Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Mariborski mestni svetniki so kljub številnim pomislekom na včerajšnji seji v drugem branju večinsko potrdili letošnji občinski proračun, ki je z novim zadolževanjem v višini 7,5 milijona evrov težek 105,7 milijona evrov. Hkrati so sprejeli tudi predlog proračuna za prihodnje leto, ki je visok nekaj manj kot 102 milijona evrov.

Medtem ko je bil proračun v prvem branju sredi februarja izglasovan le z enim glasom razlike in ga je takrat podprlo le 15 mestnih svetnikov, je bil po vnesenih popravkih v drugem branju deležen več podpore. Čeprav predvideva za dva milijona evrov več zadolževanja, je zanj glasovalo 22 mestnih svetnikov, sedem je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdržali.

V razpravi so mestni svetniki izpostavljali predvsem dvome v možnost uresničitve načrtovanih prihodkov. “Bojim se, da smo umetno precej napihnili prihodkovno stran in nato veliko stvari, ki smo jih zdaj veseli, ne bo realiziranih,” je dejal predstavnik druge najmočnejše sile v mestnem svetu – SMC Damir Orehovec.

Načrtovanih več prihodkov

štrancar, fištravec

Simon Štrancar, direktor MU MOM; Andrej Fištravec, župan MOM

Mestna občina Maribor zdaj za letos načrtuje 105,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj štiri milijone več kot v prvem branju predloga proračuna. Nekaj manj kot štiri milijone evrov bodo porabili za odplačilo dolga in tako ostane 102 milijona evrov odhodkov, pri katerih so od prvega branja prav tako manjši popravki.

Po besedah župana Andreja Fištravca so zavrnili le 10 odstotkov pomislekov svetniških skupin in odborov mestnega sveta, kar se mu zdi zelo dober rezultat in “kaže na kvaliteto dela v mestnem svetu“. “Vsi se zavedamo težke situacije, v kateri je mesto glede na vire financiranja,” je dejal. Delno povečanje manevrskega prostora je po njegovih besedah možno predvsem zaradi nekoliko višjih povprečnine ter dobičkov javnih podjetij in zavodov kakor tudi možnosti reprogramiranja dolga.

Kritike do odprodaje zemljišč

Svetniške skupine so bile še vedno kritične do načrtovane odprodaje občinskega premoženja in nadaljnjega večanja stroškov delovanja mestne uprave, v kateri naj bi se število zaposlenih letos povečalo za 25. “Namesto da bi uprava varčevala pri sebi, svojo porabo celo povečuje. Sprejetje večine naših predlogov je sicer všečno, a na račun dodatnega zadolževanja, zaradi česar nas bo še zelo bolela glava,” je dejal predstavnik Nove ljudske stranke (NLS) Željko Vogrin.

Medtem ko so slednji glasovali proti, so se v SMC vzdržali ter tako omogočili sprejetje obeh proračunov, čeprav jih med drugim moti enkratno poplačilo dolga družbi Iskra za radarje. Proti so bili tudi v SD, ker ne verjamejo, da bo mestni upravi uspelo najti toliko denarja, kot ga načrtuje na prihodkovni strani. “Na veliko se hvalite, da povečujete sredstva za vzgojo in izobraževanje, a ta še zdaleč ne zadoščajo, saj so potrebe tako v vrtcih kot šolah velike,” je dejala mestna svetnica Mateja Dover Emeršič.

V SDS so oba proračuna v skladu z napovedjo potrdili, ker je župan izpolnil pogoje, ki so jih v tej stranki postavili ob prvem branju, na primer povečanje sredstev za socialne programe in šole. “Podprli bomo proračun, ker je bila večina pripomb upoštevana,” je povedala tudi Jelka Kolmanič iz DeSUS.

Dvoletni proračun nazadnje pred 9 leti

Mariborska občina je imela dvoletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega. Nikoli ji ni uspelo sprejeti proračuna še pred začetkom leta, z dvoletnim proračunom pa se nadejajo večje stabilnosti občinske blagajne. Dvoletno načrtovanje naj bi med drugim omogočilo lažje izvajanje investicijskih projektov ter nemoteno delovanje občinskih zavodov in društev, ki so doslej zaradi poznega objavljanja razpisov dobivala občinska sredstva šele proti koncu tekočega leta.

VIR: STA

Pred jutrišnjo sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor, župan Andrej Fištravec glede na vsa usklajevanja s svetniškimi skupinami, pričakuje sprejetje proračuna za leto 2017 in 2018. Postopek izpeljevanja so po njegovem pred tokratnim drugim branjem izpeljali konstruktivno.

Po prvi obravnavi proračuna, so v mestni upravi prejeli 28 amandmajev za leto 2017 in 14 za leto 2018. V celoti jih sicer niso upoštevali, vendar je takšnih, ki jih niso za slabih 20 odstotkov.

Simon Štrancar, direktor Mestne uprave se medtem ni mogel izogniti očitkom zoper državo. “Država Mariboru nameni že skoraj 33 milijonov evrov manj od tistega, kar od mestne občine zahtevajo preko zakonsko določenih nalog,” tako Štrancar.

Meni, da jim bo država morala prisluhniti s spremembami zakonodaje, ki bodo priznavale širše regijske naloge mestnih občin in socialni položaj prebivalstva. “Na ta način ne zmoremo zadovoljiti številnih potreb, kaj šele želja,” meni Štrancar.

Prerazporeditve med postavkami

Da so lahko upoštevali predloge svetniških skupin, so opravili nekatere prerazporeditve znotraj postavk proračuna, ob tem pa zagotovili še nekatere dodatne prihodke. Med drugim je svet ustanoviteljev Mariborskih lekarn v ponedeljek potrdil sklep o razdelitvi 295.000 evrov dobička, kar za mariborsko občino pomeni 253.700 evrov dodatnega denarja. Ob tem v prvotnem predlogu še ni bila vračunana dodatno izpogajana povprečnina, kar jim bo letos prineslo dodatnih 317.000, drugo leto pa 772.000 evrov.

Proračunski predlog ob sedemmilijonskem dodatnem zadolževanju za poplačilo sklenjene poravnave z Iskro predvideva tudi reprogram starih kreditov v višini 18 milijonov evrov, s čimer bi na letni ravni obveznosti znižali za okoli pol milijona evrov, hkrati pa bi stroške kredita znižali za 70.000 evrov.

seja mestnih svetnikov mom

Kot je v zvezi s tem pojasnil Fištravec, si morajo na nek način ustvariti prostor za morebitna zadolževanja v naslednjih letih. Ob tem je dodal, da so slovenske občine trenutno med najmanj zadolženimi v evropskem povprečju. “Zadolževanje je sestavni del razvoja, za primerjavo Gradec ima s holdingom vred 1,2 milijarde evrov obveznosti,” je dejal.

Nekaj več denarja so s podporo dodatnim programom namenili tudi za potrebe sociale, verjetno že zato, ker je SDS, ki je pomagala potrditi proračun v prvem branju, svojo podporo vezala na to vprašanje. Je pa Fištravec dejal, da je bilo za to področje že v prvem branju namenjenega toliko denarja kot lani.

Za malenkost so postavko dvignili tudi na področju vzgoje in izobraževanja, Fištravec pa je s SMC dosegel dogovor, da skupaj začnejo pogajanja s šolskim ministrstvom. Z nekaj prerazporeditvami znotraj proračuna in ob tako velikem dolgu države do mesta namreč po njegovih besedah ne morejo narediti veliko, ker pa so potrebe evidentirane in velike, želijo ministrico natančno seznaniti z razmerami in zahtevati interventna sredstva.

VIR: STA

Bernard Majhenič je dobil drugi (štiriletni) mandat direktorja javnega podjetja Marprom. Danes so ga potrdili člani novoimenovanega nadzornega sveta Marproma. Tako so sledili predlogu župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca.

Majhenič je izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje za ponovno imenovanje: »Prepričan sem, da smo na mesto direktorja javnega podjetja Marprom imenovali odgovorno osebo, ki se je v preteklosti že dokazala z rezultati. Ti glede na razvojne cilje Marproma, ki jih ima Bernard Majhenič, tudi v novem mandatu zagotovo ne bodo izostali,« je povedal župan Fištravec.

marprom, mom, avtobus (3)

Postopek imenovanja določa 20. člen ustanovnega akta javnega podjetja Marprom, v katerem je navedeno, da direktorja imenuje ali odpokliče nadzorni svet na predlog župana. Fištravec je svoj predlog za imenovanje utemeljil z dobrimi poslovnimi rezultati, ki da jih je Majhenič dosegel v svojem prvem mandatu. V slednjem je podjetje Marprom za 47 % povišalo prihodke, za 30 % znižalo povprečno starost voznega parka mestnega potniškega prometa, pridobilo novo lastno servisno delavnico in uspešno prevzelo upravljanje Mariborskega Pohorja.

Po mnenju članov nadzornega sveta pa je Majhenič v mandatu, ki je trajal od leta 2013, podjetje vodil odgovorno in v skladu s pričakovanji nadzornega organa in lastnika. »Zato smo se strinjali s predlogom župana in verjamemo, da bo Marprom tudi v novem mandatu Bernarda Majheniča eno od uspešnejših mariborskih javnih podjetij,« je povedal predsednik nadzornega sveta Franc Slavinec.

 

Bernard Majhenič podjetje Marprom vodi od 21. februarja 2013, nov mandat, ki mu je zaupan z današnjim dnem, pa bo trajal do februarja 2021. »Zahvaljujem se za izkazano zaupanje tako s strani župana dr. Andreja Fištravca kot tudi novih članov nadzornega sveta. Verjamem, da je to zaupanje posledica kakovostnega dela in dobrih rezultatov vodstvene ekipe Marproma v preteklih letih,« je povedal ob ponovnem imenovanju.

Med ključnimi cilji Marproma v naslednjih štirih letih je izpostavil kontinuirano posodabljanje voznega parka mestnega potniškega prometa, vpeljavo novih linij in posodobitve v skladu z evropskimi smernicami, na področju Mariborskega Pohorja pa razvoj letnega turizma in avtomatizacijo zasneževalnega sistema. Ta je nujna za ohranjanje Pohorja kot atraktivnega nizkoležečega smučišča v tem delu Slovenije.

Maribor nima odlagališča in ga ne želi imeti, saj želi si sortirnico. Ptuj pa odlagališče ima, vendar nimajo zadostne količine odpadkov za obdelavo. Tako se s preprostimi besedami lahko opiše sinergijsko sodelovanje v regiji, ki si ga želita župana obeh mestnih občin.

Miran Senčar, župan MO Ptuj, Andrej Fištravec, župan MO Maribor, Simon Štrancar dir. Mestne uprave Maribor, Cveto Žalik, dir. Snage Maribor.

Miran Senčar, župan MO Ptuj, Andrej Fištravec, župan MO Maribor, Simon Štrancar dir. Mestne uprave Maribor, Cveto Žalik, dir. Snage Maribor.

Župana mestnih občin Maribor in Ptuj Andrej Fištravec in Miran Senčar sta danes podpisala pismo o nameri skupnega interesa za vzpostavitev sodelovanja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Pred tem so ta dogovor že sklenili v podjetjih Javne službe Ptuj d.o.o. in Snaga d.o.o., zato je današnji podpis tako rekoč formalna potrditev.

podpis

V Mariboru se bodo odpadki sortirali in reciklirali, preostanek, kar naj bi predstavljalo manjši delež frakcij, pa bi odpeljali na Ptuj, na dokončno obdelavo. Cilj je nič odpadkov, le surovine, s čimer naj bi se udejanjila ideja krožnega gospodarstva. “Mi in vi imamo že kar nekaj narejenega na tem področju in zdaj lahko to združimo. Zagovarjam, da ne rabimo imeti vsi vsega: če bo Maribor imel močno sortirnico, lahko mi potem pri nas dobimo ostanek,” je pojasnil Senčar, župan MO Ptuj. Zadovoljstvo nad podpisano namero, pa je izrazil tudi Fištravec: “Edino, če bomo sodelovali, bomo lahko primerno soustvarjali kvaliteto bivanja. Veseli me, da z MO Ptuj peljemo skupno pot tudi na področju ravnanja z odpadki. Gre za ekološko in ekonomsko učinkovit projekt.

Miran Senčar, župan MO Ptuj in Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Miran Senčar, župan MO Ptuj in Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Vzpostavitev sodelovanja med podjetji Javne službe Ptuj d.o.o. in Snaga d.o.o. bo prvenstveno potekalo na način izmenjave mešanih komunalnih odpadkov in težke frakcije iz mešanih komunalnih odpadkov. Podpisano pismo o nameri potrjuje, da je sortirnica, ki se načrtuje v Mariboru, zaradi svojih finančnih in okoljskih učinkov zanimiva tudi za druge slovenske občine, hkrati pa zavrača dvome v zadostno količino odpadkov, ki se bo sortirala v Mariboru.

Po naših informacijah naj bi mariborski kriminalisti na tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper direktorja Mariborskega vodovoda Danila Burnača in župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca. Šlo naj bi za primer sklepanja „in-house“ pogodbe med občino in mariborskim vodovodom za ureditev vodovodnega omrežja v Mariboru med leti 2014 in 2015.

Informacijo o domnevni kazenski ovadbi smo preverili tako pri Fištravcu, kot pri Burnaču, ki sta informacijo prvič slišala od medijev. Ni jima znano niti to, ali je ovadeno podjetje oziroma občina, ali direktor oziroma župan.
Kot nam je pojasnil Burnač, naj bi šlo za primer sklenitve „in-house“ naročila med MO Maribor in Mariborskim vodovodom za leto 2014 in 2015, ko so izvedli renovacijo vodovodnega omrežja. „Seveda mi smo naredili tehnično, mi smo položili nove vode, kar seveda dela javno podjetje, zato tudi država od občine zahteva, da ima izvajalca, ki mu podeli koncesijo za izvajanje oskrbe omrežja,“ je pojasnil Burnač.

Presenečen je bil nad informacijo, saj do zdaj ni vedel, da bi bilo karkoli zoper njega ali podjetje podano. „Ne vem ali je to bila anonimna prijava, kar je danes folklora v Sloveniji. Ne vem niti tega kako je policija oziroma organ pregona to dal. Da novinar vse več, kot tisti, ki je bil osumljen je nerazumljivo,“ še dodaja Burnač.

Na mariborski občini medtem pravijo, da je župan na nedorečeno zakonodajo in-house naročanja opozarjal že sam.

Mariborski vodovod Vir: Mariborski vodovod

Mariborski vodovod

Zato je župan predlagal, da zakonodajalec uredi ta dva vprašanja. Potrebno je jasno določiti, kako se izvede preverba cene na trgu na način,  ki je izvedljiv in ne dopušča različnih interpretacij. Opredeliti je potrebno koliko del mora izvesti nosilec “in-house” naročila in koliko podizvajalci. Po trenutnem sistemu lahko podizvajalci izvedejo vso delo, ki ga je prejel nosilec “in-house” naročila.  „Zato razumem računsko sodišče in organe pregona, da želijo to težavo reševati na način, da se žuga odgovornim osebam javnih inštitucij in destimulirati izvajanje javnega naročanja „in-house“,“ je zapisal Fištravec.

Tako Burnač kot Fištravec opozarjata, da ta način javnega naročanja izvajajo vse večje občine v državi, pregled revizij, ki jih je izvedlo računsko sodišče v teh občinah pa da jasno kaže na to, da sistem ni dorečen in da računsko sodišče na to tudi opozarja.

Oba sta prav tako izpostavila primer „in-house“ naročila v primeru obnove Trga Leona Štuklja v Mariboru ,kjer je sodišče ugotovila, da ni nihče kriv. „Nam v Mariboru pa ostaja ledena površina trga, ki ga zaradi vgrajenega kamna ne smemo soliti,“ dodaja Fištravec.

Burnač pravi, da je zgodba smešna in absurdna, saj je občina ustanovila javno podjetje z namenom, da opravlja svojo nalogo vzdrževanja na področju vodovodne infrastrukture v mestu. „Pričakujem, da bo tožilstvo to nesmiselno ovadbo zavrglo,“ še pravi Burnač.

Vprašanja o domnevni vložitvi kazenske ovadbe smo poslali tudi organom pregona, njihove odgovore pa še čakamo.

Mariborski župan Andrej Fištravec je včeraj v prenovljeni Minoritski cerkvi pripravil ponovoletni sprejem za gospodarstvenike. Kot je dejal na dogodku, ki so se ga v glavnem udeležili predstavniki javnih podjetij, je bilo leto 2016 zahtevno leto, hkrati pa tudi spodbudno, saj so vidni pozitivni trendi, čeprav šibkejši kot v Sloveniji nasploh.

Andrej Fištravec, župan MOM

Fištravec je minulo leto označil kot polno nihanj, sprememb in številnih izzivov, saj je Maribor beležil ciklična nihanja zaposlovanja, čeprav že od leta 2013 statistika vendarle kaže vztrajno rast. Še vedno pa je Maribor mesto z eno najvišjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji.

Fištravec je spomnil na zdravo rast slovenskega BDP v devetih mesecih 2016. “Žal pa tega s tako velikim optimizmom ne morem v celoti trditi za Maribor in podravsko regijo, ki še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem,” je dejal župan.

Po njegovem je samoumevno in nujno, da je svoje ambicije usmeril v strategijo promoviranja mesta kot primernega okolja za nove poslovne in gospodarske priložnosti, vendar občina nima v roki učinkovitih mehanizmov, kako privabiti investitorje, zato je potrebnega veliko sodelovanja.

Pri promociji mesta in Slovenije so upoštevali podatke o ekonomski razvitosti in rasti globalnega svetovnega gospodarstva, zato so se podali na iskanje novih poslovnih priložnosti tako na bližnjem in daljnem vzhodu ter v Rusiji, pri tem pa niso zanemarili do sedaj stkanih tradicionalnih vezi z mesti, s katerimi sodelujemo.

Fištravec je spomnil na prodor Pipistrela na kitajski trg in na prodajo podjetja Outfit7 kitajskim vlagateljem, kar po njegovem kaže, da je bila njihova orientacija v tej smeri pravilna. “Nenazadnje je konzorcij azijskih investitorjev odkupil tudi podjetje Aerodrom Maribor in se sedaj poteguje za dolgoročni najem letališča,” je dodal župan in med velike uspehe regije uvrstil tudi napovedani prihod Magne.

Glede na optimistično gospodarsko okrevanje in interes za ta del Slovenije je Fištravec prepričan, da bo novih dosežkov v letu 2017 še več, a se pri tem ni izognil po njegovem mačehovskemu odnosu države do financiranja slovenskih lokalnih skupnosti, pri čemer je najbolj na udaru prav Maribor, ki mu država samo v letu 2017 glede na predpisane zakonske naloge mesta dolguje 32 milijonov evrov.

Med razlogi za optimizem je mariborski župan naštel dejstva, da so postali mesto z največ socialnimi podjetji v Sloveniji, uspešno energetsko sanirajo in dograjujejo vrtce in šole, povečuje se turistični obisk mesta, posodobili so avtobusni vozni park, ki je iz najstarejšega postal najbolj sodoben v Sloveniji, mesto pa je z združitvijo več zavarovalnih hiš v Zavarovalnico Sava in prihodom novih ambicioznih lastnikov v NKBM postalo tudi močan finančni steber države.

Vir: STA

Po današnji seji nadzornega sveta je  direktor Nigrada Marko Žula pristal na sporazumni odhod in podal odstopno izjavo, ki prične veljati z ponedeljkom, 23. januarjem. Zamenjal ga bo Marko Plečko.

marko zula (1 of 1)
Po poročanju nekaterih medijev Žula ne bo več direktor Nigrada. Kot še poročajo se je vršil pritisk na Žulo, naj odide z vrha Nigrada že dlje časa. Razlog za pristisk nanj naj bi bila prodaja podjetja Nipa, s čimer naj bi Nigrad zaslužil 15.000 evrov, a nadzorni svet o poslu ni bil obveščen.

Že nekaj časa je tudi župan Andrej Fištravec izkazoval do Žule nepopolno zaupanje. Tako je vsaj odgovoril na novinarsko vprašanje na kavi z novinarji pred 22. redno sejo mestnega sveta MO Maribor.

Odziv župana Andrja Fištravca

Iz Mestne občine Maribor so se odzvali z izjavo za javnost, v kateri je župan Andrej Fištravec zapisal: “Danes sem bi seznanjen, da je Marko Žula nadzornemu svetu Nigrada podal predlog za sporazumno razrešitev, katero je nadzorni svet sprejel. Očitno je prevladala ocena, da je bilo potrebno ta korak storiti v dobro podjetja. Zato sem podal soglasje za imenovanje v. d. direktorja g. Marka Plečka, ki po sklepu nadzornega sveta začne z delom v torek, 24. 1. Želim si, da v. d. direktorja, dosedanji direktor podjetja Nipa, g. Marko Plečko, upraviči zaupanje nadzornikov in pričakovanja vseh deležnikov, to je zaposlenih, lastnikov podjetja in še zlasti uporabnikov Nigradovih storitev.”

 

Odzval se je tudi Marko Plečko

Odzval se je tudi Marko Plečko, ki je v sporočilu za javnost zapisal.  “Želim vzpostaviti zaupanje zaposlenih do vodstva ter obuditi njihovo pripadnost podjetju. To se je skozi čas izgubljalo in prepričan sem, da bomo ta trend obrnili v drugo smer. Vzporedno s tem bom napore vložil v povečanje konkurenčnosti podjetja in v ekonomičnost poslovanja. Cilj je povečati dodano vrednost na zaposlenega, za kar je v podjetju dovolj znanja in potenciala. V svoji karieri sem pridobil veliko izkušenj s področja organiziranja poslovnih procesov v podjetjih z zelo podobnimi vsebinami.”

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec se je včeraj sestal z ministrom za kulturo Antonom Peršakom, s katerim je želel med drugim razrešiti tudi vprašanje sofinanciranja države pri izgradnji ene od enot Mariborske knjižnice. Med pogovorom naj bi se izkazalo, da minister ni prava oseba za takšno rešitev, zato je Fištravec spet pisal predsedniku vlade Miru Cerarju.

mariborska knjižnica

Vprašanja knjižnice ne morejo razrešiti na Ministrstvu za kulturo, ker pri sofinanciranju izgradnje knjižnice na Rotovškem trgu niso sodelovali – vlada je oktobra lani sprejela sklep o pripravljenosti sofinanciranja projekta nove mariborske knjižnice. “V veljavni načrt razvojnih programov 2016 – 2019 se skladno s podatki iz priložene tabele uvrsti projekt št. 3340 – 16 – 0020 »Ureditev Rotovškega trga in Mariborske knjižnice«“, so sporočili iz mariborske občine. A denarja v skupni višini 2.67 milijona EUR v proračunu Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 ni. Župan Fištravec zato predsednika vlade Cerarja (spet) vabi na srečanje: z odprtim pismom, ki ga objavljamo v celoti (v dveh delih).

Prvi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Prvi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Drugi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Drugi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Živalim mariborskega zavetišča za živali je topleje. Ljudje dobrega srca so lani posvojili 119 psov in 102 muci. Mariborska občina je investirala v nakup toplotne črpalke, ki omogoča bolj racionalno obliko ogrevanja v zavetišču. Na nedavnem obisku pa jim je župan Andrej Fištravec podaril tudi 15 odejic.

Blaž Primc, vodja zavetišča za živali Maribor.

Blaž Primc, vodja zavetišča za živali Maribor.

Lani je skozi naše zavetišče šlo okoli 550 mačk in 300 psov. Čeprav imamo nekaj stalnih živali, ki so pri nas tudi več let, smo dokaj uspešni tudi pri iskanju novih lastnikov“, je povedal Blaž Primc, vodja zavetišča za živali Maribor. Obiskuje jih kar nekaj stalnih sprehajalcev, ki prihajajo tudi v vremensko bolj neprijaznih dneh, “občasno pripravljamo tečaje za nove,” je še dodal Primc. Trenutno zavetišče ni polno. V kapacitetah 12 boksov za mačke v karanteni, dodatnih osem in skupni prostor za mačke, ter prostorih za okoli 60 psov, je sedaj nastanjenih 27 psov in 22 mačk, ki pa (še) vedno potrebujejo hrano, pesek za mačke, igračke pa tudi koce.

zavetisce za zivali, azil maribor

Petnajst odejic in toplotna črpalka
Skrb za živali je ena od nalog, ki jih ima mariborska občina“, je povedal župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, ko je zavetišču predal 15 odejic, ki so jih našli v zalogi skladišč za primere zaščite in reševanja. Na obisku zavetišča sta ga po prostorih vodila Cveto Žalik, direktor mariborske Snage, ki je upravljalec zavetišča, in vodja zavetišča Primc.

zavetisce za zivali, azil maribor

Ogledal si je tudi nedavno dokončano vgradnjo toplotne črpalke, za katero je mariborska občina investirala okoli 42.000 evrov. Žalik, direktor Snage, je ob tem dodal, da sami, odkar upravljajo z zavetiščem, vanj vlagajo okoli 30.000 evrov letno. Čeprav se zavedajo, da nikoli ni dovolj denarja za ta namen, Žalik meni, da ima Maribor vendarle zagotovljen standard, ki si ga živali zaslužijo, mesto pa je nanj lahko ponosno.

Zaloga hrane in ostale opreme za oskrbo živali v mariborskem zavetišču.

Zaloga hrane in ostale opreme za oskrbo živali v mariborskem zavetišču.