V naše uredništvo se je obrnila hčerka pokojne Marije, ki želi ostati anonimna. Njene podatke hranimo v uredništvu. Marija je imela tri otroke, od tega dve hčerki in sina. Mama jim je umrla pred tremi meseci. Bolečina ob njeni smrti je ogromna. Ker si svojci pokojne želijo, da bi se stvari v domovih za starostnike v bodoče odvijale drugače in da bi skrbi nad starostniki dali večjo pozornost, so se odločili, da njihova zgodba doseže javnost. V nekaj mesecih naj bi Marija v domu zadobila več poškodb, ki naj bi bile domnevno posledica dejanja tretje osebe.
Dejala, da naj bi jo ženska iz sosednje sobe večkrat potiskala
V uvodu pove, da je mama januarja 2021 postala oskrbovanka Doma Danice Vogrinec na Pobrežju. Nameščena je bila na oddelek za demenco. “Bila je pozitivna oseba, rada je prepevala in še vedno nas je prepoznala,” hčerka z nasmehom in solznimi očmi, opiše svojo mamo. Na bivanje v domu se je hitro navadila, v sobi je bila s prijetno gospo. Leto dni kasneje se je v dom v sosednjo sobo preselila nova oskrbovanka, ki naj bi bila precej nesramna, velikokrat naj bi stala na hodniku in mami sogovornice govorila, kako je hudobna. Njena prisotnost naj bi jo vznemirjala. Prav tako je Marija svojim otrokom večkrat dejala, da naj bi jo ženska potiskala.
Dvomili v njen padec
“19. januarja letos so nas poklicali iz doma in sestro, ki je skrbnica, obvestili, da je mama ponoči padla. Niso znali povedati, kaj se je pravzaprav zgodilo. Imela je pet šivov na glavi, a so jo po obravnavi v UKC Maribor pripeljali nazaj v dom z navodili, da morejo njeno stanje opazovati in na kaj naj bodo pozorni,” opiše. Že takrat so v njen padec svojci nekoliko dvomili, saj je bila njena hoja stabilna, ni se opotekala.
“Rekla nam je, da jo je moški želel ubiti, da jo je udaril”
Svojci so jo isti dan obiskali, dejala jim je, da naj bi jo ponoči, proti jutru, potisnila ženska iz sosednje sobe. Ob obisku pa je hčerka opazila, da ji zateka ličnica, bila je zmedena, prestrašena, drugače je komunicirala. Hčerka je stopila do zaposlenih, da preveri, kaj se dogaja. “Nam je mama rekla in večkrat ponovila, da jo je moški želel ubiti, da jo je udaril,” opiše. Mislili so, da sanja in jo mirili.
Slišali naj bi krike iz njene sobe
“Diplomirana sestra je moji sestri dejala, da menijo, da je mamo udaril sin druge gospe, ravno tiste, ki je velikokrat ovirala druge varovance in bila nesramna. Naj bi imel težave z drogo. Vprašala sem se: “Torej mama ni sanjala in je vse res? Kako udaril? Zakaj? Torej so vedeli, da se je nekaj zgodilo in me niso obvestili?”,” pove. Eden izmed zaposlenih naj bi takrat povedal, da je slišal krike iz mamine sobe, nato pa naj bi iz sobe izstopil prej omenjeni moški. “Zadržali so ga do prihoda varnostnika in policije. Zaposleni so omenili, da naj bi moški velikokrat grozil zaposlenim, varovancem, še posebej pa moji mami,” pove. Poklicali so reševalce, na kraju naj bi bil bil tudi direktor doma in policija, ki je naredila zapisnik. Policisti so gospoda zadržali za 24-ur, v tem času so svojci podali ovadbo. Ovadba je bila podana čez dva dni. Zadeva je na sodišču, a se bojijo, da zaposleni, ki so vabljeni na pričanje, zaradi skrbi za svojo službo, ne bodo govorili resnice.
Ob prihodu policistov nadaljeval s kršitvijo javnega reda in miru
Obrnili smo se na PU Maribor, kjer so nam dejali: “19. januarja so bili policisti PP Maribor II obveščeni o dogodku v enem izmed zavodov na območju PU Maribor. Moški je udaril žensko tako, da je ta utrpela lahko telesno poškodbo, odpeljana je bila v bolnišnico. Ker je moški ob prihodu policistov nadaljeval s kršitvijo javnega reda in miru, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. Zaradi kršitve javnega reda in miru mu je bil izdan plačilni nalog. Zoper moškega je bil podan predlog za pregon zaradi suma storitve kaznivega dejanja, policisti PP Maribor II pa so v tej zvezi podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe (122. čl. KZ-1).”
“Direktor doma mi je zagotovil, da bo gospo premestil v DSO Lenart, da je že vse dogovorjeno. Zgodilo se je v četrtek, v torek naj bi šla. Zagotovljen rok od direktorja je bil prav naiven glede na čas preiskav, ki jih potrebuješ za sprejem v dom in ureditev vse dokumentacije. Premestili so jo čez tri mesece, v četrtek, mama je umrla v nedeljo,” pove.
“Primer smo reševali izjemno strokovno in tudi empatično.”
Obrnili smo se na direktorja Doma Danice Vogrinec Maribor, Marka Slaviča, ki nam je dejal, da so se v omenjenem primeru srečevali z nasiljem svojca, ki je prihajal na obisk k svoji mami in je bil do njene sosede občasno agresiven. “Primer smo reševali izjemno strokovno in tudi empatično. Tudi moja prisotnost velikokrat v večernih urah je bila namenjena razgovorom z agresivnim svojcem, kateremu vstopa v dom in obiska.mame ni mogla preprečiti niti policija niti postopki državnega tožilca, varuha človekovih pŕavic,” je dejal.
Zatrdil je tudi, da je celotni strokovni tim je v reševanje primera vključil ministrstvo, varuha človekovih pravic, ki je zavzel stališče, da so do omenjenega svojca celo prekomerno omejujoči. “Gospa, ki se je obrnila tudi na vas, je kljub našemu izjemnemu trudu, dnevni komunikaciji vseh zaposlenih z njo, tudi neposrednega obveščanja s strani direktorja, na našo veliko žalost, glede na enormni trud zaposlenih, primer prijavila socialni inšpekciji, ki je na osnovi njene prijave opravila nadzor in ga zaključila z ugotovitvijo, da smo opravili zelo strokovno delo in da smo v reševanje vključevali tudi vse mogoče organe. Nadzor je zaključen z ugotovitvijo, da ni bilo nobene strokovne napake,” doda. Doda, da so nad ponovnimi prijavami zaposleni ogorčeni.
“Drži, da fizičnih kontaktov med stanovalci, ki jih je v naši varovani enoti Na Pobrežju 167, ne bo mogoče nikoli povsem preprečiti. Sam pa ocenjujem, da jih je bilo v toku mojih 20 letnih izkušenj ob tako velikem številu obolelih z demenco relativno zelo malo,” poudari Slavič.
Že dlje časa se srečujejo s kadrovsko stisko
“Sicer so stiske s kadrovsko pokritostjo že dolgo znane. Sam sem na problem kadra začel intenzivno opozarjati že pred 10 leti. Na sistemske rešitve skrbi za starejše in odrasle s posebnimi potrebami, ki morajo nujno upoštevati večje število zaposlenih in njihove višje plače opozarjam v javnost dobesedno dan za dnem,” še zaključi Slavič.
Poslabšanje Marijinega zdravstvenega stanja
Mama, ki je o dogodku in moškem, ki jo je udaril govorila še teden dni, je bila pripeljala v urgentni center UKC Maribor, kjer so opravili CT glave, ki pa ni pokazal nobenega izliva. Zato so jo ponovno pripeljali nazaj v dom in dali navodila za opazovanje. “Naslednji dan je bila vsa v modricah in v nekaj dneh so jo zaradi poslabšanja dvakrat pripeljali na urgenco. 27. januarja je bila operirana, vrtali so ji v lobanjo in punktirali kri. Trepanacija je bila narejena levo in desno, kar pomeni dve vrtini v lobanjo.” Svojci so po dogodkih v domu zahtevali vpogled v njeno zdravstveno dokumentacijo, a naj bi šele po velikem trudu do te tudi prišli. Izvedeli naj bi precej informacij, s katerimi predhodno niso bili seznanjeni. “Nimajo razčiščeno, kdaj in ob katerih situacijah naj bi obveščali svojce. Vodje te ne obvestijo, drugi zaposleni pa informacij ne smejo dati,” doda.
Občasno so otroci mamo peljali domov. Februarja naj bi ob negi doma ugotovili, da ima vneto spolovilo, tekla naj bi ji celo kri, a zaposleni so dejali, da s tem niso seznanjeni. Razočaranjem, kot pove, ni bilo konca. Mesec kasneje, je bila mama ob obisku precej pospana: “Videla sem, da ima hematom na desni strani glave, udarnino na desni nadlakti, goleni, kolku in rebrah. Na oddelku so mi dejali, da ni padla, vsaj ne, da bi videli, a nekaj ur pred tem je bila na obisku sestra in ni opazila ničesar.” Mama naj bi dejala, da jo je ženska in sosednje sobe, ponovno potisnila. Informacije nam je potrdila tudi hčerkina skrbnica.
Pove, da je mama pred vsakim posegom dobila transfuzijo trombocitov, saj je imela pancitopenijo. Ob odpustu iz nevrokirurškega oddelka so DSO podali navodila, naj bolnica nadaljuje s prejemom terapije, v nadaljevanju pa zapisali: “Osebje doma naprošam, da bolnici pomagajo pri vsakodnevnih aktivnostih z namenom preprečitve ponovnega padca in udarca v glavo, saj pri bolnici, glede na prisotno trombocitopenijo, obstaja visoko tveganje za ponovno intrakranialno krvavitev.”
” Žal je bilo prepozno.”
Po tretji poškodbi, ki jo je mama zadobila v nekaj mesecih, je CSD Maribor, kot zatrjuje hčerka, odredil navodila, da smatrajo, da mama nima zagotovljene varnosti v DSO in jo naj premestijo drugam.” Žal je bilo prepozno.” Na CSD Maribor so nam sicer dejali, da nimajo informacije, da bi imeli takšen primer.
Opiše, da je imela mama izjemno voljo do življenja, a je bila vse manj pri močeh. “Sestra je želela vpogled v dokumentacijo in je morala, kljub temu, da je skrbnica, pisno zaprositi in to pravnico doma. In po pregledu, postavljanju vprašanj in po tretji poškodbi, je dom sklical sestanek. Bil je torek. Zbrali so se domska zdravnica, domska psihiatrinja, vodja ZN DSO, vodja ZN enote Pobrežje, vodja izmene ZN, pravnica, vodja socialne službe in midve s sestro. Direktor je bil zadržan z drugimi nalogami. Takrat sva jim prikazali večina nepravilnosti. Seveda niso ničesar priznali. Dogovorili smo se za premestitev gospe z oddelka. V četrtek so jo premestili, mama se je iz bolnišnice vrnila v petek. Naslednjo nedeljo je umrla,” opiše.
“Bil je konec, to je bilo jasno.”
Nekega dne pa je zazvonil telefon, domska zdravnica je svojce obvestila, da ima mama močne bolečine in povišano telesno temperaturo. Predpisala ji je antibiotik, saj je sumila pljučnico in morfinske kapljice proti bolečinam. V bolnišnico jo ni bilo več smiselno peljati. “Pljuča smo zaščitili, od predstojnika nevrokirurgije smo imeli zagotovilo, da je ne bodo več operirali, torej ni bilo razloga še dodatnega mučenja s prevozom. Kaj bi ji torej naredili v bolnišnici? Bolelo jo je celo telo, vsak dotik. Bil je konec, to je bilo jasno.”
“Vsi sorodniki se sprašujemo, kaj se šele dogaja ljudem, ki nimajo svojcev. Mi smo skrbeli za mamo, pa še premalo, saj smo zaupali sistemu.”
16. aprila je Marija umrla
Razlog smrti naj bi bila pljučnica in krvavitve v možganih. “Patolog mi je na razgovoru razložil, da sta dva razloga smrti, vendar mora na prvo mesto napisati pljučnica, ker bi prej umrla od tega kot od hematoma. S hematomom v subduralnem prostoru bi živela par dni dlje. Ker je bolehala za pantocitopenijo, so bile krvavitve še močnejše, kri se je težko strjevala. Žal mi je, da sestra ni prej zahtevala vpogleda v dokumentacijo, da ni bila tečna, da ni gnjavila in po prvi poškodbi naredila kravala. Danes nam je žal. Želimo pa si, da se to nikoli več ne ponovi,” nam je dejala in dodala: “Vsi sorodniki se sprašujemo, kaj se šele dogaja ljudem, ki nimajo svojcev. Mi smo skrbeli za mamo, pa še premalo, saj smo zaupali sistemu.”
“Morda bi se morali bolj posvetiti najranljivejšim varovancem v domu, ki nimajo nikogar, ki se ne znajo in ki ne morejo več odločati zase, saj jim je bolezen to odvzela,” še pove skrušena hčerka, ki se sprašuje, ali so naredili dovolj. “O vsem bi me morali obveščati. Nudi se lahko le prva pomoč, za ostalo bi nas morali vprašati, saj je mama bila kot njihov mladoletni otrok. Takšne so pravice. Skrbnica je sproti obveščala CSD Maribor, kar je bila njena dolžnost, zaščititi mamo. Obvestila je Varuha človekovih pravic, dvakrat Socialno inšpekcijo (drugič celo predlagala izredni nadzor v DSO) in Častno razsodišče Slovenije. Varuha obveščamo o dogodkih, odgovor inšpekcije je bil, da niso odkrili nobene nepravilnosti, zato so postopek prekinili. Napisali smo ugovor. S častnim razsodiščem je sestra imela razgovor, čakam zapisnik in njihovo odločitev, ki bo predvidoma jeseni. Čakamo obravnavo na sodišču Maribor za gospoda, ki jo je udaril,” pove.
“Zadnji stik z direktorjem je bil v ponedeljek, 17. aprila, ko sem se prišla poslovit v mrtvaško vežico. Žal mu je za vsakega varovanca. Pri naši mami je bil pač žal taki splet okoliščin, je povedal,” nam je dejala hčerka pokojne.
“Po večini z domovi za starejše in z njihovo socialno službo sicer dobro in redno sodelujemo”
Na CSD Maribor so nam dejali še, da sodelovanje s svojci, ki so skrbniki poteka na podlagi zakonodaje: “In sicer izvajamo letne obiske varovancev, skrbniki letno podajajo poročila o izvajanju skrbniške funkcije. V izrednih primerih se obračajo na nas pri namestitvah v DSO in pri izpolnjevanju Vlog za oprostitev plačil institucionalnega varstva. DSO ima svojo socialno službo, ki ureja vse tamkajšnje zadeve z oskrbovanci in njihovimi svojci. Primarno sodelujemo z domovi za starejše v občini Maribor, prav tako pa tudi z domovi širom Slovenije. Število oseb, ki potrebujejo pomoč pri urejanju dokumentacije za sprejem v dom se veča, gre za osebe, ki so brez svojcev in širše socialne mreže, ki bi jim pri urejanju nameščanja pomagala, ali pa osebe, ki imajo svojce ali znance, pa ti v svoji osebni stiski ne zmorejo tega urediti oziroma ne želijo in pričakujejo, da to delo opravijo institucije.”
“Po večini z domovi za starejše in z njihovo socialno službo sicer dobro in redno sodelujemo, tako pri urejanju dokumentacije za sprejem in pozneje sami namestitvi,” zaključijo.
