Košarkarsko igrišče bodo Iva Daneua bodo uredili na območju ob križišču Mladinske in Strossmayerjeve ulice, kjer se je nekoč že igralo košarko, v zadnjih letih pa je služilo kot parkirišče za avtomobile.

“V okviru prenovitvenih del je predvidena izgradnja dveh igrišč za košarko 3×3. Na južnem delu se gradi malo košarkarsko igrišče za mlajše z dvema nižjima košema. Ob zahodni, severni in vzhodni strani igrišča se gradijo mini tribune,” nam pojasnijo na Mestni občini Maribor.

Dostop na igrišče bo izveden s stopnicami iz Mladinske in Strossmayerjeve ulice. Iz Strossmayerjeve ulice bo izveden tudi dostop za invalide z rampo. Obnovljena bo razsvetljava z novimi kandelabri in lučmi. Ob Mladinski in Strossmayerjevi ulici bo izvedena še zasaditev z živo mejo.

Omenjeno košarkarsko igrišče Iva Daneua ob Ljudskem vrtu bi sicer po napovedih lani moralo biti končano do letošnje pomladi, a kot kaže so se dela zavlekla. Kdaj torej bi bilo igrišče lahko končano? “Prenovitvena dela se bodo končala predvidoma v drugi polovici meseca avgusta,” za naš medij pojasnijo na občini.

“Pogodbeni izvajalec del je podjetje Tlakovci Podlesnik, d. o. o. Pogodbena vrednost projekta znaša 332.636,44 EUR z DDV, pri čemer je s Fundacijo za šport RS sklenjena pogodba o sofinanciranju izvedbe del v vrednosti 55.157,00 EUR,” še za Lokalec.si pojasnijo na MO Maribor.

“Nedopustno je, da katerikoli javni uslužbenec izrablja sistem in javna sredstva nakazuje nekomu, ki do te pomoči ni upravičen. Takšna dejanja na CSD ostro obsojamo in takšnim uslužbencem ni mesta med nami, za Lokalec.si pojasni Marjana Bravc,” direktorica CSD Maribor.

Kot pove direktorica, morajo strokovni delavci CSD morajo pri svojem delu upoštevati zakonodajo, ki ureja socialno varnost ter spoštovati upravne postopke. Vsak javni uslužbenec se je dolžan iz postopka izločiti, če gre za osebo, s katero je v sorodstveni ali drugi zvezi. Njihovo ravnanje mora biti v skladu z etičnim kodeksom socialnega varstva.

Pomočnici nemudoma odvzeli vsa pooblastila

“Kot direktorica sem bila v začetku junija seznanjena, da naj bi določeni sorodnik pomočnice direktorice CSD Maribor prejemal denar iz naslova enkratnih socialnih pomoči. Nemudoma sem ukrepala in pomočnici odvzela vsa pooblastila ter dostope do informacijskega sistema, saj je kot pomočnica imela zelo široka pooblastila. Pomočnica direktorice ni več zaposlena na CSD Maribor”, nam zaupa.

Pove še, da je bila imenovana notranja komisija, ki je pregledala izplačila socialnih transferjev v funkcionalni obliki in še ena notranja komisijo, ki je pregledala vse zadeve s področja pravic iz javnih sredstev, ki jih je pomočnica direktorice izvajala in pri tem ugotovila nepravilnosti od decembra 2022 dalje.

CSD je že sprejel dodatne ukrepe s katerimi se bodo preprečila ravnanja v nasprotju z zakonodajo.

“Na osnovi ugotovitev je center za socialno delo že vložil kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo in Policijsko upravo in sicer zaradi zaradi suma storitve kaznivih dejanj ponarejanja listin, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi. Vsa neupravičena izplačila javnih sredstev bodo morali prejemniki vrniti,” še pojasni Marjana Bravc.

Glede na to, da kriminalistična preiskava poteka, več podatkov direktorica trenutno ne more posredovati.

Vremenska napoved kaže, da se nam znova obetajo neurja. Parkirna hiša v nakupovalnem središču Europark Maribor bo ostala odprta vse do ponedeljka 31. julija.

Ukrep, ki ga v času poletnih mesecev, ko se soočamo z nepredvidljivimi vremenskimi razmerami, že vrsto let nudijo v največjem štajerskem nakupovalnem središču, je med prebivalci Maribora zelo dobro sprejet. Parkirna hiša je v času poletnih neviht brezplačno odprta za vse. “Naša garažna hiša bo zato ostala odprta, ne le danes čez noč, temveč tudi jutri čez dan in noč. Svoj avtomobil lahko tako postavite na varno vse do ponedeljka,” so zapisali na Facebook strani Europarka.

Neurje z močnim vetrom in točo je ponoči iznad Italije zajelo območja regijskih centrov za obveščanje Celje, Ljubljana, Nova Gorica, Maribor, Kranj, Postojna in Slovenj Gradec. Največ težav je bilo na Celjskem. Gasilci so med drugim sodelovali pri evakuaciji otrok iz kampa Lepena v Bovcu, so danes sporočili z uprave za zaščito in reševanje.
Po do sedaj zbranih podatkih so zabeležili 157 dogodkov, največ na območju regijskega centra za obveščanje Celje, in sicer 76 dogodkov, 34 na območju Ljubljane, 29 na območju Nove Gorice, po štiri na območjih regijskih centrov Maribor, Postojna in Kranj ter tri na območju Slovenj Gradca.

Močan dež in veter ter toča so podirali drevesa, telekomunikacijske drogove in napeljave, odkrivali strehe, meteorne vode so poplavljale objekte, pojavilo se je tudi nekaj plazov.

Na terenu je 70 gasilskih enot. Gasilci odstranjujejo drevesa z lokacij, kjer ogrožajo objekte ali prometno infrastrukturo, pokrivajo poškodovane strehe, črpajo meteorno vodo, sodelovali so pri evakuaciji otrok iz kampa Lepena v Bovcu. Strele pa so zanetile požar kurilnice v Vogrskem, nadstreška ob stanovanjskem objektu v naselju Varoš v občini Makole in požar gospodarskega poslopja v Spodnjem Gruškovju v občini Slovenska Bistrica.

Velika verjetnost neurij tudi danes

Agencija RS za okolje (Arso) je tudi za danes izdala oranžno opozorilo zaradi velike verjetnostni neurij za celotno Slovenijo. V severnem delu države se bodo čez dan nadaljevali nalivi, v južni polovici pa je popoldne lokalno verjetnost debelejše toče. Na Arsu ob tem ne izključujejo možnosti razlivanja hudourniških vodotokov in manjših rek.

V ponedeljek, 17. julija 2023, so stopile v veljavo nove cene parkiranja na parkirnih površinah v Mestni občini Maribor, ki jih je na junijski seji potrdil Mestni svet Mestne občine Maribor.

V conah od 1 do 11 je ena ura parkiranja namesto 0,80 evra znašala 1 evro.

Za parkiranje izven centra mesta (izven con) je namesto 0,50 evra za uro parkiranja treba plačati 0,60 evra. Na Slomškovem trgu je nova cena za uro parkiranja namesto 1,50 evra,  1,70 evra.

Na ograjenih parkiriščih v Sodni in Mlinski ulici ter na Rakuševem trgu je za uro parkiranja namesto 1,20 evra nova cena 1,50 evra. Prav tako se je spremenila cena parkiranja na ograjenem parkirišču pod Pohorsko vzpenjačo, kjer po novem znaša 1 evro na uro.

Cene dovolilnic za stanovalce in abonente ostajajo nespremenjene. Parkiranje se obračunava od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah ostaja brezplačno. Vloge TUKAJ.

Širitev belih con parkiranja

Mestna občina Maribor v prihodnjem tednu širi območja plačljivih parkirnih površin (t. i. bele cone).

Širitve bele cone bodo potekale na lokacijah v:

-Trubarjevi ulici (med Kamniško in Marčičevo),
-Poljančevi ulici (do Marčičeve),
-Vinarski ulici (do Vilharjeve),
-Vrbanski ulici (od Mitnice do kmrižišča z Medvedovo),
-Žolgarjevi ulici (manjkajoči vmesni del),
-Gosposvetski cesti (od Prežihove do Kosarjeve),
-Smetanovi ulici (do Turnerjeve),
-Ulici Moše Pijada (do Raičeve),
-Kočevarjevi ulici.

Parkiranje na navedenih lokacijah bo plačljivo od petka, 21. julija 2023.

“Stanovalcem na lokacijah širitve bele cone svetujemo, da čim prej pridobijo dovolilnico za parkiranje,” so sporočili iz mariborske občine.

Stanovalce blokov na Ulici Moše Pijada je presenetil parkomat, ki je tam postavljen na novo.

Danes zjutraj jih je presenetil pogled na novo postavljen parkirni avtomat, saj jih nihče ni obvestil, da se plačevanje parkirnine širi na njihovo območje. Že zdaj imajo na tem območju veliko parkirno stisko, saj je tukaj stolpnica in več drugih večstanovanjskih objektov. Parkirnih mest pa bore malo.

Stanovalci nam povedo, da sploh ob večernih urah zelo težko najdejo prosto parkirno mesto. Od zdaj pa bo parkiranje plačljivo. Če se bodo odločili za dovolilnico pa jim ta ne zagotavlja, da bodo na koncu sploh imel parkirno mesto za svoje vozilo.

Sodeč po ceniku bo ura parkiranja 60 centov, maksimalno možno plačilo pa je 33 evrov, kar pomeni, da je parkirnina poravnana za pet dni. Stanovalci pravijo, da piše, da je parkirnina plačljiva od 8. ure do 19. ure, s tem, da je za vikende brezplačno.

Iz Mestne občine Maribor so po objavi našega članka poslali sporočilo za medije: “V ponedeljek, 17. julija 2023, stopajo v veljavo nove cene parkiranja na parkirnih površinah v Mestni občini Maribor, ki jih je na junijski seji potrdil Mestni svet Mestne občine Maribor. V conah od 1 do 11 bo ena ura parkiranja namesto 0,80 evra znašala 1 evro. Za parkiranje izven centra mesta (izven con) bo namesto 0,50 evra za uro parkiranja treba plačati 0,60 evra. Na Slomškovem trgu bo nova cena za uro parkiranja namesto 1,50 evra znašala 1,70 evra.”

Na ograjenih parkiriščih v Sodni in Mlinski ulici ter na Rakuševem trgu pa bo za uro parkiranja namesto 1,20 evra nova cena 1,50 evra. Prav tako se spreminja cena parkiranja na ograjenem parkirišču pod Pohorsko vzpenjačo, kjer bo po novem znašala 1 evro na uro.

Širitev belih con parkiranja

Mestna občina Maribor v prihodnjem tednu širi območja plačljivih parkirnih površin (t. i. bele cone).

Širitve bele cone bodo potekale na lokacijah v:

Trubarjevi ulici (med Kamniško in Marčičevo),
Poljančevi ulici (do Marčičeve),
Vinarski ulici (do Vilharjeve),
Vrbanski ulici (od Mitnice do križišča z Medvedovo),
Žolgarjevi ulici (manjkajoči vmesni del),
Gosposvetski cesti (od Prežihove do Kosarjeve),
Smetanovi ulici (do Turnerjeve),
Ulici Moše Pijada (do Raičeve),
Kočevarjevi ulici.

Parkiranje na navedenih lokacijah bo plačljivo od petka, 21. julija 2023.

Iz Mestne občine Maribor še sporočajo, da stanovalcem na lokacijah širitve bele cone svetujejo, da čim prej pridobijo dovolilnico za parkiranje. Vloga (in dodatne informacije) za izdajo so na voljo na tej povezavi.

Poročali smo o tem, da so letos Mariborski otok z delno obnovo oblekli v svežo preobleko. Kot kaže, pa ta preobleka vendarle ni najbolj optimalna za kopalce. Les, ki je okoli bazenov, je po naših informacijah na več mestih “popokan”.

Na družbenih omrežjih kroži objava o poškodbi na Mariborskem otoku. Video, ki smo ga pridobili v uredništvu, kaže, da je les na delu počen, bralec nam je zagotovil, da je ob obisku opazil, da je takšnih mest več. In samo vprašanje je, koliko ljudi se bo resneje poškodovalo ali “zaškalilo”.

Videz je lep, to pa je tudi vse

Dodal je še, je les res da videti lepo, a to je pa tudi vse. Pravi, da ni najbolj prijetno, ko ti kovanci padejo na tla, pa se hitro porazgubijo v špranjah tal.

V komentarjih objave so se oglasili komentarji, ki so zapisali, da je bilo skoraj logično, da bo prihajalo do poškodb in “zaškalitev” na lesu. To, kar je vidno na sliki, pa so komentirali, da se “takšna deska niti pomotoma ne bi smela znajti na kopališču”.

Kot navajajo, bi se moralo kose lesa z grčami že v postopku obdelave odstraniti iz “kosov za polaganje”, a očitno je prišlo pri izvajalcu del na Mariborskem otoku do napak. Vprašanja smo poslali tudi na Javni holding Maribor, pod katerega spada podjetje Šport Maribor, ki upravlja z Mariborskim otokom.

Na Javnem holdingu Maribor, so nam po telefonu pojasnili, da bosta v petek pregledala Mariborski otok izvajalec del in investitor, ter da bodo obširne odgovore lahko podali takrat.

Hkrati pa se bralci sprašujejo, če je most na Mariborski otok bil obnovljen, ker je videti skorajda slabše kot pred tako imenovano obnovo, ki pa tako ali tako vemo, da je imela mnogo zapletov.

Na JHMB so za lokalec.si glede tega pojasnili: “V prejšnjem tednu je družba Šport Maribor iz Skupine JHMB z investitorjem in izvajalcem opravila natančen pregled izvedenih del, na katerem so ugotovili skladnost s projektno dokumentacijo, v petek pa je izvajalec opravil še določene prilagoditve. Leseni podij, ki je polepšal Mariborski otok, je primeren za hojo in ustrezen. Glede vaših vprašanj, ki se nanašajo na komunikacijo v družbenih omrežjih, pa vas seznanjamo, da osebje in reševalci do danes niso prejeli pritožbe zaradi t. i. zaskalitve, saj v evidencah o tovrstnem dogodku ni nobenega uradnega poročila. Poškodbe, ki se dogajajo na kopališčih, in po teh na Mariborskem otoku ne izstopamo, so predvsem odrgnine, piki žuželk ipd., saj gre vendarle za odprto kopališče v naravi.”

Če se sprehajate po središču Maribora, vam je v zadnjem letu dni gotovo na Prešernovi ulici, v oči padla nova sladka pridobitev v mestu – Cukershop.

Cukershop je z uradno otvoritvijo na Prešernovi ulici v Mariboru zaživel lani avgusta. Pod taktirko Jerneje Trofenik Dimnik butična prodajalnica sladkih dobrot že pričakuje prvo obletnico. Kot nam prizna Jerneja ji idej nikoli ne zmanjka, začelo se je že v mladosti: “Ne vem, od malega sem se rada sukala po kuhinji, pravzaprav od kar sem shodila. Ne vem, a mi je to prirojeno ali kaj. Ampak odkar pomnim sem bila rada za štedilnikom.”

“To je tisto, da meni glava nonstop dela. Redkokdaj se ustavim, potem imam kar preveč idej. Včasih kar časa zmanjka, da bi vse uresničila. Mogoče imam preveč idej, saj se potem težko odločim za tisto pravo. Še sanjam se mi, zdi, da samo te sladice in torte,” pa nam pripoveduje, ko jo povprašamo o navdihu.

Simpatično Jernejo ste lahko spremljali v šesti sezoni slovenske verzije kuharskega šova Masterchef, kjer je pokazala, da zna poprijeti za kuhalnico. A najraje ustvarja slaščice. Že več let se profesionalno ukvarja s peko tort. “V slaščičarstvu je zelo pomembno, da “štrliš” iz povprečja, po tem si te ljudje zapomnijo in radi ponovno obiščejo,” nam zaupa Jerneja.

Mariborčani so odprti kar se tiče novih okusov

Kaj pa glede okusov, kaj imajo Mariborčani radi? “Pri nas, bom rekla, da se je zelo zelo prijela ta naša znana Prleška torta, pa tudi GOGI šnita. Po tem so nas nekako spoznali. Delamo z Oljarno Kocbek že kar nekaj let in izumljamo raznorazne recepte in tako smo “naumili” eno kremno rezino, ki smo jo predstavili Mariborčanom ob otvoritvi in moram reči, da  je to ena najbolj prodajanih sladic pri nas.”

“Delamo pa na tem, da imamo neko stalno ponudbo, ki jo dopolnjujejo z novimi okusi. Zdaj poleti so recimo popularni pasijonka, mango, jagode … Poskušamo biti sezonski, domači. Poudarek dajemo, da je domače. Da ni nekih praškov, umetnih arom, želimo si, da so okusi pristni in čimbolj lokalni,” še za konec doda Jerneja Trofenik Dimnik.

Trofenik Dimnikova pa hkrati tudi prizna, da je trenutno v butičnem slaščičarstvu res težko, da cene surovih gredo v nebo, iz meseca v mesec se tako težko prebijajo z vsemi podražitvami.  A se ne dajo, upajo, da jih bodo stranke rade obiskovale še naprej, prav zaradi njihove pristnosti.

Po naših informacijah je podjetje Mata tim obvestilo mariborsko občino o začasni ustavitvi izvajanja del na objektu “Energetska sanacija OŠ Tabor I”.

Mariborska osnovna šola Tabor I, velja za eno najbolj dotrajanih mariborskih šol. Od letos poteka nujno potrebna sanacija, a kaj, ko tudi tukaj, ne gre brez zapletov. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi bil gradbinec Mata tim obvestil mariborsko občino, da ustavlja dela, saj mariborska občina “konstantno” zamuja s plačili.

V podjetju so jih večkrat opozorili, da imajo zelo velike težave pri organizaciji del, zaradi plačilnih zamud. Navajajo, da v zadnjem obdobju ne morejo več plačevati za nadaljnje delo, niti za posebne materiale ter stroške dela njihovih zaposlenih delavcev in podizvajalcev. Posledica tega je , da je njihovo delo nemogoče učinkovito nadaljevati.

Občina bo po 15. juliju šele obvestila kako bodo dolg poravnali 

Mariborska občina naj bi izvajalca del obvestila, da jim bodo šele po 15. juliju povedali, kdaj bodo dolgovi poravnani. Torej ne da bi dolg do takrat poravnali, temveč bodo do takrat razmišljali, kako ga poravnati. To je očitno sodu izbilo dno. Gradbinec je z deli prekinil in občini tudi jasno pojasnil, zakaj je tako.

Gradbinec po naših neuradnih informacijah že več kot en mesec čaka na plačilo po že zapadlem roku. Dodatno pa čez nekaj dni zapade v plačilo še en račun v višini dobrih 335 tisoč evrov.

Gradbinec po naših informacijah, navaja, da to kaže na nevzdržen obseg financiranja, ki bi ga morali oni sami prevzeti, in sicer brez da bi imeli zagotovljeno, da bo s strani Mestne občine Maribor dolg sploh poravnan. Po naših informacijah so tako v četrtek, 6. julija 2023, začasno ustavili dela.

Ustavitev del podaljšuje časovnico

Ob tem naj bi izvajalec del občino obvestil tudi, da jim sporočajo, da so upravičeni do podaljšanja roka za čas trajanja ovire, kot tudi za čas ponovnega začetka del. V zvezi s tem so mariborski občini napovedali, da bodo ko oz. če bo izvedeno poplačilo neporavnanih obveznosti, ob ponovnem pričetku del podali natančno obrazložen zahtevek za podaljšanje roka.

Na naša vprašanja, zakaj plačila niso izvedena, je odgovoril Samo Peter Medved, podžupan MOM, ki je povedal, da so včeraj izvajalcu izplačali slabih 200 tisoč evrov. Več trenutno zaradi likvidnostih težav ne zmorejo.

Se bodo po delnem izplačilu izvajalci vrnili na teren in nadaljevali z deli?

Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor bo na današnji seji po dveh mesecih znova razpravljal o predčasni razrešitvi direktorja Antona Crnjaca. Ta je sicer članom sveta v predvidenem roku podal odgovore na očitke iz sklepa o začetku postopka razrešitve, ki je bil izglasovan na zadnji majski seji.

Kako se je Crnjac odzval na očitke predsednika sveta Aleša Šabedra, sicer tudi direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu na zdravstvenem ministrstvu, uradno ni znano. Po navedbah Dnevnika pa naj bi sporočil, da so očitki pavšalni, nekonkretizirani, neobrazloženi in neresnični, zato naj bi predlagal, da postopek razrešitve ustavijo.

Očitajo mu malomarno opravljanje dolžnosti 

Še pred majsko sejo je Crnjac v izjavi za javnost izpostavil pozitivno poslovanje v začetku leta, pa tudi izvajanje dveh velikih investicij v bolnišnici – nadgradnje oddelka za onkologijo in vzpostavitve negovalne bolnišnice.

Šabeder aktualnemu direktorju sicer očita malomarno opravljanje dolžnosti, pa tudi skoraj tri milijone evrov izgube zavoda v zadnjih dveh letih. Crnjac očitke o ogromnih izgubah zanika in poudarja, da letos poslujejo pozitivno.

Načrtujejo pozitivno poslovanje

S poslovanjem v prvih petih mesecih letos se bo danes seznanil tudi svet zavoda. Kot je razvidno iz gradiva za sejo, je bolnišnica v tem času ustvarila 660.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, kar je po navedbah vodstva bolnišnice bolje od načrtov, saj so načrtovali zgolj uravnoteženo poslovanje. Glede na trenutne razmere v zavodu načrtujejo, da bodo do konca leta poslovali pozitivno.
VIR: STA

Gondola se draži, a ne za vse enako. Ker se mnogim, ki niso prebivalci Maribora, to zdi diskriminatorno, smo se obrnili na strokovnjakinji, pravnico Janjo Hojnik, ter jo povprašali za mnenje, če je lahko cena gondole različna za Mariborčane in ostale prebivalce Slovenije.

Vozovnice za vožnjo s pohorski vzpenjačo na Mariborsko Pohorje so se s 1. julijem podražile. Občani Maribora so pri tem upravičeni do subvencije, zato bodo podražitev najbolj občutili prebivalci preostalih slovenskih občin in tujci. Domačini bodo za enosmerno vozovnico namesto 4 odslej odšteli 6 evrov, preostali pa 10. Povratna pa se za Mariborčane draži za 3 evre, na 9, za preostale pa na 16 evrov.

Posredna oblika diskriminacije

Janja Hojnik, je ena redkih v Evropi, ki se ukvarja z diskriminatornimi cenami in ima tudi znanstvene objave v najbolj priznanih mednarodnih znanstvenih revijah s področja prava EU, za Lokalec.si uvodoma pojasni: “Menim, da takšne cene, kot je bilo poročano, niso skladne s pravom EU, natančneje z določbami Pogodbe o delovanju EU glede prostega pretoka storitev in s Storitveno direktivo EU. Gre za posredno obliko diskriminacije, kjer ni v ospredju državljanstvo, kljub vsemu pa velika večina tistih, ki so deležni ugodnosti, predstavlja domače državljane. Ker se pravila EU o notranjem trgu ne uporabljajo za notranje situacije, lahko prijavo glede diskriminatornega položaja na Evropsko komisijo poda državljan druge države članice EU, denimo Hrvat. Slovenec ne more, denimo Ptujčan.”

Evropska komisija je na podobne primere že opozarjala in cene so potem poenotili

Hojnikova še dodaja, da argument, da gre za subvencijo, ni relevanten, tudi denimo večina letalskih prevoznikov je subvencioniranih s strani države ali občine, pa ne smejo lokalnim prebivalcem dajati nižje cene letalskih kart: “Glede gondol je bil tudi primer, kjer je Evropska komisija opozorila Avstrijo na odpravo znižanih cen za lokalne prebivalce. Do Sodišča EU primer ni prišel. Podobno je bila v Sloveniji občina Bovec opozorjena preko mreže Solvit, ker so se madžarske in slovaške rafting družbe pritožile zaradi višje cene dostopa do Soče, kot je veljala za slovenske rafting družbe. Občina je po opozorilu razliko v ceni odpravila. Solvit je oblika alternativnega reševanja sporov s področja enotnega trga, ki jo je vzpostavila Evropska komisija.”

“V našem primeru bi lahko denimo hrvaški državljan predložil svoj račun na hrvaški Solvit in povedal, da je za gondolo v Mariboru plačal več, kot če bi bil prebivalec Maribora. Hrvaški Solvit bi glede tega kontaktiral slovenski Solvit, ki deluje pri ministrstvu za gospodarstvo. Manj verjetno je, da bi taka zadeva prišla na Sodišče EU, lahko pa pride, če se diskriminatorne cene ne odpravijo,” za naš medij še pojasni  predavateljica na mariborski pravni fakulteti.

Težko bi gondolo opredelili kot socialno storitev, ko pa gre vendarle za turistična oziroma rekreacijsko storitev

Doda še: “Predstavljam si, da bi lahko za določene prebivalce, ki imajo težak dostop s Pohorja v Maribor, gondolo lahko opredelili kot socialno storitev, a te osebe je potrebno specifično opredeliti, nikakor pa ne more za vse prebivalce Maribora vožnja z gondolo veljati za socialno storitev, ko je vendarle to pretežno turistična oziroma rekreacijska ali sprostitvena storitev. Italija in Španija sta bili tudi na Sodišču EU v Luksemburgu, ker ju je Evropska komisija tožila zaradi diskriminatornih cen vstopnic v mestne muzeje in parke, Avstrija pa je izgubila primer v Luksemburgu, ker je subvencijo za vinjeto nudila le avstrijskim invalidom, ne pa tudi tistim iz drugih držav članic. Nemški invalid je diskriminatorno pravilo zlahka izpodbil, ne glede na to, da je šlo za socialni ukrep spodbujanja mobilnosti invalidov.”

Začetek kopalne sezone na Mariborskem otoku je bil prvotno načrtovan za konec šolskega leta – 23. junija 2023. A so obnovitvena dela na kopališču še vedno potekala, odprtje pa se je zamaknilo.

Kopališče dobiva novo leseno ploščad, ob tem se končuje tudi obnova osrednje kopalne zgradbe – prenovljena je vhodna avla, ob tem so obnovili tudi sanitarije, podrobno o tem, kaj se sanira, smo že poročali.

Pred otvoritvijo so predstavili novosti. Govorci so bili: Saša Arsenovič, župan MO Maribor, Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor, Gregor Reichenberg, podžupan Mestne občine Maribor in Ranko Šmigoc, direktor JP Marprom in Šport Maribor.

Več spodaj.

Odgovorni upajo, da bodo edino poletno kopališče v mestu lahko odprli to soboto, 1. julija 2023. Bo pa za vstopnico na Mariborski otok letos treba odšteti nekoliko več kot pretekla leta.

Delovni čas bo med 9. in 20. uro v primeru lepega vremena

Odrasla celodnevna vstopnica stane 6,50 evra (lani 5 evrov), mladina do 15 let, dijaki, študenti in upokojenci bodo za vstop odšteli 4,50 evrov (lani 4 evre). Za popoldansko vstopnico bo treba odšteti 4 evre, družinska karta za dva odrasla in do tri otroke pa bo stala 20 evrov.

Delovni čas tekom poletne sezone, v primeru lepega vremena: med 9. in 20. uro.