina iz Liste Arsenovič za Maribor pojasnjuje: “Glede na to, da obstajajo pravna mnenja, da je (oz. naj bi bil) izglasovan sklep Mestnega sveta nezakonit (nenazadnje se je na to opozarjalo že v razpravah) gre preprosto za to, da se o tem izreče pristojno sodišče, kar v pravni državi edino šteje kot verodostojno, v nasprotju s političnimi pogledi, razlagami in pojmovanji, ki se velikokrat (legitimno !!) lahko razlikujejo.”
Igor Jurišič, mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope, pa pravi: “V Stranki mladih – Zeleni Evrope tožbe župana proti mestnemu svetu, ki na upravnem sodišču ugotavlja zakonitost splošnega akta (Odloka o spremembah odloka o ustanovitvi javnega holdinga Maribor) v pravnem smislu ne razumemo prav dobro, saj je Zakon o lokalnih skupnostih v 33. členu jasen in dopušča županu preverjanje zakonitosti splošnih aktov sprejetih na mestnem svetu na ustavnem in ne na upravnem sodišču. Istočasno pa to tožbo, ki je po naši vednosti prva takšna v Sloveniji, razumemo kot naslednjega v vrsti poskusov nagajanja župana mestnemu svetu in krčevito upiranje transparentnosti in gospodarnosti delovanja Javnega holdinga Maribor.”
“Dodatno smo razočarani, da isti župan, ki neutrudno sili mestni svet v podražitve vrtcev, komunalnih storitev …, zaradi pomanjkanja denarja hkrati brez težav najde v istem proračunu sredstva za najemanje odvetnikov in naročanje pravnih mnenj v tožbi proti MS MOM, kar je še dodatno nerazumljivo, saj je v mandatu 2018-2022 sam predlagal mestnemu svetu v imenovanje člane nadzornega odbora Javnega holdinga Maribor, saj ga je takrat razumel kot tisti organ MOM, ki je o tem odloča v imenu MOM, sedaj pa toži mestni svet zaradi tega, ker je prav to, da mestni svet odloča v imenu ustanoviteljice (MOM), zapisal v taisti odlok in tako pravzaprav s to tožbo trdi, da je bilo tudi njegovo lastno ravnanje v prejšnjem mandatu nezakonito. Prav zato se mestni svetniki in svetnice, ki zagovarjamo transparentno in gospodarno delovanje Javnega holdinga Maribor že pogovarjamo o naslednjih korakih v zaščito transparentnosti in gospodarnosti delovanja Javnega holdinga Maribor, saj je župan samovoljno prenesel pravico mestnega sveta o odločanju v imenu ustanovitelja prenesel na samega sebe, kar je po našem vedenju tudi edini primer v Sloveniji, ko je posamezen politik (v tem primeru župan MOM) sam nase prenesel pravico odločanja o javnem podjetju, ki jo je še pred nekaj leti priznaval mestnemu svetu,” še sporoča Jurišič in zaključi: “Glede na obsežnost dokumentacije bomo mestni svetniki in mestne svetnice le-to dodobra proučili in na mestnem svetu sprejeli ustrezne poteze v zaščito transparentnosti in gospodarnosti delovanja Javnega holdinga Maribor.”
Zdravko Luketič iz NSi: “Župan je izrabil pravico do upravno sodne poti, ki jo ima na voljo. Ker po mojih informacijah še ni sodne prakse za to vsebinsko upravljavsko vprašanje, bo ta sodno-pravna praznina s tem postopkom zapolnjena in za pravnike vsekakor zanimiva. O procesnih predlogih mestnega sveta se naj odloča predlagatelj gradiva za mestni svet – spremembe odloka JHMB.”
Izjava svetniške skupine SD je naslednja: “Kaj si naša ali katera druga svetniška skupina o tožbi misli, je ta trenutek povsem nepomembno saj bo edino verodostojno mnenje podalo sodišče. Na seji je naša svetniška skupina podala kompromisni predlog, za katerega žal ni bilo dovolj politične volje, tako bomo raje plačevali odvetniške storitve in sodne takse, kot pa sanirali razpadajoče vrtce in šole ter zakrpali kakšno luknjo na cesti ali dve.”
Damjan Cvetko, predsednik SD Maribor, pa je dodal naslednje razmišljanje: “Trenutno politično stanje, v katerem se mestni svet in župan drugega največjega mesta spopadajo pred sodišči, predstavlja za mesto katastrofo v ugledu, političnem zaupanju in posledično potrebni politični volji vseh deležnikov za skupen pristop h bistvenim projektom pomembnim za mesto (kot je na primer ureditev podfinanciranosti MOM). Takšni dogodki prinašajo občanom in občankam le malo koristi, zagotovo pa ne izboljšanja storitev. Nasprotno, pomenijo manj razpoložljivih sredstev za programe in ovirajo razvoj mesta, ki ne le da ne napreduje, ampak celo nazaduje. Modro bi bilo poiskati skupni jezik in se združiti v čim širši koaliciji, da bi skupaj gradili naše mesto. Trenutno pa se zdi, da so to le nedosegljive želje, saj prevladuje medsebojno spopadanje in neodgovorno upravljanje z mestnim premoženjem, kot da bi ga imeli v presežku. V luči napovedanih podražitev se mi takšno ravnanje in odločitve zdijo kot posmeh občankam in občanom. Zdi se, da sredstev za vrtce ne najdemo v zadostni meri, a jih najdemo za tožbe proti samim sebi.”
Karin Jurše iz Gibanja Svoboda, pa za naš medij pojasni: “V svetniški skupini Gibanje Svoboda nismo presenečeni nad ravnanjem župana, ki najbrž med redkimi župani v Sloveniji toži mestni svet, kot najvišji organ odločanja v lokalni samoupravi. Gre torej za nadaljevanje niza samovoljnih potez župana, ki smo jim bili priča v lanskem letu. Da je županovo razumevanje »vladanja« občini v popolnem nasprotju z razumevanjem lokalne samouprave, tako v EU kot v Sloveniji, je bilo jasno že, ko smo morali svetniki z dodatnimi sklepi zahtevati izvrševanje proračuna v letu 2023. Spomnimo se le na financiranje društev in štipendijsko politiko. Župan je že do sedaj deloval po znanem reku »L’État, c’est moi« (država, to sem jaz) in posledično še vedno meni, da je lahko le on tisti, ki odloča o vseh zadevah, kot so razporejanje dobička, imenovanje direktorja in nadzornega sveta, v Javnem holdingu Maribor.”
Juršetova doda še, da je mestni svet s sprejetjem spremembe odloka o javnem holdingu v decembru 2023 samo ponovno normiral to, kar mu je bilo priznano že ob ustanovitvi in to celo s strani tega župana in strokovnih služb občine: “V letu 2020 namreč ni bil noben problem pri imenovanju nadzornikov javnega holdinga s strani mestnega sveta. Sedaj svojemu takratnemu predlogu očitno nasprotuje s pravnim mnenjem in tožbo zoper mestni svet, kar seveda vse plačujemo mi, meščani in meščanke Maribora. Svetniki in svetnice iz GS smo že ob obravnavi poslovanja javnega holdinga na mestnem svetu (in to prvič šele po treh letih njegovega delovanja!), s podatki pokazali, da tako delujoč holding ni generator prihrankov javnih podjetij in s tem nižanja naših položnic, ampak ravno obratno. Položnice javnih storitev so se Mariborčanom dvignile za 25 in več odstotkov, čeprav je bila inflacija v tem času le okoli 20 odstotkov. Že to je dovolj alarmanten podatek, da holding ne deluje v pravi smeri. Dalje je pomembno tudi, da sporno delovanje župana, ki je v eni osebi tudi skupščina, izkazuje morebitne elemente korupcijskih tveganj, o čemer je naša mestna svetnica obvestila tudi KPK.”
“Mestni svet, kot tožena stranka, bo moral tako na torkovi seji sprejeti ustrezne sklepe, da se ubrani transparentnost poslovanja občine in javnih podjetij, kar pomeni imenovanje pooblaščenca, imenovanje odvetniške družbe ali odvetnika in priprava odgovora na tožbo župana,” še zaključi Juršetova.
Tjaša Gojkovič iz Liste kolesarjev in peščev je komentirala: “Saša Arsenovič se z odločnimi koraki oddaljuje od družbene resničnosti mesta, ki mu je drugič podelilo županski mandat. Jeseni ni zmogel razrešiti svojega podžupana, ki je samovoljno izločal listine iz vsem znanega kadrovskega primera. V novem letu pa je v posmeh vsem prizadevanjem za večjo varnost v prometu, kot »odličnega sodelavca« zaščitil svojega drugega podžupana, ki mu je Policija med novoletnimi prazniki izrekla začasni odvzem vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Medtem ko so za izplačilo štipendij za nadarjene dijake potrebni izredni sklepi Mestnega sveta, za izvajanje lokalnih kulturnih programov pa dodatne finančne injekcije pristojnega ministrstva, se brez slabe vesti najde denar za honorarje zasebnih inštitutov in odvetnikov, ki župana zastopajo v njegovi brezumni tožbi zoper Mestni svet. Občina sama proti sebi, na stroške javnega denarja. Absurdno, odtujeno in brez sramu.”
“Vprašajmo se, kaj sploh želi župan doseči s tožbo zoper mestni svet? V vsakem mu je uspelo pred mestnimi svetniki zakockati še tisto malo zaupanja, s katerim je lahko nekako krmaril na čelu občine brez lastne koalicije. Pred občani pa je ponovno izpadel kot nekdo, ki z javnim denarjem vodi drage sodne postopke z namenom, da prepreči legitimna prizadevanja za večjo preglednost in odgovornost pri upravljanju Javnega holdinga Maribor,” še zapiše Gojkovičeva ter doda: “V sosednjih občinah lahko naštejemo več primerov javnih podjetij, v katerih ustanoviteljske pravice uresničuje mestni svet. Nam najbližji je na Ptuju. Odločitve mestnega sveta v vlogi skupščine javnega podjetja se sprejemajo kolektivno in odražajo usklajene interese širšega kroga uporabnikov javnih storitev. Prinašajo tudi boljše informiranje javnosti in s tem večjo preglednost delovanja javnega podjetja, v našem primeru Javnega Holdinga Maribor. Saša Arsenovič si takšne preglednosti ne želi in z vloženo tožbo zoper mestni svet poskuša doseči, da bi lahko on sam izključno odločal kot skupščina Javnega holdinga Maribor v eni osebi.”
Medtem pa iz Mestne občine Maribor sporočajo: “Župan je zaradi obveznosti odsoten, v ponedeljek na Kavi z novinarji bo podal izjavo na to temo.”
Že več mesecev poročamo o nevzdržni prometni situaciji na Ljubljanski ulici v okolici UKC Maribor.
Dolge kolone vozil, neupoštevanje prometnih predpisov, nestrpni vozniki, zamude avtobusov, vse to je vsakodnevni prizor v okolici UKC Maribor. Največja gneča je med sedmo in deseto uro zjutraj.
Več v prispevku.
Danes so mariborski svetniki iz upravnega sodišča prejeli tožbo župana zoper njihov sprejet sklep o prevzemu upravljanja Javnega holdinga Maribor (JHMB) v roke mestnega sveta.
Naj spomnimo, da so bili svetniki s poslovanjem Javnega holdinga seznanjeni šele po treh letih njegovega delovanja in nikakor niso soglašali z ugotovitvijo župana, da holding odlično posluje. Še več, na sami seji so izpostavili, da so se cene javnih storitev, ki jih plačujemo občani, v tem času v vseh javnih podjetjih povečale za najmanj 25 odstotkov, skupaj inflacija v tem obdobju pa je bila okoli 20 odstotkov.
Čeprav je mestni svet ob ustanovitvi Javnega holdinga Maribor že imel priznano pravico imenovanja nadzornega odbora, si je župan naknadno premislil in sam uzurpiral pravice odločanja skupščine. Mestni svet je svojo voljo ponovno jasno izrazil na 11. redni seji v decembru 2023 in sprejel spremembo odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor.
Župan se očitno ne more sprijazniti z izgubo svoje moči v holdingu, zato je spremembo odloka v Medobčinskem uradnem vestniku objavil šele 17. januarja letos, čeprav običajno odločitve mestnega sveta objavlja takoj in je to celo na seji obljubil. Sočasno pa je preko odvetniške družbe Zidar Klemenčič, ki jo gotovo vsi poznamo iz pravkar razvpite afere sodna stavba, ki bremeni ministrico za pravosodje, vložil tožbo zoper odločitev mestnega sveta in zahteval začasno zadržanje izvajanja sprejetega in objavljenega odloka.
Sodišče je sedaj pozvalo mestni svet, da poda svoje dokaze k zadevi v roku 8 dni. Po zakonu zastopa in vodi mestni svet sicer župan, ki pa je sedaj v vlogi tožnika, zato si morajo mestni svetniki pridobiti skupnega pravnega zastopnika, kar pa zna biti težava. Namreč, naročilnico za pravnega zastopnika mestnega sveta podpisuje župan na podlagi predhodno sprejetega sklepa mestnega sveta. Tu pa zna priti do težave, saj je naslednja seja mestnega sveta sklicana za 30. januarja, te točke pa ni uvrščene na dnevni red. Seveda je možno točko tudi naknadno uvrstiti na dnevni red, smo pa v letu 2023 že videli, da zna župan gladko zaobiti ali zavlačevati pri izvršitvi sklepov mestnega sveta. Rok za izjasnitev pred upravnim sodiščem pa za mestne svetnike seveda neusmiljeno teče.
Z zgodbo nadaljujem z zbiranjem odzivov svetnikov in župana.
Katja Kokot je na družbenih omrežjih objavila fotografije posnete v Dragučovi.
“Saga s potepuškimi psi se nadaljuje! V noči iz četrtka na petek, ob močnem sneženju, sta psa vstopila v oboro in poklala 22 damjakov,” je v uvodu zapisala in dodala: “Grozljiva nemoč. Dejstvo je, da je pristojna institucija za odlov teh živali odpovedala na polni črti.”
V nadaljevanju pojasni, da je bila na vstopnem mestu na ograji najdena črna pasja dlaka, v snegu pa sledovi dveh večjih psov: “Na vstopnem mestu na ograji je bila najdena črna pasja dlaka, v snegu pa sledovi dveh večjih psov. Gre za enak! vzorec pokola, kot je na tem območju že viden leto dni! Nekdo ve, kje se ta dva psa hranita in zadržujeta, pa to skriva. Sporočam vam, da ste tudi vi enako krivi za vso škodo.”
“Lovci potrebujejo za odstrel teh dveh psov ustrezno odločbo, v preteklosti je bila lokalna lovska družina že predmet zasebnih tožb lastnikov psov, ki so bili ustreljeni med lovom na divjad, zato si dodatnih stroškov zaradi tožb ne morejo privoščiti. Ker so v preteklosti take tožbe tudi izgubili in nato več let plačevali visoke zneske…,” zapiše Kokolova.
Obrnili smo se na Policijsko upravo Maribor, Lovsko zvezo Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
“Policija v primeru prijave tovrstnih dogodkov zmeraj preverja okoliščine kršitev Zakona o zaščiti živali, oziroma morebitne storitve kaznivega dejanja. Ob ugotovljenih kršitvah Zakona o zaščiti živali se uvede prekrškovni postopek, v primeru izvedbe aktivnosti v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku, pa Policija poda poročilo oziroma kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo,” pojasnijo na PU Maribor.
Policisti o ugotovitvah obveščajo UVHVVR, ki povzame morebitne nadaljnje ukrepe. “Tako smo tudi v primeru na območju Dragučove prijavo obravnavali in o dogodku obvestili UVHVVR. Z ogledom kraja dejanja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da so škodo v tem primeru po vsej verjetnosti povzročili neznani psi (oz. pes). Z delom nadaljujemo in bomo v primeru izsleditve živali in lastnika, ukrepali v skladu s pristojnostmi. V kolikor imajo ljudje morda podatek o domnevnem lastniku živali (v kolikor gre za psa), svetujemo, da pokličejo policiste,” dodajo.
Lastnik in direktor hotela Veter Albin Hauptman se je prijavil na razpis Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov za najem opremljenih nastanitvenih objektov. Hotel Veter je namreč zelo slabo zaseden, trudijo se preživeti, zato so v tem videli priložnost. Če bo pogodba podpisana, se sobe ne bodo oddajale.
“Močno se trudimo, da preživimo”
“Hotel Veter je bil grajen v času Univerzijade in za turizem v Rušah. V tem času se ni nič spremenilo. Hotel je prevelik za turizem, zelo slabo smo zasedeni, močno se trudimo, da preživimo,” nam je uvodoma dejal. V preteklosti so v hotelu gostili delavce iz Nepala, Bosne in Hercegovine, tudi Azijce, ki so šli na dopuste preko poljskih agencij, pove. Težav nikoli ni bilo. Doda, da so insistirali, da naj bodo nameščeni begunci iz Ukrajine. “Nismo želeli pripeljati ilegalnih pribežnikov, ampak vse bi bilo legalno.” Doda: “Na občino je bilo javljeno, tudi občina je dala naprej, da bi šlo za mamice z otroki, ukrajinske družine.” Na občino smo se sicer v preteklem tednu že obrnili, a njihovih odgovorov do danes še nismo prejeli.
“Grozijo mi s požigom hotela”
Hauptman nam je povedal, da ne razume odziva občanov: “Ne vem, zakaj je prišlo do tega. Grozijo mi celo s požigom hotela. Nič slabega za Ruše, jaz sem vedno dobre stvari naredil, kadarkoli se je rabila pomoč. A tako zdržati ne moremo, zato smo se prijavili na razpis. Ne vem, zakaj takšna negativa. Vse se dela proti nam.” Prizna, da so zaradi groženj prestrašeni.
Nekateri občani so zaskrbljeni
Poročali smo, da so se po tem, ko je informacija o nameri prišla v javnosti, oglasili občani Ruš, ki temu nasprotujejo. Na občino so celo poslali dopis, preberete ga lahko TUKAJ.
Na družbenih omrežjih so v skupini Aktivni volivci Ruš izvedli celo anketo “Ali Rušani podpirate atilni dom v občini Ruše”, v kateri je sodelovalo 431 oseb. 93 odstotkov anketiranih je odgovorilo “Ne”, 7 odstotkov pa je izbralo odgovor “Da”. Danica je dejala: “Ali ne bi raje hotela preuredili, v stanovanja za mlade družine ali v dom starejših občanov? To bi bila pametnejša poteza! Ruše si tega ne zaslužijo, kar se marsikdo ne zaveda.”
“Dejstvo je, da je obveščanje občanov s strani županje katastrofalno.”
“Dejstvo je, da je obveščanje občanov s strani županje katastrofalno. Če ne bi bilo zapisov na družabnih omrežjih, tudi v tej skupini, zagotovo občani sploh ne bi bili obveščeni, kaj se v občini dogaja,” je zapisala Virgilija in dodala: “Držati ljudi v nevednosti in jim postreči le z všečnimi enostranskimi podatki pač zagotavlja lažje vladanje. In v takem odnosu do občanov žal ni nobene srčnosti, pa če se še tako sprenevedamo.”
“Tuje kulture nas ne ogrožajo, bogatijo nas !”
Oglasili pa so se tudi tisti, ki temu ne nasprotujejo. Zdenko je zapisal: “V Ruše so od nekdaj prihajali ljudje iz drugih okolij. Delavci v Tovarno dušika, sami ali z družinami. Nihče se zaradi njih ni čutil ogroženega. Prišli so, ostali, danes so Rušani. V času vojne v Bosni so prišli begunci iz teh krajev. Koga so ogrozili ? Nikogar. Eno leto že traja vojna v Ukrajini. V tem času je umrlo 10.000 civilistov. Kdor je mogel je pobegnil. Ali more kdo povedati razlog, zakaj ne bi pomagali tem ljudem, pa nam je dano pomagati jim ?! Da bodo preživeli za časa vojne v svoji domovini v miru in človeka vrednem bivališču. Bodimo prijazni, široki… Tuje kulture nas ne ogrožajo, bogatijo nas !”
Pogodba sicer še ni podpisana, postopek je še v teku, zaenkrat so podpisali le sporazum. Obrnili smo se tudi na Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov, njihove odgovore še čakamo.
Za lokalec.si županja Ruš Urška Repolusk še ni podala odgovorov, je pa vezano na to tematiko, objavila zapis na družbenih omrežjih. “Informacija v zvezi z nastanitvijo oseb iz Ukrajine, ki imajo v Sloveniji priznano začasno zaščito,” je sicer ena izmed točk na dnevnem redu 10. seje Občinskega sveta Občine Ruše, ki bo ta četrtek, 25. januarja.
Poziv Občini Ruše za razpis posvetovalnega referenduma
“Menimo, da zaradi pomanjkanja informacij svetniki ne morejo kompetentno odločati o tej zadevi, saj vabilu na sejo razen zgornjega sklepa ni priloženo nobeno gradivo na to temo,” je zapisal Neven Lisica v imenu iniciativnega odbora za ustanovitev Civilne iniciative za boljše Ruše. “Predvsem zaradi pomanjkanja informacij in bojazni pred preuranjeno odločitvijo, smo pozvali svetnike, da o tej pereči temi razpišejo posvetovalni referendum ter v času referendumske razprave obravnavajo vse vidike vpliva nastanitvenega centra na življenje ljudi.”
Več sledi.
Preverili smo, če so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor minule dni obravnavali več poškodb zaradi padcev na ledu.
Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor za naš medij pojasni: “V Urgentnem centru smo pretekli vikend zabeležili večje število (skoraj 20) poškodb zaradi padcev oziroma poškodb na ledu. V skoraj polovici primerov je šlo za zlome (rok, gležnjev), v preostanku za zvine sklepov, obtolčenine ter manjše rane.”
V Univerzitetnem kliničnem centru UKC Maribor vsem prebivalcem svetujejo izredno previdnost pri hoji po pločnikih in neočiščenih površinah, svetujemo primerno obutev, predvsem pa pozornost pri hoji, še posebej po klančinah in stopnicah: “Posebno pozorni naj bodo starejši in tisti, ki jemlje zdravila za redčenje krvi, saj lahko že pri manjših poškodbah oziroma padcih pride do življenje ogrožajoče krvavitve.”
V Mariboru vlada pomanjkanje zdravnikov družinske medicine, s tem smo govorili z Majo Arzenšek, vodjo družinskih zdravnikov v mariborskem zdravstvenem domu.
Povedala je, da se zavedajo, da situacija ni rožnata, da se trudijo, da nihče ne ostane brez zdravniške oskrbe.
Več v prispevku.
Tudi v domovih za starejše se srečujejo s kadrovsko stisko, govorili smo z Markom Slavičem, ki poudarja, da gre velika hvala zaposlenim, ki dajejo zadnje atome moči.
V času, ko se število starejših prebivalcev povečuje, se soočamo s vedno večjim izzivom v domovih za starejše, kadrovsko stisko. V Domu Danice Vogrinec za več kot 800 oskrbovancev skrbi okoli 500 zaposlenih.
Več v prispevku.
V UKC Maribor so danes zjutraj začeli rušiti infekcijsko stavbo.
Pred tem so že zaključili dela v notranjosti objekta Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, pri tem pa odstranili stavbno pohištvo, instalacije in preostalo opremo. Odstranili so tudi streho, prav tako tudi nosilne elemente. Vse odpadke so zbirali ločeno na ograjenem območju objekta, ki je odklopljen od komunalnih vodov.
Predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, prim. dr. Božena Kotnik Kevorkijan je ob tem dejala: “Dan je prelomen za vse nas, ki delamo na infekcijskem oddelku. Ni mi bilo vseeno, tukaj sem delala več kot 35 let. Spomini, nostalgija, prišla sem mlada 25 letna zdravnica in zdaj se bližam upokojitvi. Veliko smo tukaj doživeli. In hudega, težkega dela, včasih tudi lepi trenutki, zadoščenje, ko si nekomu pomagal, ki so ga proglasili za izgubljenega, kar se tiče njegovih življenjskih perspektiv.”
“Zremo z optimizmom in upanjem, da bomo dočakali, mi in pacienti, dobre delovne pogoje, dobre bivalne pogoje, kjer bo lažje delati in kjer bomo z veseljem delali, ter se bodo bolniki dobro počutili,” je dejala predstojnica.
Investicija znaša 70 milijonov
“Zaenkrat smo v časovnici, nič ne zaostajamo, načrte preverjamo ves čas, ker si že.limo, da ko bo postavljena, bo takšna, da bo resnično služila bolnikom in da bo lahko osebje kakovostno opravljajo svoje delo. Veseli smo, da je to začetek nastajanja nove stavbe in da bo ostala enako hitro, kot to rušimo,” je to dejal Vojko Flis, direktor UKC Maribor. Objekt naj bi postavljen do leta 2026.
Kdo bo gradil zaenkrat še ni znano, saj javnega razpisa še ni bilo, v UKC Maribor pričakujejo, da bo objavljen v kratkem.
Ob današnji rušitvi je spregovorila tudi dr. Jelka Reberšek Gorišek, nekdanja predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor.
Danes so nadaljevali dela tako, da so najprej porušili stavbni ovoj s težko mehanizacijo, in sicer najprej prvo zunanjo steno infekcijske stavbe, kasneje pa še ostalo.
Več sledi …
