V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Kmalu bo domove obiskal prvi izmed treh dobrih mož – Miklavž.
Če ste bili čez leto pridni, vas morda v noči s 5. na 6. december s skromnim darilcem obišče sveti Miklavž, prvi od trojice dobrih mož.
Ena izmed legend o svetem Miklavžu pravi, da bi naj revni oče živel s tremi hčerami. Ker ni imel dovolj sredstev za poročno doto svojih hčera, se je boleče spraševal, kako bo zagotovil njihovo prihodnost. Miklavž, ki je slišal za njegove težave, se odloči, da jim bo pomagal, s tem da jim je ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata.
Dobri mož, ki ga krasi darežljivost in skrb za bližnjega
Ta legenda poudarja Miklavževo darežljivost, ljubezen do bližnjega in skrb za tiste v stiski. Ta zgodba je postala ena izmed najbolj prepoznavnih pripovedi o Miklavžu in je vplivala na oblikovanje tradicij obdarovanja v mnogih kulturah po svetu.
Miklavževa obleka je običajno prikazana kot škofovska, kar odraža njegov položaj kot krščanskega škofa. Tradicionalno so deli njegove obleke vključevali škofovsko mitro (vrhnja kapa), škofovski plašč, rokavice ter pastirski ali škofovski škorenjci.
Sveže pečeni parkljih spadajo v čas Miklavževanja
V trgovinah Jager že tradicionalno organizirajo Miklavževanje, včasih jih obišče celo Parkelj. Miklavž in Parkelj sta dva lika, ki se pogosto pojavljata v tradicijah Miklavževega praznovanja, predvsem v nekaterih evropskih državah. Medtem ko je Miklavž znana figura, ki otrokom prinaša darila in simbolizira dobrote, je parkelj nekoliko bolj temačen lik, ki se pojavlja kot spremljevalec Miklavža.
V trgovinah Jager so še posebej znani po izvrstnih sveže pečenih parkljih, ki jih za otroke s posebno pozornostjo pripravljajo v Ptujskih Pekarnah, dopečejo pa jih v vaši najljubši trgovini Jager in predstavljajo izvrstno darilce, ob obisku Miklavža pri vas doma. Če potrebujete ideje za obdarovanje, jih najdete tukaj.
Center za krepitev zdravja (CKZ) ZD Maribor ob pričetku prazničnega decembra, 7. decembra 2023, organizira dogodek »Miklavžev pohod na Piramido s svetilkami«.
Pohod na Piramido bo organiziran vodstvom usposobljene fizioterapevtke in kineziologinje. Zbirališče bo na Ulici talcev 5, 2000 Maribor. Pričetek je predviden ob 17.30. Trasa pa bo potekala po označenih poteh, pohod je primeren za vse (prilagajanje intenzivnosti tudi manj telesno pripravljenim).
Med 17.00 in 17.30 bo v avli ZD Maribor na Ulici talcev 9, 2000 Maribor postavljena tudi »Svit info točka«, kjer lahko pridobite informacije o delovanju programa Svit. Pohod poteka v vsakem vremenu, udeleženci naj s seboj prinesejo svetilke.
Patricija Lunežnik, mag. zdr.-soc. manag., vodja Centra za krepitev zdravja ZD Maribor je dejala: »Namen Miklavževega pohoda na Piramido je spodbujanje zdravega življenjskega sloga in gibanja v naravi. Hkrati s tovrstnimi dogodki krepimo socialno mrežo, s svetilkami pa bomo si pričarali prav posebno praznično vzdušje. Vabljeni!«
Poročali smo že o tem, da je vroča tema trenutno imenovanje novega direktorja Študentskih domov Maribor UM.
Medtem, ko je strokovni svet Študentskih domov Maribor podprl zdaj že nekdanjo direktorico Majo Krajnc Ružič, so senatorji sledili predlogu rektorja Zdravka Kačiča, in so podporo izkazali Borutu Gabru. Jih je pa, vsaj nekatere, zmotila priprava razpisa za direktorsko mesto. Namreč le-ta ni zahteval predložitve programa dela.
Da je to skrajno nenavadno za vodilno mesto v javni službi, je izpostavil tudi Mitja Gorenak, predsednik upravnega odbora UM: “Nisem še zasledil javnega razpisa, kjer program dela za vodenje neke organizacijske enote, ki ni ravno majhna, ne bi bil obvezen.“ Njegovi celotni izjavi na senatu, pa lahko prisluhnete spodaj.
Na omenjeno se je odzvala glavna tajnica Mojca Tancer Verboten:“Sama sem s področja delovnega prava, izvoljena s področja delovnega prava, docentka za to področje. Program dela ni bil zahtevan ne v letu 2019, ne pri razpisu ravnateljice Univerzitetne knjižnice, zato ker niso predvideni programi dela za to področje, ker gre za izpolnjevanje strategije ciljev, programov dela UM, ne Študentskih domov UM.” Njena celotna izjava pa na ogled spodaj.
Zanimivo pa je dejstvo, da je v vseh razpisih – torej za ravnateljico Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM), ter v vsaj dveh zadnjih razpisih za dekana iz letošnjega leta, zahtevana vizija oz. program dela. Je glavna tajnica v odgovoru zavajala, ali morebiti ni poznala vsebine razpisa za ravnateljico za Univerzitetno knjižnico? Sama je namreč izpostavila ravno ta primer, kot primer razpisa, kjer ni bil zahtevan program dela. To pa ne drži.
Rektor je senatorjem povedal tudi, da v kolikor bi bil program dela zahtevan, bi pogoj izpolnjevala le ena oseba, in sicer Maja Krajnc Ružič. Vprašali smo jo, zakaj je program dela priložila: “Program dela sem oddala iz dveh razlogov: v razgovoru, ki sem ga pred nekaj časa imela z rektorjem UM mi je bilo povedano, da bo njegov izbor direktorja ŠD odvisen od programa dela, to je prvi razlog in hkrati tudi drugi, saj se z njim strinjam. Zato sem oddala program dela, čeprav ga sam razpis ni zahteval, enako kot sem to storila leta 2019.”
Je pa rektor Zdravko Kačič po burni debati, ki za senat UM ni značilna, vse še opozoril, da je njegova beseda tista, ki je zadnja. S tem pa med vrsticami povedal, da konec konec njihovo mnenje ni pomembno: “Na koncu je pristojnost imenovanja na strani rektorja.” Njegova izjava, v kateri, ga ob navajanju dejstven popravi glavna tajnica, pa v celoti na ogled spodaj.
Mariborska ACE Metalna, ki je del mednarodne skupine Christof Group iz avstrijskega Gradca je specializirana za mehansko obdelavo velikih obdelovancev na najvišji ravni. Več pa v prispevku.
V mariborski ACE Metalni skrbijo za mehansko obdelavo velikih obdelovancev na najvišji ravni, kakovostno delo pa zagotavljajo z najsodobnejšimi CNC stroji. V letošnjem letu so tako z nakupom novega portalnega rezkalnega stroja svoje kapacitete še povečali. Vse skupaj je sicer v podjetju zaposlenih 40 oseb, ki so ustrezno usposobljene za delo.
Do nove naprave so prišli s pomočjo projekta Spirit Slovenija – naložbe v novo tehnološko opremo za potrebe širitve zmogljivosti ter trajnostne in okoljske naravnanosti podjetja ACE Metalna.
Vodenje Študentskih domov Maribor Univerze v Mariboru (ŠD UM) je še pred koncem razpisnega postopka prevzel Borut Gaber, sicer eden izmed prijavljenih na razpis, poleg njega še Jasmina Potrč in dosedanja direktorica Maja Krajnc Ružič, kateri je pozitivno mnenje na kandidaturo izrekel tudi strokovni svet ŠD UM, velika večina zaposlenih na ŠD UM ter študentov. Podporo so ji izkazali, na seji, za katero rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič pravi, da je bila sklicana nepravilno, hkrati pa trdi, da je je bil postopek podaje mnenja o kandidatih na seji neustrezen.
Strokovni svet je namreč mnenje podal zgolj za kandidatko Majo Krajnc Ružič. Saj v 340. členu statuta UM v 5. točki piše, da strokovni svet članice univerze: “Daje rektorju univerze mnenje o kandidatu za ravnatelja oziroma direktorja.” Člani sveta bi tako naj odločali le o mnenju za enega kandidata, ker tako navaja statut, kjer ne piše, da bi na podali mnenje za kandidate oz. direktorje. A očitno je interpretacija statuta za rektorja drugačna in želi mnenje strokovnega sveta za vse kandidate za direktorja Študentskih domov UM.
Na Majo Krajnc Ružič smo naslovila vprašanja, če je res bila seja sklicana 20 minut pred samim začetkom, to je demantirala: “Sklic seje Strokovnega sveta je bil 10. oktobra za sejo 16. oktobra Poslan je bil po mailu vsem članom strokovnega sveta. Prav tako je bilo posredovano vso gradivo za odločanje. Vsi člani SS so se seje udeležili, potrdili dnevni red in nadaljnjih 6 sklepov.”
Da bi nekdo sklical sejo zgolj 20 minut pred začetkom, se je zdelo izjemno nenavadno tudi članom senata UM, ko so slišali rektorja Zdravka Kačiča to navesti. A glavna tajnica Mojca Tancer Verboten je z odgovorom na pomisleke članov senata, demantirala prejšnjo izjavo rektorja. Povedala je namreč, da je bila seja sklicana pravočasno, ne 20 minut pred začetkom.
Medtem ko je nekaj minut pred njo rektor rekel: “Bi želel izpostaviti, da je bila seja sklicana nepravilno, saj so člani strokovnega sveta vabilo z dnevnim redom za sejo, dobili šele 20 minut pred samim začetkom seje.” Njegova celotna izjava pa na ogled spodaj.
Na tem mestu je zanimivo, da govorijo o tem, da so vabilo dobili le 20 minut pred začetkom seje, ko pa so samo uro seje prav na željo glavne tajnice Mojce Tancer Verboten, prestavili, in sicer za tri ure. Tancer Verbotnova pa je po tem, ko so sporočili nov termin potrdila prisotnost vseh treh članov strokovnega sveta, ki so predstavniki Univerze v Mariboru.
Zanimivo je tudi dejstvo, da do sedaj prorektor, član strokovnega sveta, še nikoli naj ne bi prišel na sejo strokovnega sveta, nikoli pa se tudi ni niti opravičil. Na zadnjo sejo pa je njegov prihod potrdila kar sama glavna tajnica.
Hkrati pa je rektor na današnjem senatu UM poudaril tudi, da je mnenje tako strokovnega sveta, kot senata zanj neobvezujoče, in se tako praktično lahko odloči popolnoma sam, kako imenuje na direktorsko mesto. Je pa do sedaj bila venomer praksa, da sledi mnenju strokovnega sveta in senata. Strokovni svet ŠD UM je pozitivno mnenje podal Maji Krajnc Ružič, senat UM pa Borutu Gabru. Maji Krajnc Ružič so podporo izkazali tudi sodelavci in študenti. Zanimivo bo spremljati, kdo bo torej imenovan na direktorsko mesto s polnim mandatom.
Si Tancer Verbotnova tlakuje pot na direktorsko mesto?
Po naših neuradnih informacijah naj bi bila direktorica Krajnc Ružič zamenjana, ker naj bi bila v nemilost padla pri glavni tajnici mariborske univerze Mojci Tancer Verboten, po hodnikih univerze je celo slišati špekulacije, da si direktorsko mesto Študentskih domov Maribor želi ravno Tancer Verbotnova, ki je sicer že bila na omenjenem mestu, vmesnem obdobju med Lidijo Divjak Mirnik in Majo Ružič Krajnc.
Člane senata je sicer tudi začudilo dejstvo, da v direktorski razpis ni zahteval oddaje programa dela, več o tem boste lahko na Lokalec.si prebrali jutri.
Do 8. januarja 2024 je možna prijava na Javni razpis za izbor kulturnih programov, ki jih bo v letih 2024 – 2026 sofinancirala MO Maribor.
Predmet razpisa je izbor celoletnih ali ciklično zasnovanih in za daljše obdobje načrtovanih javnih nepridobitnih kulturnih programov, ki jih bodo izvajalci izvajali v obdobju od 2024 do 2026. Javni razpis je namenjen ohranjanju in razvoju za mesto pomembnih kulturnih programov, ki niso vključeni v programe javne službe oziroma v dejavnosti javnih zavodov na področju kulture.
Razpis se nanaša na sofinanciranje programov v letih 2024-2026 na področjih:
– umetniški programi;
– interdisciplinarni programi;
– knjiga in bralna kultura;
– avdiovizualne umetnosti;
– kulturni programi medijev.
Razpisni rok se zaključi dne 8.1.2024.
Povezava do razpisa z razpisno dokumentacijo na voljo na tej povezavi. V dokumentaciji najdete tudi vse ostale podrobnosti razpisa.
Mariborski mestni svetniki so na današnji seji potrdili letni program športa in pravno podlago za prenos službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod na javno podjetje. Nekaj pomislekov so imeli glede financiranja mednarodne šole in novih odlokov o urejanju prometa, vztrajali pa so pri ustanoviteljskih pravicah v holdingu javnih podjetij.
Za športne programe v Mestni občini Maribor (MOM) je v letu 2024 predvidenih 4,1 milijona evrov, od tega za izvajanje programov 1,65 milijona evrov ter 2,5 milijona evrov za uporabo športnih površin.
Mestni svetniki so vsi po vrsti izražali razočaranje, ker se sredstva znižujejo, a so letni program podprli, da bi omogočili čimprejšnjo objavo razpisa za razdelitev teh sredstev.
“Razumem, da bi radi dali športu več, tudi sam bi to rad, a pokrijemo se lahko le tako daleč, kot nam seže odeja,” je dejal župan Saša Arsenovič.
Pri sprejemanju sprememb pravilnika za izvajanje osnovnošolske dejavnosti je več mestnih svetnikov zmotilo zvišanje sredstev za financiranje mednarodne šole, ki je kot prva v tem mestu začela delovati septembra na OŠ Leona Štuklja. Občina zagotavlja šoli prostor in druge materialne pogoje, obenem pa sofinancira izvajanje osnovnega programa, pri čemer je lani za to namenila 155.000 evrov, prihodnje leto pa naj bi 350.000 evrov.
“V osnovi nisem proti mednarodni šoli, a se mi zdi ta znesek ob trenutnem stanju občinskih financ previsok,” je dejala mestna svetnica LPR Lidija Divjak Mirnik.
Vodja občinskega sektorja za izobraževanje Tatjana Rebernik je pojasnila, da je šola začela delovati s 1. septembrom, naslednje leto pa bo delovala vso leto, zato je že zato potreben višji znesek. Šola ima trenutno vpisanih osem učencev, a je po njenih besedah povpraševanja veliko, glavno obdobje za vpis pričakujejo januarja in februarja. Po sedanjih izračunih bo samozadostnost šole mogoča pri 80 vpisanih učencih. Na koncu so se mestni svetniki zedinili na zapis v pravilniku, da bo občina sofinancirala program mednarodne šole “skladno s sprejetim proračunom MOM”.
Brez razprave so potrdili spremembo odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini, ki je ena od vrste pravnih podlag za prenos te službe na javno podjetje.
Junija 2024 namreč izteče koncesijska pogodba družbi Aquasystems, po novem bo to službo opravljal Mariborski vodovod.
Veliko pripomb so mestni svetniki imeli v prvem branju odlokov o urejanju prometa in občinskih cestah. Zdravko Luketič (NSi) je med drugim izpostavil “smešno nizke” kazni za nepravilno parkiranje, Srečko Vilar (Gibanje Svoboda) je pogrešal površine parkiraj in pelji, Dejan Kaloh (SDS) je izpostavil “mačehovski odnos do Mariborčanov” zaradi načrtovane širitve plačljivega parkiranja na Valvasorjevo ulico. Več mestnih svetnikov je ob tem znova kritiziralo uveljavljeno prometno ureditev na Koroški cesti med Glavnim trgom in tržnico.
Aleš Klinc iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor je ponovil, da z novim odlokom nikakor ne spreminjajo veljavnih cen parkiranja.
Prve parkiraj in pelji površine naj bi v Mariboru po njegovih besedah uvedli še letos. Arsenovič pa je zatrdil, da večina pobud za širjenje belih con prihaja od tamkajšnjih stanovalcev.
Po odstopu mestnega svetnika Gibanja Svoboda Milana Lukića je na njegovo mesto sedla naslednja na listi Nataša Vidnar. To je že tretja menjava v omenjeni svetniški skupini, gospodarstvenik Lukić pa je v pogovoru za časnik Večer povedal, da mu ni blizu takšen način dela, kot mu je bil priča v mestnem svetu.
V nasprotju s pričakovanji mestni svetniki danes niso odločali o soglasju k imenovanju nove direktorice Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje – Maribor.
Umik te točke je predlagala Karin Jurše iz Gibanja Svoboda. Kot je dejala, predlagana kandidatka Nataša Ritonija še ni podala poročila o svojem delu kot direktorica Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem), hkrati se z imenovanjem ne mudi, saj agencijo trenutno vodi vršilka dolžnosti direktorice Karmen Razlag.
So pa mestni svetniki vztrajali pri odvzemu ustanoviteljskih pravic županu v Javnem holdingu Maribor.
Tudi v današnji drugi obravnavi so namreč podprli predlog Igorja Jurišiča iz Stranke mladih – Zeleni Evrope, da se zaradi različnih interpretacij izrecno zapiše v odlok o ustanovitvi tega holdinga, da “v imenu ustanoviteljice odloča mestni svet”.
Arsenovič je mestni svet sicer pred glasovanjem posvaril, da je takšen odlok nezakonit, in v primeru njegovega sprejetja napovedal upravni spor. “Gre za odločitev, ki ni skladna z zakonom o lokalni samoupravi in statutom občine, ki nikjer ne podeljujeta mestnemu svetu izvajanja nalog skupščine. Občine zastopajo župani. S predlaganim odlokom prenašate na mestni svet pristojnost, ki je z veljavno zakonodajo podeljena županu,” je poudaril.
Predlog Jurišiča je bil sprejet s 23 glasovi od skupno 45 mestnih svetnikov, med drugim so za zagovarjali v SDS, LPR in Gibanju Svoboda. “Veselim se upravnega spora, mogoče tudi kakšnega postopka pred KPK,” je dejala predstavnica slednjega Karin Jurše.
Podgane na sliki niso neposredno povezane z javno kanalizacijo
Obrnili smo se na Mestno občino Maribor: “Glede priloženega prispevka in posnetka dodajamo, da gre po videnem za podgane, ki jih je izvajalec zabeležil že večkrat in živijo v kamnitih zložbah na predelu ob reki Dravi. Med kamnitimi zložbami so tanke in porozne površine, kamor so zašle podgane. Območje predstavlja izredno prijetno lokacijo z obilico hrane, ki jo obiskovalci odmetavajo ob krmljenju labodov. Tako podgane na sliki niso neposredno povezane z javno kanalizacijo. Zagotovo pa je njihovo povečano število na prostem tudi posledica narasle vode Drave, ki jim zaliva bivališča.”
Letos 26 dodatnih lokacij za deratizacijo na območju Mestne občine Maribor
“Podjetje Nigrad iz Skupine JHMB ima v svojem podatkovnem portalu letos zabeleženih 26 intervencij – dodatnih lokacij za deratizacijo na območju Mestne občine Maribor. Lani je bilo v celotnem letu 27 dodatnih prijav lokacij,” so pojasnili na mariborski občini. Pri tem ne gre za nove lokacije, temveč obvestila strank, kjer so se pojavile lokacije z opaženimi podganami, so nam pojasnili na Javnem holdingu Maribor.
Deratizacija je praviloma izvedena v roku tedna dni od prejetja obvestila
“Strošek takšne izredne deratizacije znaša od nekaj 100 EUR do 1000 EUR, odvisno od dolžine nastavljenih vab in s tem njihove količine,” nam so še dejali in dodali: “V teh primerih ne gre za potrditev oziroma odobritev lokacije, temveč odziv na prijavo občanov ali obvestilo inšpekcije o povečani količini glodavcev.”
To je seznam intervencij – dodatnih lokacij v letu 2023.
1. Ulica bratov Greifov
2. Cesta zmage
3. Dom Danice Vogrinec
4. Delavska
5. Gorkega
6. Jocova
7. Kalohova
8. Klinetova–Prušnikova
9. Koroška
10. Maistrova
11. Majcigerjeva
12. Na Jelovcu
13. Ob ribniku
14. Panonska
15. Plečnikova
16. Poštna
17. Pohorska
18. Prežihova
19. Prušnikova
20. Puncerjeva
21. Regentova
22. Roška
23. Stantetova
24. Studenška
25. Trg Dušana Kvedra (marec)
26. Trg Dušana Kvedra (junij)
Mestne četrti in krajevne skupnosti danes ne bodo dobile vsakomesečnega nakazila dotacij iz proračuna Mestne občine Maribor. Tako bodo, za trenutno še neznano časovno obdobje, ostale brez proračunskega denarja.
To je denar, ki ga mestne četrti in krajevne skupnosti dobivajo vsak mesec na osnovi zahtevka za poplačilo obveznosti. Danes bi morali dobiti nakazila za mesec oktober, a so jih, po naših informacijah, v petek iz Urada za finance in proračun Mestne občine Maribor, obvestili, da danes nakazila ne bo.
Kdaj bo nakazilo izvedeno, na MO Maribor še ne vedo, naj bi po naših informacijah sporočili MČ in KS. Vsakomesečno nakazilo dotacij MO Maribor mestnim četrtem in krajevnih skupnostim je denar, ki gre iz mestnih četrti in krajevnih skupnosti za poplačilo mesečnih obveznosti, tako za plačilo elektrike kot za določene investicije, plačilo pisarniškega materiala …
Prav tako je ta proračunski denar namenjen plačilu obratovalnih stroškov, investicij, pravzaprav vsega, kar se mora redno plačevati … Dejstvo je, da imajo MČ in KS roke plačil za investicij. Vsak mesec tako na MO Maribor naslovijo zahtevek, da občina iz proračuna nakaže denar na njihove transakcijske račune.
Zdaj tega ne bo, in tako se bodo verjetno katere izmed mestnih četrti in krajevnih skupnosti znašle v zagati ter bodo zamujala s plačili drugim, saj so finančno čisto odvisne od proračuna.
Vprašanja, zakaj je prišlo do tega smo naslovili tudi na Mestno občino Maribor, ki so nam odgovorili le: “Dotacije KS in MČ so danes v plačilnem prometu.” Torej, kot kaže so danes našli denar, kljub temu, da so MČ in KS še v petek obveščali, da nakazil ne bo.
Pred nekaj meseci se je v Bresternici v Mestni občini Maribor odprl Krizni center za otroke Palček, ki nudi krizne namestitve otrokom do šestega leta starosti. Gre za drugi tovrstni center v Sloveniji.
Če naj bi šlo za krajše namestitve do tri tedne, se je v praksi izkazalo, da je precej drugače.”Od odprtja KCO Palček do danes je bil povprečen čas nastanitve otrok od 2 do 4 mesece, najdlje časa je otrok, ki je pri nas že od začetka meseca maja in bo še vsaj do novembra. Ni pa sicer iz pristojnosti našega Mariborskega CSD-ja,” so nam pred dnevi dejali na CSD Maribor.
Zaenkrat je krizni center tudi v taki obliki ustrezen in še kako nujno potreben
Hiša, v kateri so uredili center, je v najemu. Prostore so uredili tako, da so primerni za bivanje majhnih otrok. “Dosedanje število nameščenih je pokazalo, da smo morali čimprej urediti še ta en dodatni Krizni center v Sloveniji. Je pa res, da smo se že takoj odločili, da bomo dolgoročno planirali in želeli s pristojnim ministrstvom najti trajne prostore, ki bi jih v popolnosti uredili potrebam nameščanja majhnih otrok. Pokazalo se je , da bi še nujno potrebovali dodatno sobo za stike, s posebnim vhodom, večjo igralnico, sobo za umik. Kar se tiče lokacije je trenutni kraj zaradi bližine infrastrukture zelo primeren,” nam je dejala Marjana Bravc, direktorica CSD Maribor.
Otroci nastanjeni pri njih gredo po koncu bivanja v KCO večinoma k rejnikom, nekateri pa se vrnejo tudi domov k staršem. Trenutno se je 5 otrok nastanjenih od marca do oktobra vrnilo k staršem, vsi ostali so bili nameščeni v rejniške družine.
“Po polletnem delovanju kriznega centra ugotavljamo, da je večina nastanitev pri nas predolga, otroci ob predolgih nastanitvah postajajo apatični, se preveč navežejo na zaposlene in jim je zelo težko oditi v drugo okolje. Pri kratkotrajnih namestitvah opažamo, da so ločitve od nas lažje,” doda Bravčeva. Prav tako je nekaj težav tudi z vikend stiki med otroci in starši, ki jih določijo sodišča, saj otroci ob vrnitvi v KCO doživljajo precejšnjo stisko. “Postopki, da pride dokončnega sklepa sodišča so iz vidika otrok predolgi.”
Trenutno je zaposlenih devet oseb. “Kot direktorica ugotavljam, da smo izbrali zelo dober kader, delo je namreč zelo specifično, zelo zahtevno pa tudi zelo odgovorno. Ker so v kriznem centru zaposleni tudi strokovni sodelavci, ki so tako rekoč vključeni v vse vidike dela, opažamo, da je ocenitev tega delovnega mesta nesorazmerna z zahtevnostjo in potrebno angažiranostjo ter specifičnimi obremenitvami,” pojasni in doda, da je delo s tako majhnimi otroki, ki doživijo krizno situacijo umika iz matične družine, ni samo zaposlitev, je tudi osebno poslanstvo.
Na izredni seji so mariborski mestni svetniki odločali o projektu Langerjeve vile. Potrdili so novelacijo investicijskega programa za obnovo slednje. V Gibanju Svoboda pa so ob tem opozorili na potek izbire pripravljavca dokumentacije.
Na mariborski občini sicer želijo denar pridobiti na razpisu, 3,77 milijona evrov evropskega ter 666 tisoč evrov državnega denarja. Tako bi občina morala zagotoviti 307 tisočakov lastnih sredstev, dve tretjini stroškov je že bilo realiziranih, je povedal mariborski župan.
Zakaj je sploh bilo potrebno pogajanje?
Karin Jurše – Gibanje Svoboda je opozorila na postopek izbire pripravljavca dokumentacije. V razpisu so imeli zapisano, da lahko izvedejo pogajanje. Postavlja se vprašanje, zakaj je to bilo potrebno, glede na to, da je dobila najcenejša ponudba največ točk. Eden izmed ponudnikov, Miha Fujs MF arhitektura, je sprva oddal najdražjo ponudbo, zato bi po njenem mnenju morali ponudbo odstraniti. Ker se cenejša ponudnika pogajanja nista udeležila, je delo na koncu dobil ravno on.
VIR: Seja MOM
Opozorila je tudi na, po njenih besedah, zelo zanimivo izbiro izvajalca rušitvenih del
K oddaji ponudbe za rušitvena dela so povabili pet ponudnikov, ki so se odzvali povabilu. Izbrali so podjetje Vitom, ki se je na razpis prijavil le dve uri pred koncem razpisa in je bil najcenejši. To je po besedah Juršetove skrajno nenavadno. Tudi v tem primeru so prvotno pozabili na 100 kvadratnih metrov, ki bodo sedaj obračunana, kot dodatna dela.
VIR: Seja MOM
S 23 glasovi za in nobenim proti so sicer novelacijo investicijskega programa za obnovo Langerjeve vile potrdili. Juršetova pa je dodala še, da so aneksi postali stalna praksa mariborske občine in da s takšnim načinom omogočajo ponudnikom, da s končnim zneskom presežejo zneske drugih, cenejših ponudnikov.
V Mariboru so odprli nov dnevni center aktivnosti za starejše, ki ga vodi Društvo TOTI DCA Maribor. Nahaja se v novi stanovanjski soseski Pod Pekrsko gorco na Studencih, njegov namen pa je približati možnost družabnega in aktivnega življenja starejšim občanom soseske, stanovalcem v bližnjem domu starejših in ostalim zainteresiranim.
TOTI DCA Maribor že upravlja dnevna centra z aktivnostmi za starejše v okviru Večgeneracijskega centra Maribor na Gorkega ulici na Taboru ter na Partizanski cesti v centru Maribora.
Med starejšimi prebivalci mesta je veliko zanimanja za tovrstne aktivnosti, zato verjamejo, da bo dobro obiskan tudi novi center na Studencih, v bližini katerega je tudi 60 varovanih stanovanj in Dom pod Gorco.
FOTO: Miro Mihec
V društvu poudarjajo, da imajo vzpostavljeno sodelovanje s Stanovanjskim skladom RS že od faze načrtovanja ponudbe programov v novi soseski Pod Pekrsko gorco. Prostori so tako projektirani glede na vsebine društva TOTI DCA.
Novi dnevni center se nahaja v pritličju stanovanjskega bloka na Šarhovi ulici 95 in obsega tudi zelenico. Kot je za STA povedal soustanovitelj društva TOTI DCA Maribor Miro Mihec, bodo v njem izvajali podobne aktivnosti kot v ostalih dveh centrih. “Gre za različne brezplačne aktivnosti za starejše na področju izobraževanj, kulture, ročnih del, telovadbe, tujih jezikov in podobno,” je dejal.
FOTO: Miro Mihec
Center bo sprva odprt občasno, za posamezne delavnice, s polno paro pa naj bi začel delovati s 1. januarjem 2024. Od takrat naprej bo po napovedih odprt vsak dan. Namenjen je širši javnost, saj ni omejen na članstvo. Programe financira Mestna občina Maribor.
FOTO: Miro Mihec
“Potrebe so zelo velike. Smo hitro starajoča družba in za ljudi, ki še samostojno živijo, so takšne priložnosti za srečevanja ključnega pomena za socializacijo, lažji prehod iz aktivnega življenja v pokoj in nenazadnje ohranjanje duševnega in fizičnega zdravja,” je povedal Mihec.
V kategoriji naj mladinsko prenočišče natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna je mariborski Hostel Pekarna dosegel drugo mesto.
Natečaj je organizirala Turistična Zveza Slovenije. Prvouvrščeni je Youth Hostel Ars Viva, na tretjem mestu pa je Hostel Punkl. V spletnem glasovanju pa je dosegel prvo mesto Hostel Trbovlje.
Hostel Pekarna je dosegel drugo mesto v kategoriji mladinska prenočišča. Vir: Hostel Pekarna
Direktorica MKC Maribor, pod katerim okriljem deluje Hostel Pekarna, Marja Guček je za naš medij povedala, da so se ponovno uvrstili med prve pri najboljše. Lani so bili namreč na tretjem mestu, letos pa na drugem. Dejala je, da se je pri njih oglasila komisija Turistične zveze Slovenije in pregledala stanje, tako sam hostel kot tudi spletno stran, družbena omrežja in še kaj. Nato pa oceni način, na katerega delajo, je še dejala Marja Guček.
“Ta naziv je zagotovo priznanje, da v redu in dobro delamo ter da gredo izboljšave, ki jih vsako leto naredimo, v pravo smer,” nam je še povedala direktorica in dodala: “Seveda pa si vsako leto želimo, da bi bila kaka stopnička višje. Glede na to, da smo bili lani tretji, letos pa drugi, upamo, da bomo naslednje leto spet prvi.”
Na zidu pri parkirišču ob stavbi sedeža Mestne občine Maribor je 25-letni umetnik iz Ukrajine Konstantin Kochanovsky ustvaril mural, ki prikazuje ukrajinsko dekle z rožami v laseh. V rokah ima šopek maka v obliki države Ukrajine.
Kot je umetnik povedal v videonagovoru na spletnih omrežjih, se že več kot pet let ukvarja s stenskimi poslikavami. “Na tej sliki je gospodična, ki prikazuje mlado Ukrajino,” je dejal.
V ozadju podobe v tradicionalnem oblačilu z vezeninami je pšenično klasje, ki je prav tako značilno za to državo. Mak, ki ga dekle drži v roki, pa je simbol vojnih žrtev. “S tem delom se želim zahvaliti vsem Slovencem in Sloveniji za pomoč,” je dejal.
Na Mestni občini Maribor pojasnjujejo, da so prejeli pobudo ukrajinskega veleposlaništva ter slovensko-ukrajinskega kulturnega društva Razom, da bi se želeli mestu in prebivalcem zahvaliti s stensko poslikavo.
“To smo podprli, saj je Maribor pobrateno mesto z ukrajinskim Harkovom, stenska poslikava pa je priložnost za nadaljnje sodelovanje in prijateljstvo tudi z drugimi pobratenimi mesti,” so za časnik Večer povedali na občini.
Zid, na katerem je ukrajinski mural, naj bi v prihodnje služil kot prostor še za stenske poslikave iz drugih pobratenih mest.
Boj za nadzor nad Javnim holdingom Maribor, ki ustvarja velike dobičke, se nadaljuje. Potem ko je politična večina, konec oktobra prenesla uveljavljanje ustanoviteljskih pravic z župana na mestni svet s točko na dnevnem redu, župan Saša Arsenovič odloka še ni uradno objavil in tako še ne velja.
V sklepu Mestnega sveta Mestne občine Maribor z dne 26. 10. 2023, so mestni svetniki z večino spremenili Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. Sklep je tako uradno dokumentirana odločitev. Za transparentno delovanje občine, bi se pričakovalo, da se sklep tudi spoštuje.
Na vse predstavnike svetniških skupin v mestnem svetu MO Maribor smo poslali vprašanja, kako to komentirajo.
Igor Jurišič, predstavnik Stranke mladi – Zeleni Evrope, nam je dejal: “Po 116.členu poslovnika je župan tisti, ki skrbi za objavo v MUV. Razlogi za zavlačevanje mi niso znani, hkrati pa ne želim javno ugibati o le-teh. O ukrepanju v primeru nespoštovanja odločitve Mestnega sveta MOM pa še razmišljamo.”
“Tako Zakon o lokalni samoupravi kot Statut Mestne občine Maribor določata, da je mestni svet in ne župan najvišji organ odločanja. Po skoraj letu delovanja tega sklica mestnega sveta lahko v svetniški skupini GS ugotovimo, da župan tega dejstva noče priznati ali svoje vloge ne razume dobro kljub petim letom županovanja. V tem času smo večkrat doživeli samovoljo župana, ki ni spoštoval odločitev mestnega sveta v primeru, da se s sprejetimi odločitvami ni strinjal,” pa uvodoma pojasni Karin Jurše iz Gibanja Svoboda.
Kot še poudari Juršetova, je mestni svet z odlokom ustanovil Javni holding Maribor in ima s tem vse ustanoviteljske pravice: “V letu 2020 sta župan in uprava pravilno razumela in tolmačila 21. člen zadevnega odloka ter mestnemu svetu dala v odločanje imenovanje nadzornega sveta holdinga za obdobje 4 let. Iz spletne strani Javnega holdinga Maribor lahko razberemo, da nadzorniki niso tisti, ki so bili zakonito imenovani v letu 2020. To jasno kaže, da je župan prekoračil svoja pooblastila, ki jih ima po zakonu, statutu in odloku in sam imenoval nove nadzornike. Podobno si je župan prilastil pravico, da sam predstavlja skupščino holdinga, saj je mestni svet šele v oktobru, na zahtevo svetniške skupine GS, prvič videl in razpravljal o poslovnih poročilih ter poslovanju holdinga v zadnjih 3 letih. Zakaj do tega ni prišlo v preteklem mandatu mestnega sveta, ne vemo.”
Napoveduje se bojkot prihodnih sej mestnega sveta
“Ne glede na dejstvo, da veljavni odlok o ustanovitvi holdinga pristojnosti mestnega sveta ni prenesel na župana, je mestni svet na 6. redni seji sprejel dnevni red, po katerem je v skrajšanem postopku pričel z obravnavo spremembe odloka, ki deklarativno poudari, da ima mestni svet, in ne župan, ustanoviteljske pravice. Na 9. redni seji v oktobru 2023 smo točko nadaljevali in spremembo odloka tudi sprejeli. Očitno je županova potreba po moči in morebiti še čem tako močna, da meni, da z neobjavo sprejetega odloka, lahko onemogoči vpliv mestnega sveta na izbor nadzornikov in delovanje skupščine holdinga. Kot smo pojasnili že v začetku tega odgovora, pa je vseeno, ali je sprememba objavljena ali ne, ker je le deklarativne narave, saj ima mestni svet, in ne župan, že po obstoječem odloku konstitutivno vse pravice ustanovitelja,” še dodajo v GS: “V kolikor bo župan še naprej kršil določila odloka o ustanovitvi javnega holdinga, bomo v svetniški skupini Gibanja Svoboda resno razmislili o bojkotu prihodnjih sej mestnega sveta.”
Zdravko Luketič iz NSi na to temo pojasni: “Z Vašimi navedbami nisem seznanjen, za objavo sprejetih odločitev so predvideni postopki in ravnanje župana. O ukrepih bomo odločali, če do objave ne bo prišlo.”
Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti Maribor pa najprej pojasni: “Ob ustanovitvi Javnega holdinga Maribor v prvem odloku leta 2019 je bilo jasno povedano in tudi v odloku zapisano, da skupščino predstavlja mestni svet. Na naše takratno izrecno vprašanje, če to drži je seveda takrat župan in tudi odvetniška družba Živko, ki je pripravila akt o ustanovitvi oz. odlok, to potrdila. Torej da je skupščina mestni svet. Da je to res in da je tako tudi prav, kaže dejstvo, da smo prve nadzornike na JHMB imenovali na mestnem svetu. Potem pa se je zgodil preobrat. Ko se je župan odločil, da je Javni holding Maribor enako Saša Arsenovič in si je prilastil pravico odločati v imenu skupščine oz. si je prilastil pravico postati skupščina. Potem sta naša svetnika v prejšnjem mandatu na to cel mandat opozarjala in ker župan seveda tega ni želel slišat, se je zdaj zgodilo to, kar se je pač zgodilo. Svetniki smo izrecno v odlok zapisali, da skupščino predstavlja mestni svet, kar kje tudi prav in tako kot mora biti.”
Vprašamo tudi, kako komentira to, da objave tega odloka še ni bilo? “To pripisujem temu, da on tega ne želi, on je uporabil vse manevre, da to sploh na dnevni red ne bi prišlo. Seveda izrablja še zadnji manever, da tega sklepa ne objavi v MUV-u, torej Medobčinskem uradnem vestniku.”
Lidija Divjak Mirnik še pojasni: “Mi smo se pogovarjali že z ostalimi svetniški skupinami, da bomo bojkotirali seje, ker on enostavno ne spoštuje nobenih pravil, ki bi jih moral spoštovati. Ker pa ni nobenih sankcij za župana, ki ne spoštuje pravil, se pač on odloča in obnaša tako kot se – avtoritarno in o vmes odloča sam. Vendar še enkrat, jaz sem mu že večkrat na seji to povedala, da to ni njegova firma, da občina ni njegova last, ampak je to nekaj kar je javno dobro. In on kot župan mora delat za javno dobro.”
“Zakaj župan svoje dolžnosti ni opravil in še ni objavil spremembo odloka je vprašanje, katerega je potrebno zastaviti županu. Ob naslednji seji mestnega sveta pričakujemo tudi obrazložitev, zakaj je prišlo do zamika pri objavi, kar je dolžnost župana. Na podlagi te razlage se bomo tudi naprej odločali kot stranka, kako ukrepati ali ne,” pa je v imenu SD Maribor sporočil Damjan Cvetko.
Vprašanja zakaj do objave v Medobčinskem uradnem vestniku še ni prišlo, smo poslali tudi na Mestno občino Maribor, odgovore objavimo, ko jih prejmemo. Se pa med svetniki govori, da bi se naj zgodba župana in mestne uprave zapletala. Kakorkoli, zgodbo bomo spremljali še naprej.
V Mariboru in okolici čistejši zrak tudi pozimi, dimnikarska služba in inšpekcija ugotavljata porast aktiviranja kaminov in starih peči, pregledi so nujni, zapišejo na strani okolje.maribor.si.
Lanska kurilna sezona ni bistveno odstopala od predhodnih
“Pretirano nizkih in predvsem dolgotrajnih nizkih temperatur ni bilo zaznati, snežnih padavin je bilo malo, zima pa tudi ni vztrajala v pomladno obdobje. Kot običajno je bilo v zimskem času zaznati povečane koncentracije delcev PM10 in PM2,5, vendar tudi ti niso presegali dolgoletnih povprečij. Glede na rezultate meritev onesnaževal zraka, ki se izvajajo v Mestni občini Maribor, je bila v pretekli kurilni sezoni zabeležena najnižja povprečna vrednost delcev v zadnjih šestih letih (velja za merilno mesto Krekova-Tyrševa). Sklepamo torej lahko, da je bila kakovost zraka v mestu in okoliških občinah tudi pozimi dobra in se je glede na meteorološke razmere lanske zime celo izboljšala,” zapišejo.
Skupna služba varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor, ki pokriva kar 9 občin v regiji, je zato preverila pri predstavnikih dimnikarske službe kot tudi pri pristojnem inšpektoratu, kakšni so njihovi pogledi na preteklo kurilno sezono.
Dimnikarska služba ugotavlja, da se število pregledov kurilnih naprav ni zmanjšalo, da pa je bilo pri menjavi kurilnih naprav največ prehoda na toplotne črpalke. “Ob teh menjavah si uporabniki pogosto skušajo zagotoviti še dodatni vir ogrevanja s kamini. Na terenu se ugotavlja, da se sekundarni sistemi (kamini) uporabljajo vse pogosteje kot primarno ogrevanje, kar je predvsem zaskrbljujoče v mestnem jedru in strnjenih naseljih. Pri tem je potrebno poudariti pomembnost načina kurjenja in ustreznosti kuriva, saj se lahko z neustreznim gorivom (vlažen, lakiran in kemično obdelan les, razni odpadki,..) povzroči ogromno onesnaženje zraka v celotni soseski,” zapišejo.
Inšpektorat RS za okolje, podnebje in energijo (IRSOE) prav tako ugotavlja vedno večjo ponovno aktivacijo starih peči (tudi lončenih) na trdo gorivo, tudi pri večstanovanjskih zgradbah s skupinskim (daljinskim, plinskim) ogrevanjem. Problematika, ki pri tem nastaja je, da se dimniki (t.i. rezervni dimniki), ki že nekaj časa niso bili v uporabi, koristijo za kurjenje brez dimnikarskih pregledov in zato so lahko v vprašljivem, morda tudi nevarnem stanju (dimniški požari).
Prijave kršitev onesnaževanja zunanjega zraka na inšpektorat zaradi neprimernega kurjenja niso izstopale od prejšnjih sezon.
Dejstvo je, da se zakonodaja s področja kurjenja in kurilnih naprav kljub posredovanju predlogov na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo še vedno ni spremenila, zato je mogoče izbirati med velikim številom dimnikarjev na trgu. Žal, se poleg velikega števila dimnikarjev uporabnik kurilne naprave še vedno lahko pregledu izogne.
Še vedno ostaja neurejena evidenca kurilnih naprav v državni bazi EVIDIM, kjer bi bilo nujno potrebno vzpostaviti realno sliko vseh naprav, saj so v evidenci tudi take, ki so že nekajkrat presegle življenjsko dobo. Predpisati bi bilo potrebno metodologijo, po kateri ne bi bilo mogoče kupiti naprave, ki ne ustreza predpisom oziroma onemogočiti uporabo takih, ki so tehnološko zastarele in z neustreznimi emisijami. Vsako napravo bi bilo potrebno v evidenco tudi vpisati.
Na tem področju državo čaka še kar nekaj nalog, preden se bo vzpostavil vzdržen in enakopraven sistem za vse uporabnike.
“Glede na problematiko, ki smo jo izpostavili vseeno ugotavljamo, da v našem širšem okolju tudi pozimi dihamo razmeroma kakovosten zrak, ki ga moramo vsaj ohraniti, če ne še izboljšati. Naj bo to tudi spodbuda za vse občane v novi kurilni sezoni. S predvidenimi novimi mejnimi vrednostmi, ki jih predlaga Svetovna zdravstvena organizacija, se bodo namreč mejne vrednosti onesnaževal precej znižale. Zato nadaljujmo z odgovornim ravnanjem tudi v bodoče,” zaključijo.
V Sloveniji je zaenkrat edino pokopališče za živali v Mariboru. Tam je trenutno pokopanih več kot 60 malih živali, ki jih lahko tako lastniki obiskujejo na grobovih. Več pa v spodnjem prispevku.
Leto je naokoli in čas martinovanja je spet tukaj. V Sloveniji je to zagotovo eno najbolj razširjenih praznovanj, povezano z vinom in vinsko kulturo.
Martinovanja ne potekajo le v slovenskih vinorodnih deželah, ampak povsod od Mediterana do panonskih ravnic. Zelo kmalu bo znova zadišalo po dobrem vinu in okusnih jesenskih dobrotah, ki so že od nekdaj del bogate slovenske tradicije. Na Štajerskem so vinarji in vinogradniki poskrbeli za odlična vina in bogate okuse, obiskovalci mariborskega Europarka pa jih bodo lahko skupaj s Pubeci preizkusili v torek, 7. novembra, od 15. ure naprej.
FOTO: Bojan Mihalič
Veselo štajersko martinovanje
Na pristnem štajerskem martinovanju v nakupovalnem središču Europark bodo tudi letos predstavili izvrstna vina vinarjev, ki sodelujejo v projektu Pubec. Ta že devet let povezuje pisano druščino štajerskih vinarjev, ki skrbijo za prepoznavnost mladega vina kot posebne zvrsti ter Štajerske kot vinske destinacije. V največjem nakupovalnem središču severovzhodne Slovenije bodo na osrednjem prireditvenem prostoru številni štajerski vinarji obiskovalcem ponudili degustacijo mladih vin. Prav tako bodo druženje popestrile domače dobrote, za sproščeno vzdušje pa bodo poskrbeli harmonikarji.
Otroška predstava DVA ZMERJAVCA
To soboto, 4. oktobra, ob 11. uri si lahko v Europarkovem gledališču Veverice Mice najmlajši obiskovalci ogledajo otroško predstavo DVA ZMERJAVCA. Tema pravljice, ki jo bodo zaigrali pred gostinskih lokalom Ginger, je večna in vedno aktualna med otroci, ki ne zbirajo besed, ter zanimiva za odrasle, ki vedo, da imajo dejanja tudi svoje posledice. Predstava je namenjena otrokom od 3. leta starosti naprej. Pred in po predstavi bo otroke obiskala Veverica Mica.
Na današnji dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, bodo številni tradicionalno obiskali grobove umrlih svojcev in prijateljev ter v njihov spomin položili vence in prižgali sveče. Pri spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani pa bo danes ob prazniku potekala osrednja državna slovesnost.
Udeležili se je bodo predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki bo položila venec, podpredsednica DZ Meira Hot v imenu predsednice DZ in predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Žalne slovesnosti po vseh držali
Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ljubljana danes ob 10. uri na Sv. Urhu prireja žalno slovesnost s polaganjem cvetja, kjer bo spregovoril prvi predsednik republike Milan Kučan, sodelovala pa bo tudi častna straža Slovenske vojske in praporščaki veteranskih organizacij.
V Mariboru pa bo ob prazniku potekala žalna slovesnost pri partizanskem grobišču na pokopališču Pobrežje. Udeležil se je bo tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki bo položil venca na grobišče padlim v 1. svetovni vojni in grobišče sovjetskih ujetnikov.
Prometni režim na območju nekaterih pokopališč so spremenili že v dneh pred praznikom. V nekaterih mestnih so z namenom, da bi bilo okoli pokopališč čim manj gneče zaradi avtomobilov, omogočili brezplačen prevoz do pokopališč. Prav tako so v nekaterih mestih uredili brezplačno parkiranje.
Praznik spominjanja na mrtve, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji ohranil podobno vlogo in način obeleževanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991.
Dan spomina na mrtve temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih, s katerim Cerkev opozarja, da so poleg javno razglašenih svetnikov svetništvo skozi čas dosegli tudi drugi ljudje, ki pa so ostali neimenovani. Dan pozneje, 2. novembra, na dan vernih duš, pa se spominja vseh vernih rajnih. Vzhodna Cerkev je imela praznik vseh svetih že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširil v zahodno Cerkev.
VIR: STA
Na današnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor so mestni svetniki potrdili predlog Igorja Jurišiča, da Mestni svet MO Maribor postane skupščina Javnega holdinga Maribor.
To pomeni, da je mestni svet s tem izglasoval, da župan Saša Arsenovič nima več ustanoviteljske pravice v JHMB, ampak so to prevzeli mestni svetniki.
Že na začetku seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor je mestni svetnik Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope, predlagal, da se 18. točko o poslovanju Javnega holdinga Maribor (JHMB) prestavi med prve točke obravnave zaradi same pomembnosti, prav tako pa tudi da takoj za to točko mestni svet odloča o spremembi odloka o ustanovitvi JHMB, kar se je sicer obravnavalo že na dveh sejah. Mestni svetniki so kljub prepričevanju mariborskega župana Saša Arsenoviča, da bi dnevni red ostal nespremenjen, sklenili, da poslovanje JHMB in spremembo odloka o ustanovitvi JHMB, kar pomeni, da bi mestni svet postal skupščina JHMB in imel več besed, obravnavajo prej.
Mirnik Divjakova: Koga se je na JHMB šolalo, komu so bile namenjena sponzorska in donatorska sredstva
Poslovanje JHMB je predstavil Andrej Rihter, direktor JHMB, temu pa so mestni svetniki nato postavili več vprašanj. Lidijo Divjak Mirnik, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, je zanimalo, komu se je s sponzorstvi in donacijami razdelilo nekaj več kot 330 tisoč evrov. Prav tako tudi, kaj pomeni prihranek holdinga milijon in pol. “Moram priznati, da tega prihranka na svoji položnici nisem občutila, pa nič za to, mogoče se motim, a zanima me, kdaj bomo dobili enotno položnico vseh javnih podjetij, ker to je bil ne nazadnje ves smisel,” je pripomnila Divjak Mirnikova. Ni bilo tudi jasno, kaj je v analitiki stroškov postavka Izobraževanje, seminarji in šolnine, za kar je namenjenih nekaj manj kot 16 tisoč evrov. Zanima jo, koga se je šolalo in zakaj.Sploh zaradi tega, ker se v mestu nekaj časa ni našlo denarja za štipendije za nadarjene. Več kot 140 tisoč evrov je šlo za odvetniške storitve, je ugotovila in vprašala, za katero odvetniško družbo gre. 128 tisoč evrov pa je namenjenih za druge intelektualne storitve. Divjak Mirnikova je želela izvedeti, kaj to pomeni. Zbodli so jo tudi stroški reklame in propagande. Pri novi sistemizaciji delovnih mest pa jo je zanimalo, ali se je komu plača znižala ali zvišala. Med vsem drugim pa še, ali se bo Mariborski vodovod res selil.
Za naš medij je še izpostavila, kaj jo moti pri poslovanju holdinga.
Prav tako meni, da bi mestni svet moral biti skupščina, povedala nam je, zakaj.
Jurše: Kako je s povečanjem produktivnosti, kako je z zmanjšanjem zneskov na položnicah
Karin Jurše, Gibanje Svoboda, je dejala, da jo je glede na prejeta vprašanja in gradivo, ki so ga na odboru dobili od Rihterja, “zadeva začela precej skrbeti”. Če je holding strateško finančni holding, naj se obravnavajo strateške odločitve celotne skupine, je omenila na začetku. “Pri finančnih zadevah ni težave, saj z veseljem dajemo premostitvene kredite znotraj samega holdinga, od Ofema do Marproma,” je pripomnila in dodala: “Hkrati pa mariborsko občino prosijo, kot smo lahko videli v rebalansu za milijonski kredit, medtem ko svojim firmam lahko dajejo.” Izpostavila pa je, da jo zanima, “kako je s povečanjem produktivnosti, kot je bilo obljubljeno”, ob tem pa še zmanjšanje zneskov na položnicah občanom. Čudi jo tudi, da naj bi JHMB izstavljal račune svojim podjetjem za opravljene storitve. Kar se tiče selitve Mariborskega vodovoda, pa je poudarila: “Mi smo celo dobili informacijo, da naj bi bil znan kupec, in sicer da gre za nekega gospoda Aleksandra Jančarja oziroma za njegovo podjetje, tako da zgleda po Mariboru kroži že dovolj intenzivno potrjenih informacij, da ta prodaja že nastaja.” Izpostavila je. “Suma sumarum je zadnji čas, da skupščina JHMB postane mestni svet, pa ne samo za to podjetje, torej ne samo za holding, ampak v nadaljevanju za vsa ostala podjetja, v katerih je župan do sedaj izvajal funkcijo skupščine, brez da bi tule zbrani imeli kakršno koli informacijo o tem.”
Kangler: Holding ni prinesel nič dobrega
Franc Kangler, Slovenska demokratska stranka, je dejal, da so v Slovenski demokratski stranki zaskrbljeni, kaj se dogaja. “Če mene vprašate tukaj, ta holding ni prinesel nič dobrega, kot da je servis županu, ena bančna služba, ki daje poroštvo, premostitvene kredite, pomaga drugim podjetjem. Zakaj pa mora pomagati drugim podjetjem? Zato, ker jih je nekdo tako izčrpal, tako stisnil v kot, da dihajo na škrge,” je dejal Kangler in dodal, da se strinja tako s Karin Jurše kot z Lidijo Divjak Mirnik. Sprašuje se tudi, zakaj sploh holding potrebuje zunanje svetovalce. Izpostavil je, da si Maribor ne more privoščiti višjih zneskov na položnicah in da naj Rihter preveri, kako je po Sloveniji, ko pravi, da so se zneski dvignili po vsej državi, npr. po nekaj drugih mestih, ne pa samo v Ljubljani, ki je prestolnica. Kangler meni tudi, da Šport Maribor sploh ne sodi v JHMB.
Da je problem ravno pri transparentnosti, je za naš medij poudaril Kangler, “da holding ustvarja dobiček na račun delavcev Nigrada, Snage in Vodovoda. Delavce tiščijo v kot, sebi pa so v enem letu povišali povprečno bruto plačo za 700 evrov. To ni dopustno. Položnice niso nižje, storitve niso cenejše”. Dejal je še, da so daleč stran od čudovite ekipe, kot jo imenuje župan, “kadar ti občane bremeniš za denar in ne ustvarjaš nekega dobička z javno ponudbo”. Ter da holding bolj upravlja finančni del kot pa operativni del.
Jurišič: Na mestnem svetu se pogovarjajo, ali bodo imeli za štipendije, holding pa po neki presoji deli denar
Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope, je izpostavil svetovalne pogodbe pri JHMB. Tako je dejal, da naj bi direktor nekega javnega podjetja imel po začetku leta svetovalno pogodbo v višini tisoč evrov. Jurišič je nato Rihterju dejal, naj predstavi pet nasvetov, ki jih je dobil od tega direktorja in s katerimi bi lahko upravičil ta denar, za kakšne investicije se je šlo in kaj so imeli občani in občanke od tega. Komentiral je tudi sponzorstva JHMB, češ da je prav zaradi tega predlagal točko o tem, da mestni svet postane skupščina JHMB: “Namreč mi se na mestnem svetu pogovarjamo, ali bomo sploh imeli 20 tisoč evrov za štipendije ali ne, holding, ki pa ustvarja dobiček, pa ta dobiček, ne da bi ga dal mestnemu svetu in da je potem mestni svet tisti, ki se ukvarja s podpiranjem kulture v imenu MO Maribor, ampak sam po neki presoji ta denar razdeli.” Zanima ga tudi, kakšno razporeditev dobička je nadzorni svet predlagal županu in ali je ta dobiček bil prenesen, koliko skupno se je na holdingu nateklo iz tega dobička na račun Mestne občine Maribor. Direktorju JHMB Andreju Rihterju pa je še zastavil vprašanje, ali namerava odstopiti.
Da bo tudi po tem, ko bo potrjeno, da je Mestni svet skupščina JHMB, vloga te skupščine precej omejena, je razložil Jurišič za naš medij in povedal, da bo še vedno večino dela opravil nadzorni svet. “Gre pa za to, da želimo transparentnost poslovanja, delovanja holdinga, ne nazadnje skupščina ima eno od svojih pravic, dolžnosti, da odloča o razporejanju dobička,” je dejal in dodal, da medtem ko JHMB deli eno tretjino dobička, na drugi strani mestni svet išče, kje bo našel denar za štipendije. Zato je poudaril, da ni namen holdinga podpiranje športa in kulture Maribora, ampak je to izvorna naloga Mestne občine Maribor.
Iskra: Mestni svet bi moral dobiti hitreje informacije o tem, kaj se dogaja v JHMB
Alenka Iskra, Socialni demokrati, je dejala, da so se sicer pred leti odločili za javni holding. “To, da mestni svet ni bil deležen nobene informacije več kot pa katerikoli občan, se mi ne zdi pravilno,” je pripomnila, saj meni, da so dobili premalo informacij. Pri bilancah meni, da številke ne povedo vsega, zanimajo pa jo prihranki oziroma kakšno metodo so pri tem upoštevali, “ne plače, ki morajo biti jasne, skratka kako se izračuna še tisti kalkulativni prihranek, ki je v veliki meri dokaj visok”. Želi tudi, da bi se več pogovarjali o kakovosti storitev. Pravi, da so pomembni zneski na položnicah, a zanima jo pri tem, kako bo naprej, da ne bo Maribor vodilni pri občinah v Sloveniji zaradi podražitev.
Sama razprava o poslovanju JHMB ter spremembi odloka o ustanovitvi JHMB tako, da mestni svet postane skupščina, je bila dolga in burna.
Razlog za spremembo in dopolnitev odloka je vzpostavitev pravne podlage, po kateri bodo uporabniki gostinskih vrtov različno obravnavani v letni in zimski sezoni. Pomeni, da bodo uporabniki plačevali uporabnino za gostinski vrt v letni sezoni enako kot do sedaj, v višini vrednosti točke (0,32 EUR), v zimski sezoni pa v višini polovice vrednosti točke (0,16 EUR) glede na dejansko velikost gostinskega vrta.
Kot še navajajo v gradivu, so razlogi za to odločitev takšni, da so zimska obdobja v zadnjih letih milejša, vremensko ugodnejša in ob upoštevanju, da je v zimskem času možno gostinske vrtove zaščititi pred vremenskimi vplivi s transparentnimi ograjami in jih ogrevati s postavitvijo plinskih in električnih grelcev so ti lahko uporabni tudi v zimskem obdobju.
Po sedaj veljavnem odloku uporabniki v zimski sezoni plačujejo uporabnino za največ 5 m2 gostinskega vrta, ne glede na to, kako velik je dejansko njihov gostinski vrt, ali pa manj, če je njihov gostinski vrt manjši od 5 m2. V praksi to pomeni, da uporabnik v zimski sezoni, tudi v kolikor je njegov zimski vrt npr. velikosti 70 m2 ali več, plača uporabnino zgolj za 5 m2 gostinskega vrta.
“Za odpravo prej navedene dosedanje ureditve ter vsled načela učinkovitega, gospodarnega in uspešnega poslovanja, predlagamo sprejem predmetnega odloka,” navajajo v gradivu, pod katerega je podpisan župan Saša Arsenovič, ter še zapišejo: “V posledici navedenega se s predmetno novelo odloka tudi odpravi določilo, da v času veljavnosti pogodbe velikosti gostinskega vrta ni dovoljeno spreminjati. Na novo se določa, da je spremembamo2na v izjemnih primerih ob soglasju posebne komisije.”
Čeprav je župan Saša Arsenovič točko o spremembi odloka o rabi javnih površin, po kateri bi gostinci nadomestilo za vrtove po novem plačevali na osnovi velikosti vrta in ne več letne ali zimske sezone, sam umaknil z dnevnega reda septembrske seje, bodo gostinci za uporabo vrtov v zimski sezoni v prihodnje očitno vendarle plačevali več kot doslej, no vsaj če bodo to na naslednji redni seji mestni svetniki to potrdili. 9. redna seja mestnega sveta MO Maribor, bo sicer naslednji četrtek, 26. oktobra ob 16. uri. Na njej pa bodo razpravljali tudi o rebalansu proračuna.
A v društvu Gostinci Poštne ulice se ne strinjajo niti z novim predlogom, kot so pojasnili: “Na seji mestnega sveta je ponovno v obravnavi predlog podražitve gostinskih vrtov v zimskem času v obliki spremembe Odloka o rabi javnih površin. Nekoliko spremenjen od prvega predloga, a vseeno je temeljni cilj podražitev. Prosimo, da spremembe Odloka ne sprejmete, saj je obstoječi Odlok pravičen in za gostince stimulativen.”
Učinek spremembe odloka na prihodke MOM ne bi bil prav velik, saj bodo gostinci v zimskem obdobju bistveno zmanjšali kvadrature vrtov
Kot poudarijo gostinci so cene najema gostinskih vrtov po njihovem mnenju že tako previsoke, saj se v poletnem obdobju že približujejo najemninam lokalov: “Upoštevat je namreč potrebno, da že poleti le redko dosegamo polno zasedenost gostinskih vrtov, večinoma ob vikendih zvečer, kar je le dva dni od sedmih. Tukaj prištejmo še vremenske razmere – ravno letos poleti smo bili priča dolgotrajnemu deževju in znižanju temperatur, ko so bili naši lokali in vrtovi prazni.”
V predlaganem odloku sicer predlagatelj dopušča možnost, da posebna komisija odloča o povečanju vrta, npr. v primeru zgodnje pomladi, vendar se gostinci sprašujejo, ali povečevanje birokracije, oddajanje novih vlog in zasedanje posebnih komisij stimulativno vpliva na poslovanje? “Učinek spremembe odloka na prihodke MOM po našem mnenju ne bi bil prav velik, saj bomo gostinci v zimskem obdobju zagotovo bistveno zmanjšali kvadrature vrtov, projekcija prihodkov pa je takšna, kot da bomo ohranili enako velikost,” zapišejo.
Ponavljajo tudi njihove argumente iz prejšnjega apela:
“Za začetek bi radi poudarili, da nas pred medijskim poročanjem nihče z MOM ni povabil na predstavitev predloga ali izmenjavo mnenj. Žalosti nas, da se v Mariboru odločitve sprejemajo tako ad-hoc in praviloma mimo javne diskusije. Pričakujemo, da se bodo spremembe, ki vplivajo tudi na naše poslovne načrte, pred sprejemanjem z nami tudi uskladile,” pa so zapisali v prejšnjem apelu in dodajajo: “Odlok iz leta 2013 se nam zdi pravičen, saj večino zimskega obdobja gostinci ne moremo uporabljat vrta kot primarnega prostora za goste, temveč služi le kratkotrajnim posedanjem gostov (npr. med pavzo za cigaret, saj kajenje v zaprtih prostorih ni dovoljeno), ki praviloma že sedijo v notranjosti lokalov. V primeru, da kak dan posije sonce in se malenkost ogreje, imamo možnost povečat vrt na nekoliko večjo kvadraturo, vendar gre bolj za izjeme, sploh pri gostincih, katerih vrtovi so slabše osončeni v zimskem času. Kdor pozna mesto, mu je jasno, da pozimi gostinski vrtovi, razen redkih izjem ob sončnih dnevih, niso polni, kaj šele enako vredni, kot so poleti. Manj je turistov, manj prireditev, manj obiska.”
Se strinjajo se z utemeljitvijo predlagatelja
Z utemeljitvijo predlagatelja, da lahko vrtove ogradijo in ogrevajo s plinskimi in električnimi grelci, se ne strinjajo: “Ravno ogrevanje zunanjih površin je energetsko zelo potratno in redki gostinci, ki se za to odločijo, že plačujejo dodatne stroške vedno dražjih energentov, da bi le ugodili svojim gostom. Pri tem pa lahko z gotovostjo trdimo, da se za to odločamo, da preživimo. Prav tako nas preseneča, da MOM s predlogom gostincem vzpodbuja potratno ogrevanje zunanjih površin, saj to ni v skladu z zelenim prehodom, kateremu se je Maribor zavezal in bi predlagane rešitve morale peljati v smeri drugačnih ukrepov. Gostinci smo tudi generator utripa mesta. Z urejanjem lokalov, organizacijami prireditev, ponudbo, prijaznostjo, večkrat v vlogi vodičev in informatorjev, nenamenoma tudi infrastrukturo javno dostopnih WCjev bogatimo mesto in prosimo, da nas dodatno finančno ne obremenjujete. Hvala in lep pozdrav!”
Pod sporočilo so podpisani: Gostinci Poštne ulice (Kozlovna, Patrick’s pub, Baščaršija, CLC, LaPizza, Isabella, Piaf, Fudo)
Mariborski mestni svetniki bodo danes obravnavali predlog sprememb letošnjega občinskega proračuna, ki se po besedah vodje urada za finance in proračun Mateje Cekić zmanjšuje le za okoli 144.000 evrov. Večino izpadov predvidenih prihodkov so nadomestili s prerazporeditvami med postavkami obstoječega proračuna.
Veljavni proračun je zastavljen v višini rekordnih 194,629 milijona evrov, v predlogu sprememb pa znaša 194,485 milijona evrov.
Na prihodkovni strani so med drugim morali črtati načrtovani prihodek od koncesije za vodno pravico, od koder so pričakovali milijon evrov. Za pol milijona evrov je zaradi kasnejših in manjših podražitev od sprva predvidenih manj prihodkov v občinsko blagajno od parkirnin, obenem je treba med drugim zagotoviti dodatna dva milijona evrov za izvajanje osnovne dejavnosti vrtcev.
Na seji bodo mestni svetniki med drugim obravnavali še poslovanje Javnega holdinga Maribor
Posledično so zmanjšali sredstva za investicijsko vzdrževanje šol, vrtcev in športnih objektov, del predvidenih sredstev za obnovo Lenta se prenaša v naslednje leto.
Na današnji seji bodo mestni svetniki med drugim obravnavali še poslovanje Javnega holdinga Maribor, ki so ga preložili s prejšnje seje, ter odlok o nadaljnjem upravljanju mariborskega zavetišča za zapuščene živali.
VIR: STA
Ilka Štuhec je danes v Mariboru 30 dni pred smukaško uverturo predstavila načrte v sezoni 2023/24 svetovnega pokala v alpskem smučanju. Pogled v sezono je pozitivno obarvan. Navdušenje v njenem štabu gradijo na podlagi odličnih dveh mesecev priprav v Južni Ameriki. Štuhčeva je bila zanesljiva tudi pri hitrostih 130 oziroma 140 km na uro.
V pretekli sezoni je Štuhečeva doživela preporod z novim proizvajalcem smuči. Na smukih je bila štirikrat na odru za zmagovalke, dvakrat na najvišji stopnički. V smukaškem seštevku je sezono končala kot druga, kar je bila njena druga najboljša sezona po sezoni 2016/17, v kateri je osvojila smukaški globus.
Novembra se bo hitrostna sezona začela z dolgo pričakovanimi smuki na italijansko-švicarski meji v Zermatt-Cervinii. Po klavrnem propadu lanske zamisli zaradi pretoplega vremena, naj bi tokrat le izpeljali prvo čezmejno tekmovanje v zgodovini svetovnega pokala.
Ilka zelo zadovoljna tudi s pripravljenostjo v superveleslalomu
Smučarke na tem novem prizorišču svetovnega pokala čakata dve tekmi, 18. in 19. novembra.
Če ne bo odpovedi, bodo smučarke nastopile na 12 smukih, 11 superveleslalomih. Predvsem v smukih bo svojo priložnost iskala in lovila najboljša slovenska tekmovalka v kraljevski disciplini alpskega smučanja. Nastopila bo tudi v superveleslalomih. Kaj pa tehnične discipline?
Štuhčeva bo v sezono krenila kot dvakratna smukaška svetovna prvakinja z 21 uvrstitvami na zmagovalni oder, od tega je bila enajstkrat na najvišji stopnički. Pri tem se ne želi ustaviti.
S strateškim pogledom se je znova izkazala vodja njene ekipe, njena mama Darja Črnko, ki je sprejela odločitev, da bodo poleti dva meseca priprav preživeli na južni polobli. S tem je Ilka Štuhec dobila najboljše možne pogoje za vadbo na zimskem snegu in v zimskih razmerah, za razliko od vremena v Evropi, kjer se ekipe soočajo s pomanjkanjem snega.
Štuhčeva je pet tednov vadila v Ushuaii v Argentini, nato pa še prvič tri tedne v Corralcu v Čilu.
“Priprave so bile zelo, zelo dolge. Prvič, ko mi je mami predstavila plan in rekla, da gremo za dva meseca v Južno Ameriko, je bilo malo obotavljanja. Pot tja je zelo dolga, ko pa si enkrat tam, stvari stečejo. Čas je res hitro minil in moram reči, da sem zelo zadovoljna s treningi, ki smo jih opravili,” je dejala Ilka Štuhec.
“Nisem si mislila, da me po vseh teh letih na vseh možnih smučiščih lahko nekaj tako preseneti, kot me je zadnja dva tedna priprav smučišče v Corralcu, kjer smo res imeli neverjetne pogoje. Včasih je ‘malo fejst’ pihalo … V bistvu res ne morem verjeti, še zdaj ne, ta prostranstva, te možnosti, mir, sneg, nobene gneče, res smo lahko počeli točno to, kar smo hoteli. In to mi je v bistvu res dalo dobre občutke. Zelo sem vesela, da je sezona blizu.”
Ilka Štuhec in Darja Črnko na novinarski konferenci pred sezono 2023/2024
“V Ushuaii nismo dobili treningov, kot bi si želeli, v Corralcu pa. Totalno navdušenje, nobenih skal, mrež, mir, Ilka je trenirala sama. Dobili smo tudi priložnost za to, da smo jo znova navajali na hitrost. Največji problem pred vsako sezono je ta hitrostna ovira, na koncu je bila dobra tudi, ko je bila zelo hitra, na treningih je dosegala tudi hitrosti 130 oziroma 140 km na uro,” je dejala Črnko.
Štuhčeva se zelo veseli uvodnih dveh smukov v Zermattu. Na lestvici od 1 do 10, se Zermatta veseli “12”.
Pred uvodnim smukom se bodo na zadnji del priprav odpravili 29. oktobra. Sedem dni bodo v Zermattu, vendar ne na terenu, na katerem bodo tekmovali.
Včeraj smo razkrili namero o prodaji prostorov Mariborskega vodovoda, kupec bi naj bil že znan – celjski poslovnež. Hkrati pa naj bi se Javni holding Maribor selil iz trenutnih prostorov v najem v nekdanjo stavbo Raiffeisen banke, k Nigradu pa naj bi se selil Mariborski vodovod.
O tem smo povprašali mariborskem mestne svetnike. Zanimalo nas je če menijo, da gre za gospodarno ravnanje in če se jim zdi smiselno, da se prostore prodaja ter gre v najem. Ter kakšne dolgoročne posledice to pušča po njihovo?
GS:” Vsaka poteza vezana na premoženje je vredna skrbnega razmisleka in razprave tudi v Mestnem svetu”
Odziv Karin Jurše iz svetinške skupine Gibanja Svoboda je sledeč: “V svetniški skupini Gibanje Svoboda nimamo informacij o poslovnih namenih Javnega holdinga Maribor. Kljub našim izrecnim večkratnim pozivom za pridobitev dokumentacije o delovanju holdinga, smo jih del prejeli šele po 5 mesecih. Kot svetniška skupina smo presenečeni, da z delovanjem javnega holdinga niso bili seznanjeni niti svetniki v prejšnjem sklicu. Zavedamo se, da ima delovanje in poslovanje holdinga in vanj povezanih družb velik vpliv na “denarnice” Mariborčank in Mariborčanov. Vsaka poteza vezana na premoženje in investicije holdinga je zatorej vredna skrbnega razmisleka in razprave tudi v Mestnem svetu. V svetniški skupini Gibanje Svoboda bomo se naprej podpirali vse aktivnosti, ki vodijo k večji transparentnosti upravljanja javnih podjetij in holdinga.”
LPR: “Nimamo nobenih podatkov, kar je v bistvu nezaslišano”
Stališče Liste za pravičen razvoj Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti pa je takšno: “Odločitev, o kateri mi nič ne vemo. Od mestnega sveta kakorkoli obrneš, za prodajo kakršnegakoli premoženja, potrebuje župan soglasje – skratka gre za soglasje mestnega sveta. Seveda gre spet za enostransko potezo, ki je mimo vseh, če rečem, tudi zakonsko določenih postopkov. Kar se pa tiče odločitve, pa bi seveda to v prvi vrsti težko komentirali, ker niti ne vemo, kakšna pa je najemnina v prostorih Raiffeisen banke. Torej mi svetniki ničesar ne vemo. Nimamo nobenih podatkov, kar je v bistvu nezaslišano. Kako se v tem mestu to znova počne in kako se dela.”
NSi: “Pričakujemo obravnavo o JHMB na naslednji seji mestnega sveta”
Zdravko Luketič iz NSi o tej temi pravi tako: “svetniška skupina Nove Slovenije z navedbami v vašem članku o prodaji prostorov Vodovoda Maribor ni seznanjena, zato vaših navedb zaradi umanjkanja verodostojnih informacij v tem trenutku ne moremo komentirati. Pričakujemo obravnavo o JHMB na naslednji seji mestnega sveta, ko bodo podane obrazložitve in dostopna vsa gradiva in analize. Za tekoče poslovne odločitve je odgovorno vodstvo Vodovoda in vodstvo JHMB, ki pozna poslovne cilje in pričakovane učinke, ki jim z odločitvami sledijo. Za nadzor gospodarnosti neposrednih odločitev so prvi odgovorni nadzorniki, ki za svoj nadzor in delo jamčijo s svojim osebnim premoženjem in so tisti naslov, ki vam v tem trenutku lahko odgovorijo na vaša vprašanja. Sicer pa, kolikor mi je znano, JHMB nima lastnih prostorov in tudi sedaj že plačuje najemnino. Osebno menim, da bi bila najboljša korporativna organiziranost JHMB, če bi bil organiziran kot pogodbeni koncern. Ker sem deloval v mestnem svetu več mandatov je v preteklosti že bila praksa, da je informacijo o vsakokratnem letnem poslovno poročilu javnih komunalnih podjetij obravnaval mestni svet. Tako je bil omogočen tudi neformalni javni nadzor zainteresirane javnosti, ker so gradiva MS MOM javna.”
SMS – Zeleni Evrope: “Za takšne ukrepe odločajo zgolj podjetja z negativnim poslovanjem, ki tako rešujejo svoj obstoj.”
Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope pa komentira: “Menimo, da odločitev za najem, ki je strošek podjetja, na drugi strani pa prodaja poslovnih prostorov pri podjetju Mariborski vodovod, ki ima uspešno poslovanje in več lastnikov ni smiselna odločitev. Odločitev JHMB za najem drugih poslovnih prostorov pa bi bila smiselna zgolj v primeru nižje najemnine od te, ki jo plačuje podjetju Nigrad. To lahko ima posledice, ki se dolgoročno odrazijo na zmanjšanju vrednosti podjetja kljub kratkoročnemu pozitivnemu denarnemu toku, ki ga podjetje, ki normalno posluje ne potrebuje za svoje tekoče poslovanje. Razen, če so v ozadju kakšni drugi nameni. Tega ne bi mogli oceniti kot gospodarno ravnanje, saj se za takšne ukrepe odločajo zgolj podjetja z negativnim poslovanjem, ki tako rešujejo svoj obstoj.”
SD: “Pri upravljanju javnega premoženja poudarjamo pomen popolne transparentnosti v poslovanju ter proaktivne komunikacije”
Socialni demokrati Maribor sporočajo: “O zadevi, ki jo omenjate, do sedaj nismo bili obveščeni in smo o njej prvič seznanjeni preko vaše strani. Zato si želimo izjavo predstavnika lastnika, g. Saša Arsenoviča, ki odloča o postavitvi nadzornega sveta in posledično o vodenju družbe JHMB. V primeru, da so navedbe, ki ste jih posredovali, resnične, pričakujemo od poslovodstva in predstavnika ustanovitelja, da komentirajo in pojasnijo vse korake. Pri upravljanju javnega premoženja Socialni demokrati Maribor poudarjamo pomen popolne transparentnosti v poslovanju ter proaktivne komunikacije. Če držijo navedbe, ki ste jih predstavili, se nam zdi, da trenutno to ni zadostno upoštevano. V primeru, da so navedbe utemeljene, se zastavlja vprašanje, zakaj se informacije niso delile z javnostjo in zakaj so bile izbrane skrivalnice? Glede prodajnega postopka javnega premoženja s strani JHMB v sodelovanju z javnim podjetjem, v kolikor vaše navedbe držijo, mora biti v skladu z zakonodajo. A izpostavljamo vprašanje, ali bi bilo morda bolj primerno izvesti javni razpis ali javno dražbo, katera bi morebiti prinesla javni blagajni višje zneske? V primeru, da so navedbe utemeljene, se pojavlja vprašanje, ali bi manjko takšne poteze lahko neposredno prizadela premoženje Mestne občine Maribor? In seveda vprašanje, zakaj bi to nekdo želel tako izvesti?”
Lista Arsenovič za Maribor: “Oddajanje, prodajanje, najemanje nepremičnin … so vsakodnevni primeri v poslovnem okolju
Aljaž Bratina iz Liste Arsenovič za Maribor pa je odgovoril sledeče: “Z vsebino, ki jo izpostavljate nisem seznanjen. Na splošno pa – oddajanje, prodajanje, najemanje nepremičnin…so vsakodnevni primeri v poslovnem okolju in velikokrat lahko zagotavljajo boljšo fleksibilnost za posamezni poslovni subjekt. Načeloma se lahko sredstva vezana v poslovnih nepremičninah porabijo za razvoj dejavnosti in povečanje dodane vrednosti. ”
Ostale svetniške skupine na naša vprašanja niso odgovorile.
Septembra je do nas prišla neuradna informacija, da naj bi se obetala selitev sedežev nekaterih javnih podjetjih, ki so združena v Javni holding Maribor.
Obrnili smo se na Javni holding Maribor in jih povprašali, ali informacije držijo in ali se morda obeta tudi selitev prostorov holdinga. Prav tako so nas zanimali razlogi za morebitno selitev. Kot nam je namreč uspelo neuradno izvedeti, naj bi se prostori holdinga selili v nekdanje prostore Raiffeisen banke, po naših informacijah naj bi šlo celo za najem. Mariborski vodovod in Nigrad pa naj bi bila združena v prostorih Nigrada oz. sedanjega holdinga.
Kupec prostorov Mariborskega vodovoda naj bi bil že znan, šlo naj bi za znanega celjskega poslovneža.
Vir nam je še povedal, da naj bi se prostore Mariborskega vodovoda prodalo. Iz zanesljivih virov, ki potrjujejo točnost informacij, smo izvedeli tudi, da naj bi prioritetno pripravljali poročila Nigrada in Mariborskega vodovoda, saj brez teh selitev ni mogoča. Vsekakor se poraja vprašanje, kako se lahko prostore javnega podjetja kar proda izbranemu kupcu. Gre za sporno morebiti koruptivno dejanje dogovorjenega posla? Kjer je dim, je gotovo tudi ogenj.
Prodaja prostorov in na drugi strani v najem. Kakšne posledice so na koncu tega? Denar od kupnine za reševanje propadlih investicij, poslovno pa za dolgi rok takšne odločitve gotovo niso optimalne. Tako direktor holdinga kot župan verjetno čez 30 let ne bosta več na pozicijah, s tem se bo tako soočal nekdo drug. Denar pa bo porabljen zdaj.
Na JHMB v odgovorih zavajali
Na JHMB so nam dejali, da večina družb iz Skupine Javnega holdinga Maribor, ki jo ob JHMB sestavljajo Energetika Maribor, Mariborski vodovod, Marprom, Mestne nepremičnine, Nigrad, Pogrebno podjetje Maribor, Snaga, Šport Maribor in ZUM, trenutno ne razmišlja o preselitvi sedeža.
“Posamezna podjetja iz skupine sicer proučujejo različne možnosti prostorskih ureditev, ki bi zagotovile optimizacijo delovnih procesov, a za zdaj ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev, zato konkretno še ne moremo govoriti o tem,” so pojasnili v odgovorih. Ko smo jih še enkrat konkretno vprašali, pa so zapisali le: “Kot smo zapisali že v predhodnem odgovoru, ta hip ne moremo podrobneje govoriti o tem, saj za zdaj ni bila sprejeta še nobena dokončna odločitev.”
Čeprav naj bi po naših informacijah zadeva o preselitvi bila že tik pred izvedbo, so na Javnem holdingu Maribor v odgovorih poskušali zavesti oz. pomesti selitve kar hitro pod preprogo. Zakaj skrivanje informacij? Gotovo ne brez razloga.
Uradni začetek nove kurilne sezone v MO Maribor najverjetneje 18. oktobra, so sporočili iz Javnega holdinga Maribor (JHMB).
Sistem daljinskega ogrevanja Mestne občine Maribor je v stalnem celoletnem pogonu in omogoča celodnevno ogrevanje vseh nanj priključenih objektov 365 dni v letu. Neuradno so sicer z ogrevanjem posamičnih objektov že vstopili v kurilno sezono in so polno pripravljeni na vsesplošni vklop, sporočajo iz JHMB. Glede na trenutno vremensko napoved Agencije RS za okolje bo 17. 10. 2023 ob 21. uri zelo verjetno izpolnjen dodatno formalni pogoj za pričetek ogrevalne sezone – 3 dni zapored ob 21. uri zunanja temperatura pod 12 °C. Glede na vremensko napoved svetujemo predstavnikom odjemalcev, da razmislijo o pričetku ogrevanja že v nedeljo, 15. 10. 2023, in to sporočijo Energetiki Maribor.
Energetika Maribor iz Skupine JHMB bo naslednji dan po izpolnitvi pogoja za pričetek kurilne sezone tudi večstanovanjskim objektom, iz katerih do takrat ne bodo naročili pričetka ogrevanja na dežurno telefonsko številko podjetja za sporočanje sprememb režimov ogrevanja (02 300 88 00), vključila ogrevanje objekta. V večstanovanjskih objektih, ki tudi po izpolnitvi formalnega pogoja in vključitvi ogrevanja tega še ne bi potrebovali, lahko preko svojih predstavnikov oz. upraviteljev na navedeno telefonsko številko sporočijo prekinitev ogrevanja.
Pri novejših večstanovanjskih objektih (večinoma zgrajenih po letu 2005), kjer imajo etažni lastniki interni sistem ogrevanja s stanovanjskimi toplotnimi podpostajami s pretočno pripravo sanitarne tople vode in je njihov interni sistem v stalnem pogonu, je omenjeno pravilo brezpredmetno. V teh primerih namreč etažni lastniki sami odločajo o režimu ogrevanja etažnih enot preko nastavitev regulacijskih elementov v svojih stanovanjih, neodvisno od ogrevalne sezone.
Do tega trenutka je bilo ogrevanje v MO Maribor že vklopljeno zgolj na dveh odjemnih mestih
Vsi ostali poslovni, javni in individualni stanovanjski objekti si lahko vklapljajo oz. izklapljajo svoje sisteme ogrevanja samostojno v skladu s trenutnimi potrebami. Če potrebujejo pomoč ob vklopu, izklopu ali spremembi režima ogrevanja, lahko lastniki ali predstavniki teh objektov to prav tako sporočijo na dežurno telefonsko številko 02 300 88 00.
Do tega trenutka je bilo ogrevanje v MO Maribor že vklopljeno zgolj na dveh odjemnih mestih, za ponedeljek pa je naročena asistenca pri vklopu ogrevanja še na treh lokacijah. Je pa Energetika Maribor v polni pripravljenosti na morebitna večja naročila ogrevanja. Že ves mesec namreč dela na dežurni službi distribucije v zimskem turnusu (prisotnost od 7. do 22. ure z nočno pripravljenostjo na domu za potrebe nujnih intervencij).
Prav tako bo do izpolnitve formalnega pogoja za začetek kurilne sezone preko klicev na dežurno številko spremljala odzive etažnih lastnikov večstanovanjskih objektov in se v primeru večjega števila zahtev po predčasni vključitvi po posvetovanju z upravitelji in njihovem informiranju lahko odločila tudi za predčasni vklop ogrevanja. Pravilo po sporočanju izklopa ogrevanja pa bo seveda veljalo tudi ob predčasnem vklopu.
V sredo, 11. oktobra, se je začela nova sezona oddaje Vzhodna. V goste smo povabili vse predstavnike svetniških skupin v mestnem svetu v MO Maribor. Udeležbo so potrdili: Milan Mikl (SDS), Alenka Iskra (SD), Stojan Auer (LPR), Igor Jurišič (Stranka Mladih – Zeleni Evrope) in Zdravko Luketič (NSi). Namesto Auerja, ki je imel neodložljive obveznosti, je prišel Primož Juhart – LPR.
Govorili smo o štipendijah za nadarjene v Mariboru, ki so jih po pritiskih na občini le razpisali, pa prav tako o pereči temi vmešavanja Sama Petra Medveda v dokumente, ki bi ga naj bremenili neprimernega obnašanja. Pozabili nismo niti na participativni proračunu in slabo realizacijo izglasovanih projektov. Med temami je tudi Javni holding Maribor ter poslovanje javnih podjetij.
Župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič ni imel časa za udeležbo, prav tako ne podžupan Samo Peter Medved in ostali predstavniki svetniških skupin v mestnem svetu MO Maribor.
V največjem nakupovalnem središču severovzhodne Slovenije so za prihajajoči konec tedna pripravili zanimivo dogajanje.
Ta petek, 13. oktobra, bo v Europarku že tradicionalna Polna noč popustov oziroma »Late Night Shopping«, ko bodo obiskovalci med 20. in 23. uro lahko nakupovali zelo ugodno. Za obiskovalce so pripravili nagradno igro, v kateri bodo podarili darilne bone Desetak v vrednosti 1.500 evrov. Do sobote, 14. 10., bo v nakupovalnem središču na ogled projekt Mnemomat, ki je nastal v sklopu 29. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti.
FOTO: AV studio
Ne zamudite mega popustov in številnih ugodnosti
Pestro nakupovalno doživetje, ki ga prinaša Polna noč popustov v Europarku Maribor, obljublja izjemne ugodnosti in znižanja. Ne le, da bodo obiskovalci lahko nakupovali do 23. ure, sodelovali bodo lahko tudi v nagradni igri in se potegovali za darilne bone Desetak v skupni vrednosti 1.500 evrov. Imate na spisku želja že dlje časa nekaj posebnega, a čakate na pravi trenutek? Ta konec tedna bo pravi čas za to! Med številnimi trgovinami in ponudniki se bo zagotovo našlo nekaj za vsakogar. Jesen je odlična priložnost, da osvežite svojo garderobo z novimi kosi, kot so topli puloverji, jakne in elegantni plašči, ki vas bodo v hladnih dneh lahko pogreli.
Foto: Jošt Gantar
Mednarodni festival računalniške umetnosti tudi v Europarku
Do sobote, 14. 10., si lahko obiskovalci Europarka ogledajo prav poseben projekt Mnemomat, ki je nastal v sklopu 29. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti. Avtorja Dalea Kovačec in Marko Damiš v svojem projektu skozi interaktivno izkušnjo in s fotografsko manipulacijo opozarjata na vpliv fotografij in podob na naše spomine ter dojemanje lastne preteklosti. Več o projektu si lahko preberete na tej povezavi.
Pred dnevi smo poročali o tem, da 20 mariborski mestnih svetnikov od župana zahteva razrešitev podžupana Sama Petra Medveda, ter v.d. direktorico Lidijo Krebl, in sicer zaradi vmešavanja v zapisano v spisu, kjer so zapisi o neprimernem obnašanju določenih zaposlenih. Neuradno zapis bremeni tudi podžupana.
Lista za pravičen razvoj MČ in KS, Slovenska demokratska stranka, Lista kolesarjev in pešcev, Levica, Stranka mladih – Zeleni Evrope so na župana naslovili dopis s pozivom k razrešitvi Sama Petra Medveda in Lidije Krebl. Menijo, da je njuno vmešavanje v spis, kjer so zapisi o neprimernem obnašanju, nesprejemljivo in da morata zato odstopiti. Spomnimo, Medved je zahteval, da se določeni dokument kar odstranijo, kar so svetniki na seji izvedeli za zaprtimi vrati.
Tudi sami smo se obrnili na Inšpektorat za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo, kjer smo jih povprašali za mnenj, kako je lahko sploh oseba, ki jo bremenijo težke obtožbe, videla te dokumente. S kakšno pravico je torej bil podžupan s tem seznanjen, brez da bi se vodil postopek zoper njega? Inšpektorat smo vprašali, če je po njihovem sprejemljivo, da je župan podžupanu te dokumente pokazal?
Zadevo bodo preučili
“Seznanjamo vas, da je Inšpektorat za javni sektor dne 3. 10. 2023 prejel v vednost odprto pismo, ki so jo svetniške skupine v mariborskem mestnem svetu primarno naslovile na župana MO Maribor g. Aleksandra Saša Arsenoviča. Navedeno pismo je bilo v vednost poslano tudi Inšpektoratu RS za delo. Zadevo bomo preučili v okviru pristojnosti Inšpektorata za javni sektor,” za Lokalec.si pojasnijo na Inšpektorat za javni sektor.
Med drugim smo v našem mediju zahtevali od MO Maribor kot informacijo javnega značaja, spis, kje so obtožbe zapisane, pa so nam na Mestni občini Maribor dostop do dokumenta zavrnili. S pritožbo smo se obrnili na Informacijski pooblaščenko, kjer postopek trenutno še poteka.
