Predsednik SLS Franc Bogovič je v odzivu na rezultate vzporednih volitev, po katerih je njegova stranka prejela le 3,3 odstotka glasov in tako izpadla iz DZ, zatrdil, da s tem ni konec SLS. A je Bogovič pripravljen prevzeti odgovornost in bo v primeru, da bodo prvi delni neuradni rezultati potrdili izpad iz DZ, odstopil kot predsednik stranke.

“Očitno so volivce prepričali tisti, ki so zelo malo povedali ali obljubljali nekaj, kar bo zelo težko uresničiti. Mi smo bili z odlično ekipo in z realnim programom preslišani,” je povedal Bogovič.

A pri tem je dodal, da v stranki še vedno računajo, da se bo rezultat vzporednih volitev ob objavi prvih delnih neuradnih rezultatih popravil do te mere, da se bo stranka uvrstila v parlament. “V kolikor pa ne, nas čaka trdo delo za jesenske lokalne volitve in delo na tisti ravni, kjer smo najmočnejši. Z današnjim dnem vsekakor ni konec SLS. Verjamemo, da bomo dosegli dober rezultat na lokalnih volitvah in da se bomo na naslednjih parlamentarnih volitvah vrnili v DZ,” je dejal Bogovič.

A prvak SLS je pripravljen prevzeti politično odgovornost. “SLS je stranka z dolgoletno parlamentarno tradicijo in v kolikor (prvi delni neuradni) rezultati ne bodo pokazali, da je SLS prišla v parlament, sam kot predsednik stranke odstopam. Vsekakor pa bom trden člen SLS še naprej kot evropski poslanec in bom stranki stal ob strani, da se vrne v DZ,” je zatrdil Bogovič, ki je bil na volitvah v Evropski parlament izvoljen za evropskega poslanca.

Ob tem se je še zahvalil volivcev, ki so vendarle oddali glas za SLS. Prav tako pa je čestital predsedniku SMC Miru Cerarju, ki je na volitvah slavil. “Želim mu veliko sreče pri vodenju države. Zelo hitro bo moral tudi jasno povedati svoj program in sestaviti koalicijo,” je še opozoril Bogovič.

SLS je sicer stranka z dolgo tradicijo, ki pa morala, kot kaže, na tokratnih volitvah posloviti iz parlamenta, kjer je bila od osamosvojitve. Največji uspeh je stranka zabeležila leta 1996, ko jo je podprlo 19,38 odstotka volivcev, v parlament pa se je uvrstilo 16 njenih poslancev. Na zadnjih volitvah leta 2011 pa je dobila 6,38 odstotka glasov in šest poslanskih mest.

SLS je bila med letoma 1990 in 1992 del Demosa, pozneje pa je delovala v več vladnih koalicijah, tako v levosredinskih kot v desnosredinskih.

Predhodnica SLS, Slovenska kmečka zveza (SKZ) je nastala leta 1988. Leta 1990 se je preimenovala v Slovensko kmečko zvezo – ljudsko stranko, junija 1992 pa v Slovensko ljudsko stranko (SLS). Aprila 2000 sta se SLS in stranka Slovenski krščanski demokrati (SKD) na kongresu združili v stranko z imenom SLS+SKD Slovenska ljudska stranka. Januarja 2002 pa se je stranka ponovno preimenovala v SLS.

Bogovič, ki je stranko vodil od 2. marca lani, je strankin osmi predsednik. Na začetku je stranko vodil Ivan Oman, na čelu stranke pa so nato bili Marjan Podobnik, Franc Zagožen, Franci But, Janez Podobnik, Bojan Šrot in Radovan Žerjav.

Zavezništvu Alenke Bratušek se je na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah uspelo prebiti v DZ. Kot kažejo rezultati vzporednih volitev, je stranka odhajajoče premierke prejela 4,7 odstotka glasov, kar je po besedah Bratuškove za stranko, ki je nastala pred manj kot mesecem in pol, uspeh.

Nekaj manj kot petodstotna podpora volivcev njeni stranki se zdi Bratuškovi uspeh še posebej zato, ker je pred tem vodila vlado, ki je morala sprejemati težke in za ljudi nepriljubljene ukrepe. Ob tem je v prvem komentarju vzporednih volitev spomnila, da je njena vlada obrnila trend, “pregnali smo trojko, brezposelnost se znižuje, skratka – Slovenija je nazaj na pravi poti”.

Bratuškova je opozorila, da ima Miro Cerar, ki mu vzporedne volitve kažejo zmago, pred seboj veliko odgovornost. “Slovenija potrebuje hitro, predvsem pa trdno vlado,” je dejala, ni pa želela napovedovati, ali se bo odzvala morebitnemu povabilu v koalicijo. “Zanima nas predvsem program oz. delo, ki bi ga nova koalicija nadaljevala in na podlagi tega se bomo odločali,” je dejala.

Stranka ZaAb, ki je nastala po razkolu PS aprila letos, je imela ob koncu iztekajočega se mandata 10 poslancev, čeprav na volitvah ni še nikoli nastopila. PS, ki je nastala pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami leta 2011, je bila sicer zmagovalka takratnih volitev. Z 28,51-odstotno podporo je zasedla 28 sedežev.

Predsedujoči SD Dejan Židan se je v prvem odzivu po zaprtju volišč zahvalil vsem volivcem, ki so oddali glas SD, saj da so veseli vsakega poslanca, ki jih bo zastopal v DZ. Napovedal je, da se bodo še naprej trudili, da bo v državi prisotna stabilnost in skrb za ljudi. Po vzporednih volitvah je SD tokrat dosegel najslabši rezultat na volitvah.

Židan je tudi čestital vsem strankam, ki so se uspele prebiti v DZ. Glede prihodnjega vodenja SD je napovedal, da bo kongres stranke v šestih mesecih in da bo takrat vse znano. Na tokratnih volitvah je SD nastopila na skupni listi s stranko Solidarnost.

Po rezultatih vzporednih volitev bi se SD s 5,8-odstotno podporo uvrstila na peto mesto, dobili bi pet poslancev v DZ. Za stranko je izid tokratnih volitev najslabši doslej. SD je bila zmagovalka parlamentarnih volitev leta 2008, ko je zanjo glasovalo 30,45 odstotka volivcev in je bila v parlamentu zastopana z 29 poslanci. Na zadnjih volitvah leta 2011 pa je z 10,52-odstotno podporo zasedla deset poslanskih mest.

Stranka DeSUS je dosegla najboljši rezultat od njenega obstoja, je v prvem odzivu na izide vzporednih volitev dejal prvak DeSUS Karl Erjavec. Ob tem težko napoveduje, kje vidi stranko, ali v koaliciji ali v opoziciji. “Če bo DeSUS zraven, je odvisno od tega, kaj bo zapisano v koalicijski pogodbi, ali bo ščitila upokojence,” je poudaril.

Če bo v koalicijski pogodbi zapisano, da se bo ščitilo upokojence, če se bo ohranilo javno zdravstvo, potem Erjavec ne vidi večjih problemov za sodelovanje v takšni vladi. Po njegovem mnenju pa je treba počakati na pogovore o sestavi koalicije. “Še naprej se bomo borili za naše upokojence,” je izpostavil.

Za DeSUS je po njegovih besedah pomemben dogovor, da bi vsi upokojenci prejeli regres in da se začnejo pokojnine usklajevati, če bo gospodarska rast dvoodstotna rast. “Ne bomo se nikdar strinjali s tem, da bi se pokojnine zniževale, ob tem pa mečemo milijarde evrov v banke,” je poudaril.

Erjavec je izrazil presenečenje nad izpadom SLS kot tradicionalne stranke iz parlamenta, pozitivno pa ga je presenetila Združena levica. Tako kot njim je čestital tudi zmagovalcu teh volitev, Miru Cerarju. “Upam, da se zaveda, kakšna težka in zahtevna naloga ga čaka,” je dejal Erjavec, ki sicer računa, da bo DeSUS v novi vladi lahko uresničeval svoj program.

Stranka je na tokratnih volitvah dobila 9,7 odstotka glasov oz. 10 poslanskih sedežev in tako dosegla najboljši rezultat doslej. Pred tem je DeSUS najboljši rezultat beležil na volitvah leta 2008, ko je prepričal 7,45 odstotka volivcev in zasedel sedem poslanskih sedežev. Na volitvah 2011 pa je stranka dobila 6,97 odstotka glasov in šest poslanskih mest.

Podpredsednik SDS Zvonko Černač je v prvem odzivu na vzporedne volitve, ki jim kažejo drugo mesto na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, dejal, da volitve niso bile poštene, zato njihov rezultat ni bil legitimen. Prav tako vlada, ki bo oblikovana na teh rezultatih ne bo legitimna, je dejal.

Černač se je v imenu predsednika stranke Janeza Janše, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria, zahvalil vsem, ki so glasovali za SDS, za dobro ekipo, dober program.

“Žal volitve niso bile poštene, zato rezultat ni legitimen,” je dejal in spomnil, da je bil Janša z zaporom izključen iz volilne tekme. “Branko Masleša je odločanje namerno zavlekel v čas po volitvah, še več, pred volitvami smo bili dodatno priča dvema sodnima postopkoma in lansiranju nove sodne preiskave,” je dejal Černač.

Vlada, ki bo sestavljena na podlagi teh volitev, ne bo legitimna in bo tudi prej ali slej padla, meni Černač, SDS pa take vlade, kot je dejal, ne more priznati. Tistega, ki jo bo vodil, pa je Černač označil za slovenskega Aleksandra Lukašenka.

Napovedal je še, da poslanci SDS v DZ ne bodo prevzeli nobene funkcije, o sodelovanju na sejah pa se bodo odločali selektivno.

Černač je tudi pozval k različnim oblikam mirne državljanske nepokorščine.

SDS je najvišji odstotek glasov na parlamentarnih volitvah prejela leta 2008, ko je zanjo glasovalo 29,26 odstotka volivcev in je kot druga najmočnejša stranka zasedla 28 poslanskih mest. Leta 2004 pa je bila z 29,08 odstotka glasovi in 29 poslanci zmagovalka volitev. Na zadnjih volitvah leta 2011 je prejela 26,19-odstotno podporo in je dobila 26 poslanskih mandatov.

Po prvih delnih neuradnih izidih volitev v DZ, ki jih je objavila DVK po preštetju glasov s predčasnega glasovanja, je SMC relativna zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev, saj so ji volivci namenili 41,97 odstotka glasov oziroma 43 sedežev v DZ. Na drugem mestu je SDS, ki je dobila 19,9 odstotka glasov oziroma 20 sedežev.

V DZ so se uvrstili še SD (7,92 odstotka oz. osem sedežev), DeSUS (7,23 odstotka oz. sedem sedežev), ZaAB (5,3 odstotka oz. pet sedežev) in NSi (4,94 odstotka oz. pet sedežev).

Preostale stranke niso presegle parlamentarnega praga. Iz DZ so izpadle tri dosedanje parlamentarne stranke, in sicer PS (2,65 odstotka glasov), SLS (2,18 odstotka) in DL (0,53 odstotka)

Državna volilna komisija (DVK) je podatke objavila po preštetih 64.254 glasovnicah.

Neuradni rezultati po predčasnem glasovanju:

1) SMC 41,97 % 43 sedežev
2) SDS 19,9 20
3) SD 7,92 8
4) DeSUS 7,23 7
5) ZaAB 5,3 5
6) NSi 4,94 5
————————————————————–
7) Združena levica 3,83
8) PS 2,65
9) SLS 2,18
10) Piratska stranka Slovenije 1,23
11) SNS 1,01
12) Verjamem 0,78
13) DL 0,53
14) Zeleni Slovenije 0,37
15) Enakopravni deželani – NPS 0,12
16) LGS 0,03
17) Humana Slovenija 0
LGS – Liberalno gospodarska stranka
Enakopravni deželani – Naprej Slovenija (NPS)
SMC – Stranka Mira Cerarja
ZaAB – Zavezništvo Alenke Bratušek

Predstavnik koalicije Združena levica Luka Mesec je po objavi rezultatov vzporednih volitev dejal, da je rezultat, ki so ga dosegli, izjemen. Pri tem je povedal, da bi se z ostalimi strankami lahko pogovarjali o koalicijskem sodelovanju, če bi se z njimi dogovorili o ključnosti reform, ki jih predlaga Združena levica.

V Združeni levici, ki ji je v prvem nastopu na državnozborskih volitvah po izidih vzporednih volitev s 7,1 odstotka prejetih glasov uspel preboj v parlament, uspeh pripisujejo kolektivnemu trdemu delu.

Mesec, ki se je za izkazano zaupanje zahvalil volilcem, je dejal, da so v predvolilni kampanji jasno povedali, za kaj se zavzemajo, med drugim za zaustavitev privatizacije ter za boj proti davčnim oazam. Pojasnil je, da če bi se z ostalimi strankami, ki bodo prišle v parlament, lahko dogovorili o ključnosti reform, ki jih predlaga Združena levica, bi se lahko pogovarjali tudi o koalicijskem sodelovanju.

“Dokazali smo, da lahko z dobrim programom, trdim delom in neposrednim stikom z ljudmi tudi z minimalnimi sredstvi za volilno kampanjo uspešno bijemo boj s političnimi silami, ki zagovarjajo neoliberalne politike privatizacije, spodkopavanje socialne države in zmanjševanje delavskih pravic,” so v stranki po objavi rezultatov vzporednih volitev zapisali na družbenem omrežju Facebook.

Po njihovih besedah je prvič v zgodovini samostojne Slovenije parlamentarni prag prestopila politična opcija, ki se brezkompromisno bori za interese delovnih ljudi. Zapisali so, da zdaj ni čas za zmagoslavje, temveč čas za zbiranje sil za boje, ki jih čakajo.

V Združeno levico so se že pred nedavnimi evropskimi volitvami povezali Demokratična stranka dela (DSD), Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj (Trs) in novoustanovljena stranka Iniciativa za demokratični socializem. Njihov temelj je program Pot v demokratični ekološki socializem, ki narekuje pot napredni socialistični politiki.

Ustanovni kongres je Združena levica imela 1. marca. Pred državnozborskimi volitvami so nastopili tudi na volitvah za Evropski parlament, na katerih so dobili 5,48-odstotno podporo.

Demokratična stranka dela in TRS sta kandidirali tudi na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011. TRS je takrat prejela 1,22 odstotka glasov, Demokratična stranka dela pa 0,65 odstotka.

V zadnjem tednu je na spletnem portalu www.lokalec.si potekala anketa “Koga bi volili danes?”. V njej je sodelovalo 906 bralcev spletnega portala, rezultate si lahko pogledate v spodnjem tekstu: