Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

V Dogošah bo na Kmetiji Horvat po novem zaživela kmečka prodajalna z domačo zelenjavo. Kupili boste lahko svežo zelenjavo, domač kruh ali celo pečenega odojka. Uradna otvoritev sledi to soboto, 6. junija. 

Kmetija Horvat iz Dogoš sodeluje pri projektu “Kratke poti domače zelenjave”, kot partner Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. “K projektu smo pristopili zato, da bi privabili naše stalne kupce iz tržnice na kmetijo, da se tudi sami prepričajo o tem koliko truda in dela je vloženega v pridelavo kakovostne zelenjave. Da vidijo, da kupijo domače, sveže, pridelano na integriran način,” je povedal Jože Horvat iz Kmetije Horvat.

Tako je pod okriljem projekta “Kratke poti domače zelenjave” zrasla kmečka prodajalna z domačimi sezonskimi pridelki Kmetije Horvat. V njej bodo sprva prodajali samo lastno zelenjavo, nameravajo pa se povezati tudi s sosednjimi kmetijami, da bi v svoji trgovinici lahko ponudili še mleko, mlečne izdelke, sadje, vino in sokove, pa še kaj iz drugih kmetij.

Sicer ne gre za novo stvar. Tovrstne kmečke prodajalne so v tujini precej priljubljene, je pa res, da pri nas gre za novost, ki pa se bo po oceni strokovnjakov dokaj hitro uvedla, pojasnjuje Stane Klemenčič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Kot pa je opisala Miša Pušenjak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, si v večjih evropskih mestih ljudje vzamejo čas za vikend in se tako odpravijo na izlet po svežo zelenjavo. Tako je po njenem mnenju Kmetija Horvat najbolj primerna.

 

Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor pa še dodajajo, da so ponosni, da sodelujejo s kmetijami, kot je kmetija Horvat, saj da ima ta kmetija izreden razvojni potencial. “Ocenjujemo, da je mesto Maribor dovolj veliko zaledje, da bi z neposredno prodajo z lahkoto preživele vse kmetije v okviru mestne občine in morda tudi širše. Naše prihodnje delo bo tako usmerjeno v spodbujanje povečevanja dodane vrednosti na kmetijah, spodbujanje neposredne prodaje ter osveščanje potrošnikov o kakovosti doma pridelane hrane. Le tako bomo namreč lahko ohranili delovna mesta na podeželju in zmanjšali odvisnost od uvoza hrane,” še dodajajo na KGZ Maribor.

Uradna otvoritev trgovine bo v soboto, 8. junija

V soboto, 8. junija ob 10.090 pripravljajo uradno odprtje kmečke prodajalne s spremljevalnim programom. Za goste pripravljajo strokovno vodenje po pridelovalnih površinah. Prisotna bo tudi Mojca Polak, predavateljica na Višji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, ki bo za goste kuhala domače jedi iz zelenjave. Poskrbeli bodo tudi za otroke, za katere pripravljajo zelenjadarsko delavnico.

Kmetija Horvat namesto škropiva uporablja koristne žuželke

Kot zanimivost. Kmetija Horvat je ena izmed redkih kmetij, ki se je odločila za integrirano pridelavo zelenjave, tudi ena redkih na Štajerskem, ki namesto škodljivih škropiv za zatiranje zajedavcev uporablja manj škodljive načine. Uporabljajo koristne žuželke za boj s škodljivci, zelenjavo pa tako že preko 20 let pridelujejo na naravi prijazen način.

kmetija dogoše, kmečka prodajalna kmetija dogoše, kmečka prodajalna kmetija dogoše, kmečka prodajalna kmetija dogoše, kmečka prodajalna kmetija dogoše, kmečka prodajalna trgovina dogoše horvat, kmetija

V letošnjem letu so športna društva v Rušah pri financiranju prepuščena na milost in nemilost nove županje občine Ruše, Urške Repolusk.

Kot smo že poročali, so se športna društva znašla v velikih finančnih težavah, saj razpisa za financiranje športa ni bilo vse do konca aprila, denarja pa društva na podlagi prijave a razpis še vse do danes niso prejela.

Da denarja še ni, so krivi športniki sami
Županja Urška Repolusk za zamudo sprejetja letnega programa športa in s tem razpisa, krivdo vali kar na športno sfero ruš, saj naj ne bi dovolj hitro pripravila predloga letnega programa športa. Na naše vprašanje, zakaj Letni program športa ni bil pripravljen prej smo iz Občine Ruše dobili naslednji odgovor: “Letni program športa ni bil pripravljen prej, saj nismo prejeli usmeritev s strani športne sfere.” Nato smo kontaktirali Športno zvezo Ruše in jih prosili za pojasnilo. Športna zveza Ruše županji jasno odgovarja: “11.12.2018 je Športna zveza Ruše (v nadaljevanju: ŠZR) na Občino Ruše (v nadaljevanju: občina) naslovila prošnjo za sestanek z županjo. Prejeli smo termin 21.12.2018 ob 10. uri, ki pa žal predstavnikom ŠZR ni ustrezal, saj so funkcije v ŠZR volonterske, neprofesionalne narave, za predlagani termin pa bi bila potrebna daljša odsotnost iz službe. Po prošnji za nov termin, smo uskladili termin 22.2.2019 ob 8. uri. Na omenjenem sestanku smo županji predstavili celovito problematiko športa v občini z vidika ŠZR. Pri tem smo opozorili na odsotnost dolgoročne strategije o razvoju športa, o preteklem slabem sodelovanju občine in ŠZR pri pripravi Letnega programa športa in posledično na financiranja, o odsotnosti dialoga in neposlušnosti za potrebna povečanja sredstev za delovanje društev in načrtovanju investicij brez upoštevanja mnenj ŠZR. Opozorili smo tudi na pozno sprejemanje Letnega programa športa in proračuna in posledično izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje in pričetka financiranja društev. 12.2.2019 smo na občino posredovali spremembe lanskoletnega dokumenta Letni program športa, v katerem smo predlagali spremembo višine sredstev za sofinanciranje izvajalcev programov športa, in sicer iz dosedanjih, in hkrati aktualnih, 142.796,00€ na 155.131,87€. Tako menimo, da bi bil dokument lahko sprejet na marčevski seji Občinskega sveta Občine Ruše. V prihodnje si želimo, da bi bil Letni program športa sprejet v preteklem letu za naslednjo leto, saj je le-ta osnova za financiranje športnih programov in kot tak predstavlja podlago za pripravo proračuna. Pravočasni sprejem Letnega programa športa bi omogočil tudi zgodnejšo izvedbo Javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa v občini.”

Dan rekreativnega športa Ruše

Dan rekreativnega športa Ruše

 

Županja z manipulacijsko izjavo med Rušane
Občina Ruše je včeraj na svoji občinski strani objavila, da razpisov niso mogli speljati prej, ker se je čakalo na proračun. Med drugim je na občinski spletni strani mogoče prebrati naslednje: “Razpisi za financiranje društev so bili vezani na sprejem proračuna in so bili objavljeni nekoliko kasneje, kot je to običajno. Kot je znano, smo v Občini Ruše želeli sprejeti realen proračun, ki bo po vseh postavkah deloval tudi v praksi. Zato se društvom za kasnejšo razdelitev sredstev opravičujemo. Odločitev o začasnih finančnih sofinanciranjih društev nismo sprejeli, ker bi lahko potrjen proračun bil drugačen od načrtovanega in bi društvom, ki bi na začasnih shemah načrtovali svoje aktivnosti, povzročil škodo. Ob tej priložnosti naj omenimo, da bomo v sodelovanju z društvi in preostalimi deležniki prilagodili pravilnike, ki bodo olajšali financiranje društev v naši občini.” A kot smo že poročali, za izvedbo razpisa za financiranje športa ni potreben sprejet proračun, ampak letni program športa Ruše, ki pa ga je imela županja na mizi že v začetku meseca februarja. Športna društva pa denarja še danes niso prejela. Je pa zanimivo, da je županja sklicala izredno sejo za direktno financiranje Društva prijateljev mladine Ruše in podala predlog, da se društvu nameni 30.000 EUR, kljub temu, da na seji ni predložila finančnega in programskega programa delovanja društva. Ali za vsem tem stoji politično kupčkanje naj presodijo občani in občanke sami, a vsekakor ni zanemarljivo, da je v Društvu prijateljev mladine Ruše zaposlena dolgoletna partnerka podžupana in svetnika neodvisne liste 2×2, Jerneja Ajda.

Dvojna merila pri razumevanju in sodelovanju z mladimi
V včerajšnji izjavi na strani Občine Ruše lahko preberemo, da bo skrbela za mlade. V študentskem klubu KURS so nad to izjavo presenečeni. Županja Urška Repolusk si kljub prizadevanjem članov KURS-a vse do danes ni vzela časa za sestanek, torej po več kot 6 mesecih svojega županovanja se ni niti sestala z najbolj aktivnim Študentskim klubom v Rušah. Tim Šenveter iz KURS-a nam je povedal naslednje: “Ob menjavi občinskega vodstva smo novoizvoljeni županji Urški Repolusk želeli predstaviti naš letni plan. Načeloma imamo vsaj enega ali dva večja dogodka pri katerih je bila do zdaj občina vedno pripravljena pomagati. Finančno ali kakšno drugo obliko pomoči. Letos pa iz občine nismo bili deležni nobene pomoči. Imeli smo sicer že dogovorjen termin za sestanek z županjo, katerega je občina preklicala le dan pred dogovorjenim srečanjem, zaradi prezaposlenosti županje. Nato smo se dogovorili za drugi termin, na katerega smo morali čakati skoraj en mesec. Nato se je zgodba ponovila. Tik pred dogovorjenim terminom ga je občina, brez kakršnekoli razlage, vnovič odpovedala. Verjetno je vsakemu jasno, da ob takšni praksi, tretjega termina nismo več želeli.” Šenvetra smo nato zaprosili za komentar o takšnem načinu komuniciranja z mladimi in zapisu na spletni strni občine, kjer občinsko vodstvo želi, da se v prihodnje v delovanje društev vključi čim več mladih in otrok. Šenveter je zadevo komentiral takole: “Mislim, da lahko govorim z večinskim glasom vseh mladih v Rušah, ki smo mnenja, da na občini za nas ni pravega posluha. Tako je bil letošnji, že 6. KURS Fest izpeljan popolnoma brez občinske podpore in prvič se je zgodilo, da na naših plakatih ni bilo občinskega grba.” 

Dan rekreativnega športa Ruše je zmeraj dobro obiskan. Predvsem med mladimi.

Dan rekreativnega športa Ruše je zmeraj dobro obiskan. Predvsem med mladimi.

Prav tako so želeli mladi iz večih društev ustanoviti Mladinski svet, katerega glavni pobudnik je bil Blaž Sternad, trenutni občinski svetnik Slovenske demokratske stranke. Z ustanovitvijo Mladinskega sveta so nekako želeli vplivati na županjo, da mladim nameni več denarja, saj je zanje namenjenega občutno premalo. “Pri tem pa žal nismo bili uspešni. Predlagali smo kar nekaj postavk v proračunu, najbolj pomembna je bila prav gotovo postavka o sofinanciranju neprofitnih mladinskih organizacij v kateri smo predlagali sredstva v višini 10.000 evrov. S tem bi vzpodbujali ustvarjanje mladih, povečali kvaliteto življenja mladih in jim dali informacijo, da v občini nekaj pomenijo ter tako dobijo priložnost za razvoj v regiji in sami občini. Občina je nato vse naše predloge obravnavala kot nepopolne, saj so bili časovno omejeni. Mi smo vse predloge poslali po elektronski pošti, od koder so takoj romali v koš za nepopolne predloge. Takšen način se mi zdi popolnoma zgrešen, saj smo želeli poskrbeti za boljše življenje mladih od občine pa dobili zgolj odgovor, da so naši predlogi nepopolni. Takšen odnos občine se mi zdi skrajno nesmiselen in neprofesionalen. Predlagali smo tudi 8.000 evrov za sanacijo športnega objekta NK Pohorje, kjer je včlanjenih 150 otrok, vendar je bil tudi ta predlog zavrnjen.”

Vse torej kaže, da ima Občina Ruše pri skrbi za društva dvojna merila. Za eno društvo, ki se ukvarja z mladimi je županja celo sklicala izredno sejo in jim s podporo koalicijskih svetnikov namenila direktno financiranje oziroma denar brez razpisa, med tem, ko ostali ne pridejo niti do sestanka z županjo ali možnostjo financiranja Mladinskega sveta Ruše. Mladi v Rušah so torej upravičeno zaskrbljeni nad trenutnim dogajanjem.

Celotna količina odpadnega tekstila, ki nastane v Evropski uniji je ocenjena na skoraj 16 milijon ton na leto. Kar 75 odstotkov tekstilnih odpadkov danes konča na odlagališčih oziroma v sežigalnicah. V Sloveniji nimamo primernega sistema sežiga, med tem ko nova zakonodaja prepoveduje odlaganje tekstila na odlagališčih. Z reševanjem teh izzivov se ukvarjajo raziskovalci Univerze v Mariboru v okviru evropskega projekta RESYNTEX, ki se ukvarja s predelavo ločeno zbranih tekstilnih odpadkov najnižje kakovosti, ki bi sicer končali v sežigalnici ali na deponiji.

V državah članicah EU-28 je bilo leta 2015 v uporabi 6.4 milijonov ton oblačil, kar za okolje pomeni ogljični odtis 195 milijonov ton tCO2e, vodni odtis 46 400 milijonov m3 in 11.1 milijonov ton odpadkov. Celotna količina odpadnega tekstila, ki nastane v EU je ocenjena na skoraj 16 milijon ton na leto. Zato nova evropska zakonodaja državam članicam nalaga povečanje deleža ponovno uporabljenih in recikliranih komunalnih odpadkov, in sicer 55% (do leta 2025), 60% (do leta 2030) in 65% (do leta 2035). Da bi dosegli zastavljen cilj morajo države članice do 1. januarja 2025 vzpostaviti ločeno zbiranje tekstilij in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ter zagotoviti, da se biološki odpadki do 31. decembra 2023 zbirajo ločeno ali reciklirajo pri viru (npr. kompostiranje doma). Omenjeno dopolnjuje koncept ločenega zbiranja, ki že obstaja za papir in karton, steklo, kovine in plastiko.
Na Univerz v Mariboru so k problemu pristopili z vso resnostjo. Z reševanjem teh izzivov se namreč ukvarjajo raziskovalci v okviru projekta RESYNTEX, ki se ukvarja s predelavo ločeno zbranih tekstilnih odpadkov najnižje kakovosti. Cilj projekta je ustvariti nov koncept krožnega gospodarstva med tekstilnim ter kemičnim industrijskim sektorjem. Vpeljava industrijske simbioze bo omogočila pridobivanje dragocenih sekundarnih surovin iz tekstilnih odpadkov in zmanjšala negativni vpliv procesov na okolje. Projekt obsega strateško zasnovo celotne verige zbiranja ter sortiranja odpadnih tekstilnih materialov z namenom predelave v nove tržne surovine za kemično in tekstilno industrijo. Razen tega je pomemben tudi družbeni in sociološki vpliv projekta na okolje, vsakega posameznika, saj poskuša ozavestiti, da je tekstil lahko tudi pomemben del odpadkov, ki jih lahko izkoristimo za nove sekundarne surovine. V projektu sodeluje 20 partnerjev iz 10 EU držav, med njimi trije slovenski in sicer Univerza v Mariboru, Tekstina ter IOS, inštitut za okoljevarstvo in senzorje, ki je tudi so-koordinator in tehnični vodja projekta.

V ta namen so na Univerzi v Mariboru organizirali tudi okroglo mizo na temo “Ni odpadkov, so samo surovine”, na kateri so domači in tuji strokovnjaki predstavili trenutne razmere na področju krožnega gospodarstva, ravnanja z odpadno plastiko, kakšna so razpoložljiva finančna sredstva in kakšna je vizija Slovenije kot tudi Evropske unije. Več v video prispevku.

Po zaključku okrogle mize je bil organiziran tudi ogled demonstracijske linije, ki je postavljena v Mariboru (na Pobrežju) in je namenjena raziskavam in razvoju pridobivanja sekundarnih surovin iz različnih vrst odpadkov, ne samo tekstilnih, temveč tudi plastičnih, živilskih, lesnih. Takšna linija je edinstvena v Evropski uniji in na svetu, ter pomeni velik doprinos tako Vzhodne kohezijske regije kot celotne Slovenije h globalni problematiki reševanja problema odpadkov.

Prostori mariborskega Rajzefibra bodo kmalu v najemu Zadruge Dobrina. 

Vir: Google maps

Vir: Google maps

Mariborsko Društvo Hiša!, ki je zadnja leta v mestu na prostovoljni ravni ustvarilo številne kulturne in druge dogodke ter peljalo program Rajzefiber, bo moralo že v kratkem zapustiti občinske prostore v Gosposki ulici. Mestna občina Maribor je namreč morala izpeljati razpis za oddajo prostorov, a se to društvo nanj ni prijavilo.

Javno odpiranje ponudb za oddajo dveh poslovnih prostorov na Gosposki ulici, ki so v lasti občine, so izvedli v četrtek, iz mestne hiše pa so sporočili, da sta se na javni razpis prijavila Zadruga ARTmijeMAR in Zadruga Dobrina. Ker sta bili obe zadružno organizirani organizaciji, ki delujeta kot socialni podjetji, edina ponudnika in sta izpolnjevali vse razpisne pogoje, je bila njuna prijava uspešna.

Kot so še dodali na mariborski občini, je v enem od obeh poslovnih prostorov doslej delovalo tudi Društvo Hiša!, ki pa se na omenjeno javno zbiranje ponudb ni prijavilo in ni oddalo ponudbe. Že ko je društvo konec aprila ob objavi razpisa opozorilo na morebitno prostorsko stisko, so z občine sporočili, da pogodbenega razmerja z njimi ne morejo zgolj podaljšati.

Čeprav se je pod spletno peticijo, ki jo je v podporo ohranitve prostorov spisal Kolektiv Moment, podpisalo nekaj tisoč meščanov, so takrat na občini pojasnili, da jim zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti tega ne dovoljuje, zato so morali izvesti nov razpis. Z obema novima najemnikoma bodo najemni pogodbi podpisali v 15 dneh.

V Društvu Hiša! so pojasnili, da se na razpis niso prijavili zaradi previsoke varščine. Ta je namreč znašala 3600 evrov, kar naj bi bil za njih previsok zalogaj. Ob tem so napovedali, da bodo zagotovo iskali nove prostore v središču mesta. Čeprav so si jih nekaj že ogledali, končne odločitve še niso sprejeli, nekaj njihovih sodelavcev pa se bo do takrat začasno preselilo v Vetrinjski dvor.

Njihov prostor na Gosposki ulici bo prevzela Zadruga Dobrina, ki deluje od 2011 in se mora prav tako preseliti iz sedanjih prostorov v Tkalki. Ukvarja se z razvojem malih kmetij, pravično trgovino z živili in zagotavljanjem možnosti pravičnega plačila pridelovalcem in proizvajalcem. Ustanovili so jo pridelovalci in predelovalci z majhnih tradicionalnih kmetij z območja Slovenskih goric.

Sicer pa si je Društvo Hiša! svoje dosedanje prostore uredilo pred petimi leti, saj je takratna mestna oblast v njihovih aktivnostih, ki so uspešno oživljale mestna dvorišča, videlo primerno orodje za oživljanje takrat sicer precej izpraznjene ulice.

V zadnjih petih letih so izvedli 836 različnih dogodkov, od delavnic do izobraževanj, gostili so nekaj več kot 30.000 obiskovalcev ter 1739 izvajalcev in sodelujočih.
Vir: STA

Politika vodenja občine Ruše postaja vedno bolj zaskrbljujoča za dobrobit občank in občanov. Kot smo lahko že mediji začutili, ruški županji Urški Repolusk ni znana kultura komuniciranja, prav tako ji očitno ni poznana poslovna kultura, tokrat do Mestne občine Maribor, s katero so prekinili komunikacijo vezano na priključitev na čistilno napravo v Dogošah, račun pa bodo na koncu plačali občani Ruš.

Mestna občina Maribor je namreč Občini Ruše ponudila eno izmed rešitev za težavo z odpadnimi vodami s tem, ko so jim ponudili priključitev na Centralno čistilno napravo v Dogošah, a iz občine Ruše se niso znali držati niti dogovorjenega na sestanku, da bodo svojo odločitev javili do dogovorjenega termina.

Aquasystems. Vir: Google maps

Aquasystems. Vir: Google maps

Podžupan Mestne občine Maribor, Samo Peter Medved je na zadnji seji mestnega sveta občine Maribor pojasnil. “Na pobudo Nigrada je bil v marcu sestanek, na katerem so bili prisotni predstavniki Občine Ruše. Razpravljali smo o širitvi kanalizacijskega omrežja, tudi v sosednje občine. Dogovor je bil, da do 31. marca sporočijo svoje stališče glede širitve, oziroma priključitve na mariborski sistem. Predvideno je bilo, da nekje 11. aprila podpišemo skupno pismo o nameri. Vendar do tega ni prišlo. Zato sem naročil pripravo dopisa, da mariborska občina v nadaljevanju več ne računa na priključitev ruške občine,”.

Samo Peter Medved, podžupan MO Maribor

Čemu bi lahko pripisali tako neprofesionalen odnos Občine Ruše do sosednje občine, ki je ponudila eno izmed rešitev nam ni znano, prav tako kot občini Maribor tudi nam na zastavljena vprašanja na občini Ruše vse do danes niso odgovorili.

Županja je v svojem predvolilnem programu in izjavah celo dejala, da je ena glavnih nalog v njenem mandatu ureditev kanalizacije. Zavlačevanje in neukvarjanje s težavo kanalizacije in dejstva, da Občina Ruše potrebuje čistilno napravo, ne bo prineslo nič dobrega, še najmanj občanom. Več časa kot bo ruška občina porabila za odločitve, več možnosti obstaja, da bodo davek za te napačne odločitve plačevali občani Ruš, z višjo položnico.

Prav tako občini Ruše ne kaže nič dobrega v Selnici ob Dravi, saj je tamkajšnja čistilna naprava v trenutnem stanju premajhna, da bi se lahko celotne Ruše priključile, dograditev pa bi vsekakor povečala stroške, ki jih bodo na koncu plačali Rušani s položnico.

V primeru, da se ne bodo odločili niti za to možnost, jim ostane le še izgradnja lastne čistilne naprave, oziroma obnove trenutnih delujočih. Zavlačevanje po odločitvi tako ne bo prineslo nič dobrega. Morda bi se za to težavo moral najbolj zavzemati podžupan Andrej Pliberšek, ki je strokovnjak na tem področju, a kaj to pomaga, če očitno Občina Ruše ne premore osnovne komunikacije s sosednjo občino.

Po današnjem sestanku županov občin kohezijske regije Vzhodna Slovenija in predstavnikov poslanskih skupin Državnega zbora ter predstavniki Univerze v Mariboru je jasno, da je namen izvajanja kohezijske politike zmanjšati neskladje med različnimi regijami in zaostalost manj razvitih regij. V obstoječem operativnem programu za izvajanje kohezijske politike se kljub večjemu deležu razpoložljivih sredstev za Vzhodno kohezijsko regijo, razlika med razvitostjo vzhoda in zahoda države ne zmanjšuje. Tudi zato so se danes na mariborski občini sestali ključni deležniki in razpravljali o načinu izvajanja Kohezijske politike za dobrobit Vzhodne kohezijske regije.

Podrobnosti v video prispevku:

Energetska agencija za Podravje je skupaj s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko mariborske univerze pripravila konferenco o vzpostavljanju in obratovanju mikroomrežij. Gre za vse pomembnejšo samooskrbo z električno energijo in lokalna omrežja. Konferenco so izvedli v okviru 28. Mednarodnega posvetovanja – Komunalna energetika in EU projekta PEGASUS, Interreg Mediteran.

Na konferenci so predstavili mnoge zanimivosti in izkušnje iz razvoja mikroomrežij. Dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje, ki je moderirala in vodila konferenco, je predstavila mikroomrežje in kako naj bi se uporabniki mu prilagajali. Izpostavila je, da bodo morali na državni ravni uvesti še nekatere zakonodajne, vedenjske in postopkovne spremembe. Zanimiv je bil tudi predstavljen pilotni primer teoretičnega mikroomrežja v Športnem parku Ruše, ki je bil razvit v okviru EU-projekta PEGASUS. Simulirali so različne variante delovanja takšnega omrežja povezanosti več zgradb, na katerih je bil vzpostavljen sistem natančnega merjenja porabljene in proizvedene električne energije.

Konferenca o vzpostavljanju in obratovanju mikroomrežij

Konferenca o vzpostavljanju in obratovanju mikroomrežij

Ne nazadnje so simulirali tudi oskrbo z obnovljivimi viri energije (OVE) in samooskrbo s kogeneracijo. Cilj tega je bilo ugotavljanje neodvisnosti od centralnega omrežja z zmanjšanjem stroškov rabe energije in povečanjem deleža OVE. Diane Cassar iz Univerze na Malti pa je predstavila primer modela mikroomrežja za otok Gozo na območju Malte. Njihov pilotni projekt zajema kar 15 javnih in zasebnih stavb. Rezultati pa že kažejo, da mikroomrežja prinašajo prednosti tako uporabnikom kot operaterjem omrežja.

Monitoring energije

Monitoring energije kot sestavni del zagotavljanja energetske učinkovitosti je predstavil dr. Peter Virtič iz Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru. V izbrani stanovanjski objekt so namestili baterijski hranilnik energije in monitoring sistem z obstoječim fotonapetostnim sistemom. Ob raziskavi so ugotavljali povišano stopnjo energetske samooskrbe. V zaključnem delu konference pa je svoje izkušnje glede uvedbe energetskega informacijskega sistema za pametno in učinkovito upravljanje z energijo predstavilo še podjetje Amibit.

Cilj konference in projekta je povečanje rabe obnovljivih virov energije

Cilj konference in projekta je povečanje rabe obnovljivih virov energije

Za povečanje rabe obnovljivih virov

Cilj projekta PEGASUS, katerega del je bila tudi minula konferenca, je povečanje rabe obnovljivih virov energije in izboljšanje učinkovite ter kakovostne oskrbe z električno energijo preko mikroomrežij v ruralnih področjih. Na podlagi rezultatov bodo lokalne skupnosti lažje vzpostavile operativne ukrepe za uvedbo mikroomrežij, katerih cilj je optimizacija proizvodnje in porabe energije. Projekt sofinancira Evropska komisija iz programa Interreg Mediteran. Sodelujoči partnerji pa so iz Italije, Grčije, Malte, Francije, Slovenije, Cipra, Hrvaške, Belgije in Španije. Energetska Agencija za Podravje sodeluje v projektu kot projektni partner, zadolžen za področje komunikacije.

Jutri se začne v mariborskem hotelu City dvodnevno srečanje partnerjev evropskega projekta WINPOL, na katerem bo sodelovala tudi mariborska Snaga. Partnerji bodo predstavili primere dobrih praks pri ravnanju z odpadki, hkrati pa tudi razvoj lastne strategije od leta 2020 do 2025.

snaga, zabojniki, smeti
Snaga bo pri projektu sodelovala do konca, do leta 2022, zato pa bo upravičena do namenske porabe 150.662 evrov. Samo sodelovanje ji poleg izmenjave primerov dobre prakse omogoča tudi lasten razvoj, ki je konkurenčen v evropskem merilu. Sicer pa sodeluje skupaj devet partnerjev iz različnih evropskih držav. Slovenski, španski in grški se osredotočajo na zbiranje in uporabo podatkov v sistemu zbiranja odpadkov. Belgijci pa bodo predstavili svoje izkušnje in sisteme na področju analiziranja podatkov, da bi dosegli hitrejše prilaganje bistvenim spremembam v procesu ravnanja z odpadki. Udeleženci si bodo jutri popoldne ogledali Center za pripravo sekundarnih surovin, v tretjem delu dvodnevnega srečanja pa bodo na predavanjih v ospredju sodobna komunikacijska orodja, ki jih uporabljamo pri komunikaciji z uporabniki.

Potem ko so se na Mestni občini Maribor aprila odločili ustaviti postopek javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo nove zdravstvene postaje Tezno, se začetek gradbenih del premika v prihodnje leto. “Verjamem, da bomo takrat začeli graditi,” zatrjuje župan Saša Arsenovič.

ZD Adolfa DrolcaNa mariborski občini poudarjajo, da projekt izgradnje zdravstvene postaje Tezno z ustavitvijo postopka javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije nikakor ni ustavljen, ampak teče naprej. “Mestna občina Mariborje bila primorana zaradi določenih okoliščin ukrepati in se je odločila postopek peljati sama. Prek Zbornice za arhitekturo in prostor bo tako izpeljan javni anonimni projektni natečaj. To bo omogočilo izbiro ustrezne rešitve na strokovno najprimernejši način,” so pojasnili.

Postopek javnega naročila je bil ustavljen zaradi neustrezno načrtovanega dostopa do objekta na Ulici heroja Nandeta. “Dvom v varnost dostopa so izrazili tudi občani, saj Ulica heroja Nandeta s severne strani teče preko precejšnje klančine z izredno nepreglednim ovinkom, v bližini pa se nahajata tudi vrtec in šola. Zaradi prostorskih omejitev tam ni mogoče izvesti krožišča, niti semaforiziranega križišča. Oviro predstavljajo tudi spremembe lastniške strukture okoliških parcel, ki ponujajo možnost ureditve ustrezne dostopnosti,” pravijo v županovem kabinetu.

Arsenovič poudarja, da sprememba ne bi smela preveč zamakniti začetka gradnje, ki se ga je sprva napovedovalo za konec letošnjega leta. “Še vedno imamo možnost, da bomo s pravilnim hitrim projektiranjem prišli do rešitve, ki ne bo ogrožala otrok in uporabnikov tega zdravstvenega doma. Pol leta ali tri do štiri mesece razlike ne sme biti ovira za to, da bo projekt narejen dobro za naslednjih 50 do sto let,” je dodal.

Objekt zdravstvene postaje ostaja na predvideni lokaciji v mestni četrti Tezno, bi pa naj vanj umestili tudi lekarno. Vrednost projekta se zaradi tega naj ne bi spremenila, kar pomeni, da ostaja pri 5,4 milijona evrih.

Projekt je prej vodil Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, kjer niso oklevali, ko je bilo treba vajeti prepustiti občini, čeprav trdijo, da so postopek vodili zakonito in po svojih najboljših močeh. “Občina nam je zagotovila, da bo pripravila celostna izhodišča za nov postopek in da se bo postopek zamaknil za največ nekaj mesecev. Če že desetletje čakamo na novo zdravstveno postajo Tezno, si želimo, da bo tudi dostop do zdravstvene postaje varen,” so povedali.

Ambulante družinske medicine zdravstvene postaje Tezno se trenutno nahajajo v dotrajanem objektu pri industrijski coni Tezno, ki ga lastnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) želi prodati. Zato jih bodo preselili v novogradnjo pri Osnovni šoli Martina Konšaka na drugi strani mestne četrti. Tam naj bi namestili še dodatne referenčne in razvojne ambulante, po novem naj bi bila v zdravstveni postaji Tezno tudi ginekolog in zobozdravnik.
Vir: STA

Mariborsko javno podjetje Energetika je lani kljub nekoliko bolj milim vremenskim razmeram prodalo za dober odstotek več toplotne energije, kar je posledica priključitve novih objektov. Družba je minulo leto sklenila z 10 milijonov evrov prihodkov ter 1,3 milijona evrov čistega dobička. Tudi v letu 2019 bodo intenzivno nadaljevali z naložbami.

energetika (21)Kot je v letnem poročilu družbe pojasnil direktor Alan Perc, so lanski poslovni rezultati Energetike v največji meri posledica zunanjih klimatskih vplivov, torej povprečnih temperatur in števila dni ogrevanja, pa tudi drugih področij poslovanja izven osnovne dejavnosti podjetje.

Družba namreč prihodke ustvarja tudi s proizvodnjo električne energije, skladiščenjem kurilnega olja za potrebe državnih blagovnih rezerv, upravljanjem polnilne postaje stisnjenega zemeljskega plina, odstranjevanjem blata iz centralne čistilne naprave in še nekaterimi dejavnostmi, s katerimi so ustvarili 28 odstotkov vseh prihodkov.

“Bistven vpliv na končni rezultat poslovanja v lanskem letu pa je imela delitev dobička v višini 1,33 milijona evrov v našem projektnem podjetju Energija in okolje,” pojasnjuje Perc, čigar podjetje z okoli 60 zaposlenimi je lani prodalo za dobrih 96.275 megavatnih ur toplotne energije

Čeprav je podjetje sredi pomembnih investicij v obnovo vseh kogeneracijskih naprav in je njihov strateški načrt do leta 2020 za letos predvideval izplačilo 100.000 evrov dividend, jim prav veliko od ustvarjenega dobička ne bo ostalo, saj je mariborska občina v letošnji proračun že vključila kar za milijon evrov dividend, za prihodnje leto pa celo 1,1 milijona evrov.

Za Energetiko to pomeni, da se bo za potrebe izvedbe načrtovanih naložb morala namesto za načrtovani milijon zadolžiti za dva milijona evrov, dobo vračila kreditov pa s petih podaljšati na deset let. To pomeni, da bodo obnovo skoraj štiri desetletja stare kotlovnice ter naložbi v sončne zbiralnike na strehi poslovne stavbe in pet 200-kubičnih hranilnikov toplote morali pokriti s tretjino lastnega vložka, in ne z dvema tretjinama, kot so načrtovali.

Ob tem so Mestni občini Maribor že posredovali tudi obsežno pojasnilo poslovanja in načrtov v letu 2019, ki ne predvideva tako visokega dobička, zato je pričakovanje lastnika o več kot milijon evrov visokem izplačilu dividend po njihovem mnenju nerealno.
Vir: STA

Po tem, ko so svetniki in svetnice Mestne občine Maribor prejšnji mesec izglasovali podražitev položnic komunalnih storitev Snage, je bilo rečeno, da bodo do reševanja problematike v podjetju Snaga pristopili postopoma. Najprej skupščina podjetja, nato krizni menedžment, odpoklic nadzornega sveta in imenovanje novega, v vmesnem času pa da bi prišlo do začasnega vodenja. Župan MO Maribor Saša Arsenovič je po ponedeljkovi seji nadzornega sveta podjetja Snaga tako storil rečeno in odločil zamenjati nadzorni svet. Medtem pa direktor Snage, Cveto Žalik še ostaja na čelu podjetja. 

Spomnimo, da je župan Arsenovič po seji konec aprila očitno pričakoval odstop prvega moža Snage (video izjava je nastala po seji MS MO Maribor dne: 25.4.2019)

Tudi Žalik je takrat dejal, da je odstop oziroma vprašanje o njegovem odstopu preuranjeno in da krizni menedžment v podjetju ni potreben. “Vemo kakšni so postopki odpoklica, zdaj četo tako bom reko na javno dobiš informacijo vsekakor je vredna razmisleka, pa tudi treznega,” so bile Žalikove besede po aprilski seji mariborskega mestnega sveta.

Tokrat pa je Arsenovič očitno udaril po mizi in najprej zahteval razrešitev nadzornega sveta, kaj se bo zgodilo z direktorskim mestom, zaenkrat še ni jasno. So pa medtem iz mariborske občine sporočili:

»Nadzorni svet na včerajšnji seji še ni razrešil direktorja Snage Cveta Žalika, je pa, skladno z zahtevo Mestnega sveta MO Maribor, naročil izvedbo revizije poslovanja. Župan MO Maribor Saša Arsenovič se je zato odločil, da bo zamenjal nadzorni svet Snage, poslal zahtevo za sklic skupščine, hkrati pa posredoval tudi korespondenčni sklep o razrešitvi nadzornega sveta.«

Sicer pa je Snaga že nekaj časa v likvidnostnih težavah, ki so jih mariborski mestni svetniki konec meseca nekoliko omilili z dvigom cen odvoza odpadkov. Slišati je bilo, da dvig cen ni posledica naložbe v sortirnico, tudi, da ni nasedla naložba. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Danes se na KGZ Maribor odvija krovno ocenjevanje vin Prerez vin vinorodne dežele Podravje, na katerem poleg posameznih sort vina ocenjujejo celotni letnik 2018.

KGZ Maribor ima dolgoletno tradicijo ocenjevanja vin, saj v njihovem laboratoriju ocenjujejo vsa vina , ki gredo v promet na našem tržišču. Ob tem pa izdajajo odločbe o primernosti vin našega območja. Današnje ocenjevanje pa je prerez celotnega letnika vinorodne dežele Podravje. Vino so ocenjevali člani strokovne komisije, sestavljene iz pridelovalcev vina, potrošnikov in strokovnih služb. Vsako sorto vina je ocenjevalo kar 12 ocenjevalcev.

Simona Hauptman, vodja KGS pri KGZ Maribor, poudarja, da je tovrstno ocenjevanje zelo pomembno tudi za potrošnika, saj se na osnovi ocen lažje odloči za vino, ki je lokalno, kakovostno in primerno za prodajo. Sploh ker želijo s tovrstnimi dogodki še bolj opozoriti na to, kako pomembno je, da se podpira lokalno pridelavo tako hrane kot vina.

Ocene vin vsekakor vplivajo na samo promocijo posameznih sort vina in omogočajo pridelovalcem, da z njimi lažje nagovorijo potrošnike. Prav to ocenjevanje omogoča prvo komunikacijo med pridelovalci in potrošniki, je poudarila Leonida Gregorič, vodja Laboratorija KGZ Maribor.

Ob 1. maju, prazniku dela, ki se bo ponekod začel z budnicami, bodo tudi letos potekale številne prireditve, ki se jih bodo udeležili tudi najvišji predstavniki države. Sindikati sicer letos izpostavljajo problematiko delovnega časa.

Po prireditvah ob kresovih na predvečer praznika se bodo danes zvrstila tradicionalna prvomajska srečanja, ponekod tudi z udeležbo najvišjih predstavnikov države. Predsednik republike Borut Pahor bo tako slavnostni govornik na prvomajskem srečanju v Opatjem selu, osrednjo pozornost bo namenil 15. obletnici vstopa Slovenije v EU in poudaril pomen renesanse evropske ideje, medtem ko bo predsednik vlade Marjan Šarec zbrane nagovoril na Ravnah na Koroškem.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer bo slavnostna govornica ob tradicionalni proslavi na Javorovici pri Šentjerneju.

Na ljubljanskem Rožniku bo zbrane pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković. na Celjski koči bo imela nagovor predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, na prvomajskem praznovanju na Joštu nad Kranjem pa bo govornica predsednica Sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar.

V uradu predsednika republike bo danes, kot je to običaj ob državnih praznikih, dan odprtih vrat, obiskovalce pa bo predsednik republike Pahor tudi sprejel in nagovoril.

Sindikati sicer ob letošnjem prazniku izpostavljajo problematiko delovnega časa, ki se po njihovih opozorilih pri mnogih delavcih ne konča po osmih urah dnevno in 40 urah tedensko, delovnik pa se tudi zaradi digitalizacije v zadnjem času spet širi “v vse pore našega življenja”.

Na mednarodni praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.

Kongres ameriške zveze dela je leta 1888 sklenil, da razglasi 1. maj za delavski spominski dan v spomin na padle žrtve demonstracij dve leti prej. Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije.
Vir: STA

Mariborski mestni občini v tej finančni perspektivi pripada 17,8 milijona evrov iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), vendar je doslej dobila odobrena le evropska sredstva za 1,6 milijona evrov vreden projekt ureditve kolesarske infrastrukture med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. Zanj bo občina prejela skoraj 860.000 evrov.

Mestna občina Maribor

Mestna občina Maribor

Kot so za STA pojasnili na občini, so nedavno prejeli odločitev vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki upravlja z evropskimi strukturnimi skladi in kohezijskim skladom, o dodelitvi evropskega denarja za omenjeni projekt. V sklopu del bodo uredili 17 kilometrov kolesarskih povezav, tako glavne poti kot potrebne navezovalne infrastrukture, med Teznim in Taborom, Razvanjem in mestno četrtjo Ivan Cankar ter Studenci in Pobrežjem.
Občina namerava sredstva CTN nameniti za vse tri sklope prednostnih naložb. Za projekte urbane prenove, trajnostne mobilnosti in energetske sanacije stanovanj. Na Mestni občini Maribor za zdaj čakajo še na odločitev o podpori projektu energetske prenove večstanovanjskih stavb na Engelsovi ulici, za katerega je prijavo izvedel Javni medobčinski stanovanjski sklad. Omenjena naložba je vredna 1,45 milijona evrov, pri čemer iz mehanizma CTN pričakujejo dobrega pol milijona evrov.

V skladu z zastavljenim terminskim načrtom je ureditev kolesarske infrastrukture predvidena v letih 2019 in 2020, energetska obnova stanovanj pa v letošnjem letu. V postopku prijave sta trenutno tudi projekta obnove skate parka in revitalizacije Vojašniškega trga z objekti, v pripravi pa obnova promenade v Mestnem parku. Ob tem v Mariboru pripravljajo tudi prijave na drugo fazo projektov mobilnosti, in sicer avtobusne nadstrešnice, ureditev kolesarske poti na Koroški cesti in ureditev nadvoza nad Titovo cesto.
Na mariborski občini iz omenjenega mehanizma računajo še na denar za projekte Dravske kolesarske poti, ureditve nabrežja Drave z ureditvijo krožne kolesarske poti ob Dravi in brvi. Kot so ob tem še dodali, bodo projekti pripravljeni v skladu z razpisnimi pogoji. Evropska unija mehanizem CTN namenja za uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin. Mestne občine v Sloveniji so iz CTN upravičene do skupaj 139 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kohezijskega sklada in državnega proračuna.

Vir: STA

Koroška cesta v Mariboru se bo vendarle obnovila. Občina je v tem trenutku v postopku dvofaznega naročanja izbire izvajalca za gradnjo projekta celovite obnove Koroške ceste z Glavnim trgom. Do zaključka postopka javnega naročila, predvidoma 2-3mesece, se bo pričela tudi gradnja, ki bo trajala približno 6 mesecev od uvedbe izvajalca v delo.

Mariborski mestni svetniki in svetnice so danes zasedali na 1. izredni seji na kateri so razglabljali o dvigu cen odvoza komunalnih odpadkov podjetja Snaga. Direktor Snage Cveto Žalik je svetnikom pojasnil, da do dviga cen mora priti zaradi razmer na tržišču. V burni razpravi pa so svetniki in svetnice imeli mešane komentarje glede višjih položnic Snage. S 25 glasovi za in 12  proti so sprejeli dvig zneska na položnici Snage.

Nova cena za mešane komunalne odpadke oziroma gospodinjske odpadke za 120 litrsko posodo, kot jo je predlagala občinska uprava, je tako 13,63 evrov z DDV na mesec. Navedeni ceni pa veljata na 14 dnevni odvoz odpadkov. Občanke in občani Mestne občine Maribor bomo po novem tako plačevali za 3,75 evra višje položnice odvoza komunalnih odpadkov. 

Kot dobri gospodarji smo rabili en mesec, da smo prišli do tega, kar imamo danes na mizi. Če primerjamo cene z drugimi občinami, mislim, da smo zelo dobro gospodarno ravnali,” je dejal župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič. “Čaka nas še zelo veliko trdih orehov, pri čemer bodo vrtci in Snaga izgledali zelo nedolžno. Ne bomo se ukvarjali samo sami s sabo, ampak pogledali kje je odgovornost tistih, ki so to zakuhali, da se bomo lahko pogovarjali o črpanju evropskih sredstev,” je na argumente opozicijskih svetnikov po tem, da se na vsaki seji pogovarjajo o dvigu cen, odgovoril Arsenovič.

V 13 letih ni prišlo do spremembe cene, stroški pa se medtem višajo. V treh letih pa se je strošek komunalnih frakcij dvignil za kar 80 odstotkov iz 98 evrov na 175 evrov na tono mešanih komunalnihi odpadkov,” je pojasnil direktor Snage. Teh argumentov po njegovem ni mogoče spregledati. “Zaprtje kitajskega trga pomeni težavo za ves evropski trg težavo, saj se reciklat kopiči, imamo višek smeti, ki jih nimamo kam dati,” še dodaja Žalik.

FOTO: pixabay.com

Kot primer je situacijo orisal s tem, da se danes odvoz papirja iz gospodinjstev mora plačati, medtem ko je pred leti bila situacija obrnjena. “Zavedamo se, da je predlog dvig cen velik zalogaj za občanke in občane Maribora, vendar je v tem obdobju prišlo do povišanja cen, pošle so tudi naše rezerve, niso to moje napake ali napake občinskega vodstva, temveč je to dejstvo trga,” je zaključil Žalik.

V imenu svetniške skupine NLS, se je oglasil Franc Kangler, ki je ob začetku razprave dejal, da predloga dviga cen ne bodo podprli. “V NLS napsrotujemo takšnemu načinu reševanja problemov, ki se je zdaj zgodil.

Vodstvo MO Maribor se je v začetku marca sestalo s Snago

12.3. smo se prvič usedli z vodstvom Snage, skrbno smo se lotili revizije in ocenjevanja situacije v podjetju. Izključili smo vpliv sortirnice. Kljub temu pa imam tudi dobro novico. Hitra notranja revizija je pokazala, da je dobro, da je sortirnica tukaj in da dela. Brez nje bi stanje bilo bistveno slabše. Naredile je celo 300.000 evrov plusa. Res pa je, da sortirnica nima dovolj dela, da bi upravičila svoje mesto. Vsekakor pa ni nasedla naložba,” je situacijo pojasnil župan mariborske občine Saša Arsenovič. Nadalje je naštel ukrepe, ki jih bodo v prihodnje izvedli v podjetju. Prihodnji mesec bo zasedala skupščina podjetja, kmalu zatem pa bo prišlo tudi do kriznega medežmenta je pojasnil Arsenovič.

Iz 60 odstotnega povišanja nam je uspelo to povišanje cen odvoza komunalnih odpadkov spraviti na 38 odstotkov, kar je še razumno. Res pa je, da bi to morali narediti že v letu 2016,” je dodal mariborski župan. Razpravo svetnikov in svetnic pa je pospremil z besedami, da “bomo imeli resen problem, tudi z zagotavljanjem plač delavcem, če ne bomo dvignili cene odvoza komunalnih odpadkov.”

Vodja največje opozicijske stranke NLS, Franc Kangler je uvodoma okaral občinsko vodstvo. “Če bi nas takoj po izvolitvi povabili na pogovore, bi vam takoj svetovali skupščino v podjetju Snaga. Kdo je zdaj tukaj lažnivec, je to direktor Žalik ali bivši župan Fištravec?,” je bil oster Kangler in dodal, da je za poslovanje Snage kriv oziroma odgovoren direktor in noben drugi. “Danes je te svinjarije, ki so jo nekateri posamezniki počevnjali bremenit na občane Maribora in rečt, da bodo Mariborčani krivi, če ne bodo plačevali višjih položnic, je sramota in žalost za mesto,” je še dodal Kangler.

Stečaj Snage ni mogoč

Tudi v Listi župana Andreja Fištravca dviga cen niso podprli. Svetnik Miha Recek je opozoril, da stečaj Snage ni možen, saj da gre za podjetje v občinski lasti. “Pogovarjamo se o skoraj 40 odstotni podražitvi. V Snagi pa 900.000 evrov evropskih sredstev porabljajo za sprotno poslovanje. Imam občutek, da to ni zadnja podražitev letos. Zakaj se Snaga sama ne zadolži, ne pa da stroške polaga na občane mariborske občine,” se je spraševal Recek. V stranki so medtem predlagali, da naj župan podražitev razdeli na dva plačnika, 10 odstotkov na občane, 40 odstotkov na proračun MO Maribor.

Bodo višje položnice rešile Snago?

Glede na to, da so v omenjeni opozicijski stranki Lista župana Andreja Fištravca bili proti dvigu cen odvoza komunalnih odpadkov, je Arsenovič na glas postavil retorično vprašanje. “Če niste izvedli dviga cen prej, ga pa zdaj tudi ne boste podprli. No ta je res dobra,” je bil sarkastičen Arsenovič.

Zvonko Zinrajh iz SDS se je medtem spraševal, ali dvig položnic pomeni tudi rešitev problema Snage? “Problem vidim na dveh koncih, prvi je v vodenju podjetja. Ne gre za to, kako koga zavaja, ampak za to, da morajo biti tisti, ki o tem odločajo obveščeni o situaciji v podjetju Snaga. Podpiram preloge, da se uvede krizni menedžment in da Snago poskušamo postaviti na noge. Ne samo zato, ker je na slabih, trhlih nogah, ampak tudi zato, ker se v perspektivi javnih podjetij pripravljajo spremembe. In tudi morebitni holding ne bo mogel vleči takšnega bremena. Želimo si zdravega podjetja na bolj zdravih temeljih, z menedžmentom, ki je to sposoben izpeljati,” je dejal Zinrajh.

V stranki DeSus opozarjajo o tem, da je potrebno misliti na nekaj več kot 200 zaposlenih, “Ko se odločamo, da bi neko firmo poslali v stečaj, podprli bomo dvig cen. Naj se zamenjajo nadzorniki, ker očitno niso naredili svojega dela,” je dejala Jelka Kolmanič.

Podražitev je podprl tudi Matic Matjašič, Lista mladi. Povezujemo, z besedami, da na ta način lahko zagotavljajo normalne storitve. “Nihče si ne želi, da tuji zasebniki vozijo odpadke in da bodo ceno dvignili po svoji vesti. Izključno zato, da Snago obdržimo, pa pričakujemo, da se k odgovornosti pokliče vse, ki so se zadnjih nekaj let izobali prevzemu odgovornosti,” je dejal.

Rotar: “Se bomo zadušili v smeteh ali rešili problem”

V stranki Levica so medtem predlog dviga cen podprli, vendar so izrazili skrb nad reševanjem podjetja. “Ne želimo si Neaplja z odvozom smeti. Mislim, da imamo več možnosti za urejeno delovanje odvoza in odvoza odpadkov če imamo neko službo, javno službo, katere solastnica je občina. V kolikor se bodo v bodoče kapacitete sortirnice napolnile, pa je država celo obljubila, da bodo šle cene dol. Na to pa računam. Levica bo podprla dvig cen, žal mislim, da ne gre drugače,” je dejala Tatjana Frangež, svetnica Levice.

Tudi v Listi kolesarjev in pešcev so se strinjali, da se težava mora rešiti s prestrukturiranjem in da upajo, da ima župan tukaj kakovosten sanacijski načrt. “Me pa skrbi, če bomo celotno vodstvo zamenjali in nadzorni odbor, ali bomo utegnili vse te ljudi uspeli zamenjati s kompetentnimi storkovnimi kadri, ki imajo dovolj znanja. Večkrat je bilo omenjeno da gre za reševanje delvacev. S tem se ne strinjamo. V zadnjih 5 letih je imela Snaga za skoraj 5 milijonov evrov stroškov za zaposlitveno agencijo Adecco. Nekateri zaposleni imajo po naših podatkih več let pogodbo preko teh zaposlovalnih agencij. In tega problema še sploh nismo načeli. To je nedopustno, da se to dogaja v naših javnih podjetjih,” je dejal Josip Rotar in javno vprašal kdaj bomo iz te krize izpluli. “Za nas je v tem trenutku ključno vprašanje ali se mislimo v teh smetem ki jih imamo in jih bo vedno več zadušiti ali pa se mislimo začet z njmi ukvarjati in z njimi gospodarno ravnati,” je zaključil Rotar.

Na Odboru za komunalo so že pred časom sprejeli sklep oziroma so zahtevali, da se pred uvedbo izredne revizije ne gre v podražitev cen. “Vendar se v tem času nadzorni odbor še ni sestal, ker je predsednik odstopil, zato se bodo sestali šele v začetku maja. Jaz podpiram vse te razprave, ki so jih dosedaj imele svetniške skupine. Zato v LPR dajemo na glasovanje še dodaten sklep, ki se glasi. Mestni svet MOM zadolži župana, da sporoži postopek izredne revizije snage, za 2016, 2017 in 2018 in v primeru ugotovitev nepreavilnosti sproži zoper odgovorne ustrezne odškodninske in kazenske postopke, višina odškodninskega zahtevka pa se poračuna na položnicah občank in občanom. Mislim, da je to pošteno, če se bodo te nepravilnosti, ki jih v opoziciji tudi dokažejo. Mislim, da je to mali stroke, ki ga moram dati, da enkrat resnici pridemo do dna. Čudim se, da nihče do danes ni sklical skupščične in da ni zasedal nadzorni svet. Mi danes rešujemo podjetje Snaga, teh 265 ljudi je bistveno bolje če jih ohranimo in še naprej ohranimo javno gospodarsko službo. Mi moramo izvajati javno gospodarsko službo in že jutri lahko izberemo kogarkoli drugega, vendar takrat več ne bomo mogli vplivsati na ceno in seveda tudi na poslovanje družbe, ki bo za nas opravljala to dejavnost. Zato je prav, da se tega lotimo z resno odgovornostjo, ker za njo bomo morali stati naslednja leta,” je dejal Stojan Auer.

Medved: “Morali bi reagirati prej, vendar smo zadevo želeli raziskati”

Strinjam se s Kanglerjem, da bi morali reagirati prej, samo morali smos i vzeti čas in zadeve dodobra preučiti. Sortirnica bo dejansko prevzeta komaj letos. Veliko smo se ukvarjali s cenami, kakšna naj bo podražitev. Želeli smo ljudi obremeniti minimalno, vprašanje je če je ta podražitev zadostna. tudi menedžment je treba zadolžiti, mislim, da je rezerev veliko tudi v okoliških občinah. Zato smo se odločili, da podpremo minimalno obremenitev za ljudi,” je obrazložil podžupan Samo Peter Medved.

Žalik: “Rad bi videl junaka, ki bi čudežno rešil situacijo”

Med svetniki in svetnicami je bilo veliko vprašanj naslovjenih neposredno na vodstvo Snage, zato je direktor Žalik začel s pojasnjevanjem situacije, začenši s tem, da nima težav s prevzemom odgovornosti. “Imam mapo dokumentov, ki smo jih pošiljali na občino, prezentacije, delovna gradiva, vse. Zato ne more nihče reči, da nismo pošiljali na občino ničesar in da jih nismo obveščali. Zakaj moramo ukrepati zdaj, danes in tukaj. Naj se nihče ne skriva za tem, da ni vedel. Dejstvo je, da so vedeli. Če pa se bomo skrivali za tem, da je to težava nekoga drugega. Ne bi želel govoriti o tem, da je Teš 6 in sortirnica, kot je bilo rečeno, ” je dejal Žalik in dodal, da je potrebno cenovna razmerja uresničiti in reprogramirati dolgoročni kredit in pridobiti ugodni kredit, enoletni, da se ta razkorak finančni nekako preusmeri.

 

Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor je v sodelovanju z visokotehnološkim slovenskim podjetjem Hiveterminal, za obrtnike in podjetnike štajerske regije organizirala izobraževanje, na katerem so obrtniki lahko izvedeli vse financiranju obrti in podjetništva v Sloveniji.

Ker se večina domačih podjetnikov spopada z dolgimi plačilnimi roki je bilo izobraževanje izredno dobro obiskano, veliko zanimanja pa je požela slovenska spletna platforma, ki podjetjem omogoča prejem denarja takoj po opravljeni storitvi, s čimer rešujejo likvidnostne težave več deset tisoč domačih obrtnikov in podjetnikov.

Preko 30 obrtnikom in podjetnikom iz regije se je predstavilo mlado visokotehnološko slovensko podjetje Hiveterminal, ki podjetjem omogoča pridobivanje svežih finančnih sredstev na inovativen, hiter in varen način – s prodajo odprtih terjatev prek enostavne spletne platforme. Zanimanje za reševanje enega največjih problemov domačih podjetij je veliko, na kat kaže tudi hitra rast uporabnikov večkrat nagrajene platforme. Jure Soklič, direktor in solastnik Hiveterminala je dejal: “Z visokotehnološkimi rešitvami omogočamo faktoring povsem novemu bazenu malih in srednjevelikih podjetij – tistim, ki zaradi visokih stroškov procesa faktoringa do sedaj niso mogli uporabljati tega finančnega instrumenta. Na dogodkih želimo izobraziti podjetnike, saj mnogi niti ne vedo, da jim ni potrebno čakati po več mesecev na plačilo računov, ampak lahko s prodajo terjatev hitro in enostavno dobijo denar, s tem pa boljšo pozicijo na trgu, hitrejšo rast in lažji razvoj.” Dogodek je soorganizirala Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, ki v štajerski regiji skrbi za povezovanje znanja in ljudi iz poslovnega ter obrtniškega sveta, na ta način pa pomembno
pripomore k boljšemu okolju in rezultatom podjetij v Mariboru in okolici.

Leonida Polajnar, sekretarka Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor je povedala, da so tovrstni dogodki zanimivi in pomembni za podjetnike. “Dogodki, kakršnega smo organizirali s Hiveterminalom, so za naše člane zanimivi, ker na njih rešujejo povsem realne težave in spoznavajo nove rešitve. Veseli smo bili množičnosti obiska, saj to kaže, da v OOZ Maribor prepoznavamo pereče teme podjetnikov in obrtnikov in poskušamo ponuditi rešitve – kar bomo seveda delali tudi v prihodnje,” je dodala Polajnarjeva.

Potem, ko že dalj časa v vrtcu v Pekre opozarjajo na številne nepravilnosti novozgrajenega vrtca in se soočajo posledično s težavami v novo zgrajenem objektu, so pretekli teden  ugotovili, da je zaradi namestitve novega, barvanega bojlerja oporečna voda, s katero bi se otroci ob uživanju lahko zastrupili. Na dogajanje se je danes odzvalo tudi vodstvo Mestne občine Maribor.

vrtec pekre oporečna voda

Pretekli konec tedna je izvajalec zamenjal bojler, ki je točil in ga nadomestil z drugačnim, od takrat pa so v vrtcu zaznali, da voda zaudarja, je danes dogajanje pojasnila ravnateljica mariborskega Vrtca Studenci – Enota Pekre, Marjanca Karba. “Ko smo zaznali, da vroča voda  zaudarja smo takoj prepovedali uporabo te vroče vode in se z našo vodjo prehrane iz zdravstveno higienskega režima se dogovorili, da dajo vodo takoj analizirat,” je dejala Karba.

Ob tem pa dodala: “Klical me je tudi podizvajalec, da vidiva, kaj bova naredila. Rešitev vidim v takojšnji zamenjavi tega bojlerja, saj če odstranimo vzrok tega onesnaženja, bo zadeva rešena. Dogovorila sva se, da nam začasno vrnejo stari bojler, v tem času praznikov pa uredimo zadevo z novim, ki ga bodo vsekakor nabavili, so zagotovili. S tem pa se strinja tudi mariborska občina,” je še pojasnila Karba.

K temu je še Karba dodala, da so o tem, da voda smrdi obvestili tudi izvajalca gradnje vrtca MarkoMark Nival d.o.o., a so jim dejali, da naj počakajo, da se voda spere. Predstavniki omenjenega podjetja so danes sicer bili na sestanku, a izjav za medije niso želeli dajati. So se pa odzvali s strani podizvajalca in podali izjavo.

Župan mariborske občine Saša Arsenovič je takšno ravnanje ostro obsodil.”Ta navodila so mi znana in seveda je to nevzdržno. Drugače bi bilo, če bi bil ta bojler v neki domači lopi, ne pa v vrtcu. Kar pa je najhujše pri tem pa je, da če lahko nekdo v vrtcu ravno na tak način, da si išče nevzdržne krajšnice, se sprašujem, kako je gradil druge stvari, ki nimajo direktnega vpliva na zdravje naših otrokUkrepal bom proti vsem, ki so slabo izvedli svoje delo, za katerega so bili plačani.” Ob tem pa je še dejal, da bodo sproženi vsi pravni postopki in izkoriščena vsa pravna sredstva, da se končno dokaže, da se mora z davkoplačevalskim denarjem graditi bolj odgovorno.

Ali bodo morali testirati otroke za vsebnost toksičnih snovi?

V vodi so sicer odkrili kemikaliji toulen in ksilen, ki lahko povzročita resne nevrološke težave. A kot je danes pojasnila ravnateljica vrtca, so v vrtcu hitro ukrepali in so vodo nehali uporabljati še preden so prejeli rezultate testiranj. Ob tem je še dodala, da so na NIJZ vodstvu vrtca danes zagotovili, da so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči: “Odkar je bil bojler zamenjan, prehrana otrok ni prišla v stik s to vodo, saj hrano zmeraj pripravljajo v centralni kuhinji, kjer je voda neoporečna,” je še pojasnila Karba ter dodala, da otrok za zdaj ni potrebno testirati za vsebnost toksičnih snovi v krvi. “Če bomo dobili navodila iz strani nacionalnega laboratorija, da je potrebno, potem gotovo,” je dodala Karba.

 

 

Stečajnemu upravitelju Športnega centra Pohorje Dragu Dubrovskemu tudi v sedmem poskusu ni uspelo najti kupca za žičniške naprave na areškem delu Pohorja. Kot je povedal, ponudnikov ni bilo niti tokrat, ko je še zadnje neprodano premoženje ponujal po izklicni ceni 2,799 milijona evrov. Nov poskus prodaje načrtuje za september.

Vir: arhiva Lokalec.si

Vir: arhiva Lokalec.si

Omenjeno premoženje vključuje obe vlečnici Partizanka, vlečnice Areška, Ruška, Orel, Žigart, Vali, Kekec ter obe vlečnici Cojzarica in šestsedežnica Pisker s pripadajočimi zemljišči, objekti in vso opremo za zasneževanje. Z njimi sicer upravlja mariborsko javno podjetje Marprom, ki je po propadu družbe zagotovilo nadaljevanje smučarskega turizma na Pohorju.

Potem ko je stečajni upravitelj septembra lani dokončno unovčil celotno premoženje propadlega podjetja na mariborskem delu Pohorja, mu je ostal le še Areh, kjer doslej resnega zanimanja ni bilo. Prvič je naprave ponujal za 11,4 milijona evrov, več možnosti pa daje naslednjemu poskusu, ko naj bi ceno, če bo s tem soglašal ločitveni upnik DUTB in sodišče, ceno spustil vsaj še za petino. Za zdaj se še ni odločil, ali bo izpeljal novo dražbo, ali pa bo skušal s prodajo preko avstrijske dražbene spletne strani.

Dubrovski je sicer že večkrat povedal, da interes za prevzem je, vendar bo moral prihodnji lastnik ob kupnini vsaj še enako vsoto vložiti v dodatna vlaganja. Verjetno je najbolj realen kupec Marprom, ki pa očitno še čaka na dovolj nizko ponudbo. Stečajni upravitelj sicer prejema tudi klice drugih interesentov, a ti običajno ne povedo, koga zastopajo.

Ob prodaji omenjenih smučišč do konca stečajnega postopka čaka še rešitev zadev okoli zahteve do mariborske občine za plačilo odkupne vrednosti gondole in žičniških naprav na Mariborskem Pohorju, ki jih je preko Marproma po stečaju družbe prevzela v upravljanje.

Sodni cenilci so vrednost žičnic pred časom že ocenili na 16,8 milijona evrov, kar pa je bistveno več od sedmih milijonov evrov, za kolikor naj bi se Mestna občina Maribor in DUTB že izpogajali, a občina pod prejšnjim vodstvom na koncu na dogovor ni pristala.

Za zdaj nič ne kaže, da bi se z dogovorom mudilo novi mestni oblasti. Župan Saša Arsenovič je marca v pogovoru za STA dejal, da so zadevo predali odvetniku, ki ima glede tega nove ideje. “Dajmo času čas in upam, da bo stvar šla v smer, ki bo za občino manj obremenjujoča,” je takrat dejal Arsenovič.

Mariborsko občino po novem zastopa odvetniška družba Živko in Purg, ki pa bi po besedah Dubrovskega celoten postopek rada začela povsem na novo. Čeprav gre po njegovem mnenju in mnenju DUTB zgolj za zavlačevanje, je sodišče obe strani pozvalo, da glede na cenitve še enkrat podata vsaka svoj predlog o tem, na koliko cenijo premoženje.

Stečajni upravitelj je zato že predlagal plačilo dobrih 13 milijonov evrov, z občinske strani pa so znova zaprosili za podaljšanje roka, zato jim je sodišče dalo nov 30-dnevni rok, po katerem naj bi razpisalo narok.
Vir: STA

Za izgradnjo nove zdravstvene postaje Tezno v Mariboru je trenutno v teku razpis za gradbeno dokumentacijo. V zdravstvenem domu računajo, da bodo gradbena dela začeli konec letošnjega leta, nova stavba pa naj bi bila končana do poletja 2021.

zdravstveni dom mb (1)Po besedah direktorja mariborskega zdravstvenega doma Jerneja Završnika predvidevajo, da bo gradbena dokumentacija pripravljena do septembra in takrat tudi že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Zatem bodo lahko objavili razpis za izvajalca gradnje, ki bi v tem primeru lahko bil zaključen novembra.

“Glede na to da je vreme v Mariboru zadnja leta do božiča takšno, da omogoča začetek gradnje, menimo, da bi se takrat lahko gradnja zdravstvene postaje tudi začela,” je Završnik povedal za STA.

Novogradnjo bo financirala mariborska občina. V letošnjem občinskem proračunu je rezerviranih 160.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije, v proračunu za leto 2020 pa 2,2 milijona evrov za začetek gradnje. Preostali denar za skupno 5,4 milijona evrov vreden projekt naj bi zagotovili v letu 2021.

Izvajanje projekta je zagnal prejšnji mariborski župan Andrej Fištravec, a mu ostaja zvest tudi novoizvoljeni župan Saša Arsenovič. “Zdravstvena postaja Tezno vsekakor gre naprej, ker jo potrebujemo,” je povedal slednji.

Najprej je sicer imel nekaj pomislekov. “Tezno potrebuje nov zdravstveni dom, zato bomo naredili vse, da bo zgrajen. Ni mi pa všeč, ko so nekatere stvari že vnaprej dogovorjene, saj želim, da imajo vsi arhitekti enake možnosti soustvarjati. Projekt bomo poskušali peljati naprej tako, da bo čim boljši za naslednjih 50 let in da bo čim cenejši, da bo ostalo še kaj denarja za druge projekte,” je še dejal Arsenovič.

Ambulante družinske medicine zdravstvene postaje Tezno se trenutno nahajajo v dotrajanem objektu pri industrijski coni Tezno, ki ga lastnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) želi prodati. Zato jih bodo preselili v novogradnjo pri Osnovni šoli Martina Konšaka na drugi strani mestne četrti. Tam naj bi namestili še dodatne referenčne in razvojne ambulante, po novem naj bi bila v zdravstveni postaji Tezno tudi ginekolog in zobozdravnik.
Vir: STA

Na Rektoratu Univerze v Mariboru se je v organizaciji Službe za prenos znanja in tehnologij odvijal dvodnevni sestanek koordinatorjev oz. partnerjev projekta Programa za Podonavsko regijo S3-Clusters, namenjen razvoju grozdov na področju pametne specializacije področja pametne prehrane in kmetijstva. Kar 30 udeležencev prihaja iz Romunije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške, Slovaške, Bolgarije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Moldavije, Ukrajine ter Slovenije. Namen srečanje je bilo medsebojno obveščanje o napredovanju projekta in izmenjava izkušenj ter dobrih praks na področju projekta.

Na Univerzi v Mariboru srečanje parterjev projekta Programa za Podonavsko regijo S3-ClustersSrečanje je s pozdravnim govorom otvoril vodja Službe za prenos znanja in tehnologij Univerze v Mariboru, Peter Alešnik, ki je ob tem dejal: “Učinki pametne specializacije so čedalje bolj prisotni in pomembni tudi v agro-živilskem sektorju. K realizaciji Strategije EU za Podonavje bomo s pomočjo najvidnejših rezultatov projekta – tj. dveh inovacijskih orodij, 5 regionalnih pilotnih pobud in promocijo odprtega inoviranja ter novih poslovnih modelov za krožno gospodarstvo in zdravo hrano pripomogli k nastanku vsaj 15-ih novih inovacijskih partnerstev.”

Projekt Danube S3 Cluster – Interreg Danube Transnational Programme naslavlja glavni teritorialni izziv Podonavja, njegov primarni namen pa je spodbuditi inovacijsko naravnan podjetniški ekosistem v Podonavju, z razvojem pametnih in usklajenih politik grozdov na področju pametne specializacije področja pametne prehrane in kmetijstva ter izboljšati znanje in veščine za upravljanje inovacij.

 

Mariborski mestni svetniki so na današnji seji opravili drugo branje proračuna občine za letošnje leto, ki je zdaj zastavljen v višini 139,3 milijona evrov. Prav tako so z minimalno večino potrdili predlagano zvišanje cen vrtcev.

 seja mom

Prihodki v občinsko blagajno so letos načrtovani v višini 119,8 milijona evrov, dodatno pa naj bi pridobili 1,6 milijona evrov s prodajo kapitalskih deležev, okoli 11 milijonov evrov z novim zadolževanjem, od lanskega leta pa na računu ostaja 6,8 milijona evrov. V enaki višini so predvideni odhodki.

Prihodki so v primerjavi s prvo obravnavo proračuna višji za tri milijone evrov, med drugim zaradi pričakovanih višjih prilivov za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in turistično takso. Zato so po besedah župana Saše Arsenoviča lahko povečali sredstva za kulturo, socialo, nevladne organizacije, gasilce in mlade za skoraj 200.000 evrov.

Med projekti, za katere se bodo letos zadolžili, so obnova Koroške ceste, Vojašniškega trga in promenade v Mestnem parku, ureditev cone Tezno, OŠ Janka Padežnika, Vrtca Ivana Glinška in kopališča Pristan. “Kljub velikim investicijam bo dolg občine konec leta 2021 39 milijonov, danes je skoraj 41 milijonov. To pomeni, da delamo finančno vzdržno in bomo z novo finančno perspektivo EU pripravljeni ponovno se zadolževati za projekte, ki bodo služili razvoju Maribora,” je povedal župan.

Svoje predloge za drugo branje sta podali svetniški skupini prejšnjih županov Franca Kanglerja (NLS) in Andreja Fištravca (LŽAF), ki jim je župan delno ugodil. Med drugim je znižal sredstva za materialne stroške mestne uprave in ta denar preusmeril v obnovo ceste proti Žavcarjevemu vrhu in začetek projekta obnove zahodne tribune Ljudskega vrta.

Kanglerjev tabor, ki ima v 45-članskem mestnem svetu deset glasov, je vztrajal, da se zagotovi tudi sredstva za začetek izgradnje manjkajočega vodovoda v krajevni skupnosti Brestrnica-Gaj. Zato je župan danes dodal še en amandma, s katerim je odobril 20.000 evrov za pripravo investicijske dokumentacije za ta projekt.

V takšni obliki so mestni svetniki potrdili proračun za 2019 brez glasu proti. Enako je bilo pri proračunu za leto 2020, ki je določen v višini 136,1 milijona evrov, kar je pol milijona manj od predloga za prvo obravnavo. Prihodki so v primerjavi s prvo obravnavo višji za pet milijonov evrov, med drugim zaradi pričakovane prodaje zemljišč za trgovskim objektom Bauhaus v Razvanju. Hkrati so iz proračuna črtali prodajo družbe Farmadent, še vedno pa vsebuje sredstva za Ljudski vrt in zdravstveno postajo Tezno.

Mestni svetniki so se danes seznanili z zaključnim računom lanskega proračuna, ki je bil v zadnji obliki sprejet v višini 138,2 milijona evrov. Po besedah pomočnice vodje mestne uprave Mateje Cekič so ga realizirali v višini 107,2 milijona evrov oziroma 77 odstotkih. Med drugim ni bila izvedena prodaja Farmadenta in občinskih stanovanj. “Vse investicije, ki niso bile izvedene, so prenesene v leto 2019 in 2020,” je dejala. Kljub temu

Potem ko je mestni svet že na nedavni dopisni seji potrdil zvišanje turistične takse, je danes soglašal tudi z zvišanjem cen vrtcev. Odločitev je bila sicer sprejeta le z enim glasom razlike, saj so v Listi kolesarjev in pešcev, Levici, NLS in LŽAF nasprotovali podražitvi.

Povprečno se bodo cene vrtcev zvišale za nekaj manj kot sedem evrov mesečno, za večino staršev pa za slaba dva evra. Ob tem so mestni svetniki z dodatnim sklepom pozvali vlado, naj občinam zagotovi potrebna sredstva za kritje stroškov dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Glavni razlog za tokratno podražitev je namreč lani sklenjen dogovor med vlado in sindikati glede plač v javnem sektorju.

Vir: STA

Pred jutrišnjo sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor je župan Saša Arsenovič predstavil načrt za mestni proračun, v katerem je predvidel še dodatno zadolževanje za letošnje in prihodnje leto. Kot je povedal, se bo Mestna občina Maribor zadolžila za 5,3 milijone evrov, medtem ko bo iz evropskih sredstev dobila 24 milijonov evrov.

arsenovič, cekić (1)Mariborski mestni svet bo jutri opravil drugo branje dveletnega proračuna Mestne občine Maribor, za letošnje in prihodnje leto. Kot je danes pojasnil Arsenovič, se bo Mestna občina Maribor zadolžila za 5,3 milijone evrov, medtem ko bo iz evropskih sredstev počrpala za 24 milijonov evrov.

V okviru tega načrtujejo naslednje projekte: TUS-mobilnost, elektro polnilnice, Koroško cesto z Glavnim trgom, Vojašnični trg, Sodni stolp in muzej, energetske obnove, Cona Tezno, obnova Streliške ceste ter Cafove ulice in promenado ob parku. Ostale vložke pa pokriva investicijsko vzdrževanje. Mednje sodijo tudi Osnovna šola Janka Padežnika, Vrtec Ivana Glinška, zahodna tribuna Ljudski vrti in pričetek del Zdravstvenega doma Tezno. Investicije so večji del predvidene v letu 2020 oziroma 2021, “takrat pa tudi odplačevanje in zato zadolževanje,” še pravi župan. Glede razdolževanja pa Arsenovič, da bodo čez tri leta na boljšem kot danes.

K temu pa dodal: “Kar pomeni, da delamo tudi finančno vzdržno in bomo z novo finančno perspektivo pripravljeni ponovno se zadolževati za projekte, ki bodo služili razvoju Maribora.”

Več denarja za kulturo, socialo…

Povečali so izdatke za kulturo, socialo, gasilce, ipd. za skoraj 200.000 evrov, podoben znesek pa nato tudi za leto 2020. Po besedah Arsenoviča je razlika med prvim in drugim branjem tudi v dinamiki odplačevanja nekaterih kreditov glede na časovnice gradnje. “Mislili pa smo tudi na Gregorčičevo,” je dejal, za  katero so predvideli črpanje sredstev iz eko sklada, kar bodo v letošnjem letu tudi sprojektirali. Dodatna sredstva so namenjena še vodenju katastra, za pripravo dokumentacije za ureditev Partizanske ceste in kanalizacijo Razvanje, urejajo pa tudi cesto do Račjega dvora.

Povišanje cen mariborskih vrtcev

Med drugim bodo na jutrišnji seji mestni svetniki obravnavali povišanje cen mariborskih vrtcev. V povprečju se bodo podražili za od 5,7 do 6,5 odstotka. Po besedah vodje urada za vzgojo in izobraževanje Brigite Pliberšek bo večina staršev (kar predstavlja dobro petino), ki sodi v drugi plačni razred, za varstvo otroka plačevala 1,84 evra mesečno več kot doslej, kar pomeni, da plačujejo 10 odstotkov celotne cene. “Predlagana korekcija cen programov mariborskih vrtcev je potrebna zaradi uskladitve cen z rastjo plač, materialnimi stroški in  živil. Stroški dela pri tem predstavljajo kar 80 odstotkov te cene,” je še pojasnila Pliberškova. Nazadnje so se vrtci v Mariboru podražili 1.6.2018, cene pa so se takrat dvignile za 3 do 4 odstotke.

Ali bodo proračuna za leti 2019 in 2020 sprejeli, pa je odvisno od mestnih svetnikov.

 

 

 

 

V mariborskem Henklu, ki je sicer del istoimenskega globalnega koncerna, so včeraj slovesno zagnali novo napravo za predčiščenje industrijskih odpadnih voda. Kot je ob odprtju 4,7 milijona evrov vredne naložbe, ki se ga je udeležil tudi predsednik Borut Pahor, povedal direktor družbe Christof Vollstedt, ta kaže na njihovo zavezanost okolju.

Vir: Henkel Slovenija

Vir: Henkel Slovenija

Ker si klasične čistilne naprave v osrčju mesta ne bi mogli privoščiti, jim je projekt po Vollstedtovih besedah predstavljal še večji izziv. V podjetju morajo namreč dnevno očistiti do 20 ton odpadnih voda, v katerih so ostanki kozmetičnih izdelkov, to pa morajo narediti na način, ki ni moteč za okoliško prebivalstvo.

“Zato smo se skupaj z našim koncernom odločili za najnovejšo tehnologijo, ki temelji na zaprtem sistemu in ne na odprtih bazenih, v njem pa se molekule obdelujejo tako, da jih je lažje ločiti od vode,” je pojasnil prvi mož mariborskedružbe, ki je z okoli 700 zaposlenimi eden največjih delodajalcev v regiji.

Henkel v Mariboru proizvede skoraj 50.000 ton mase za kozmetične izdelke, ki jo v obliki končnih izdelkov pošljejo v več kot 30 držav po vsem svetu. Po Vollstedtovih besedah se v podjetju zavedajo, da lahko na trgu uspejo le tista podjetja, ki razvijajo inteligentne procese za proizvodnjo in s tem zadostijo željam strank, da dobijo najboljšo kakovost za najboljšo ceno, pri tem pa mora biti celotna veriga tudi okolju prijazna.

Družba zato v Mariboru ves čas izboljšuje proizvodnje procese, da gre za pomemben del koncerna, ki ima sicer sedež v Düsseldorfu, pa je ob današnjem odprtju dejal tudi podpredsednik pred dvema letoma ustanovljene verige Henkel Global Supply Chain s sedežem v Amsterdamu, katere del je tudi mariborskatovarna, Matthias Czaja.

Kot je povedal, je Henkel v zadnjih petih letih na lokacijo v Mariboru vložil skoraj 35 milijonov evrov, skupaj s tokratno investicijo pa že blizu 40 milijonov evrov. To po njegovem dokazuje, da ima mariborska tovarna svetlo prihodnost, in da v koncernu nanjo ne računajo le v naslednjih letih, pač pa upajo na uspešno zgodbo kar v naslednjih desetletjih.

Prav takšnih zagotovil je bil najbolj vesel mariborski župan Saša Arsenovič, ki se je prav tako udeležil odprtja, predsednik Borut Pahor pa je v nagovoru čestital Henklu za 140-letno tradicijo, kar kaže na poslovno uspešnost, ki vzbuja upanje za nadaljnji razvoj in nove naložbe tudi v Sloveniji. Tudi s svojim prihodom na odprtje je želel podpreti tuje naložbe v naši državi, še posebej pa ga veseli, da odprtje čistilne naprave kaže na trajnostno naravnanost podjetja.

V Henklu nikoli ne izdajajo poslovanja posameznih družb, pa tudi sicer bi bile številke glede na to, da je mariborsko podjetje zadnja leta del večje verige, ki centralno upravlja vse potrebe in zaloge materialov, popačene. Je pa Vollstedt, ki je vodenje podjetja prevzel oktobra lani, povedal, da so znova uspešno rasli in ustvarili več kot 250 milijonov različnih proizvodov. Tudi v zadnjem letu so za nekaj ljudi povečali število zaposlenih.
Vir: STA

Družba Slovenski državni gozdovi je včeraj skupaj s partnerji projekta izvedla že drugo prostovoljsko akcijo pogozdovanja v vetrolomu poškodovanih gozdov. Več kot 670 prostovoljcev je na petih lokacijah po državi posadilo skupaj 10.000 sadik gozdnih dreves. Organizatorji zdaj načrtujejo, da bi akcija postala tradicionalna.

 pomladimo gozdove (2)

Vseslovenska akcija pogozdovanja z naslovom Pomladimo gozdove je potekala na petih lokacijah po Sloveniji, in sicer v Kočevju, Ravniku pri Logatcu, Lovrencu na Pohorju, Ravbarkomandi pri Postojni ter pri koči Mladika pri Postojni. Sodelujoči so na skupni površini okoli pet hektarjev gozdov posadili skupno 10.000 sadik gozdnega drevja – smreke, macesna, bukve, češnje, hruške in lesnike, so sporočili iz družbe Slovenski državni gozdovi.

Med prostovoljci na Lovrencu na Pohorju je bila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec z ekipo. “Takšne akcije so dober način ozaveščanja o pomenu gozdov,” je dejala in še posebno zadovoljstvo izrazila ob dejstvu, da se je akciji pridružilo veliko število različnih institucij in da je opaziti medgeneracijsko pestrost. Ministrica si želi, da bi tudi zasebni lastniki v čim večjem številu pristopili k obnovi poškodovanih gozdov.

Glavni cilj akcije je javnost obveščati o pomenu ohranitve gozdov in narave. Do ponovne vzgoje kakovostnih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, namreč lahko pridemo samo ob sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti.

“Z obnovo poškodovanih gozdov ohranjamo tudi številne funkcije gozda, ki so ključnega pomena za naša življenja. Gozd ima poleg gospodarske namreč še vrsto drugih vlog, ki se kažejo v njegovem okoljskem, ekosistemskem, biotskem, kulturnem, zgodovinskem, krajinskem in zdravstvenem pomenu,” je poudaril direktor družbe Slovenski državni gozdovi Zlatko Ficko.

Prvo tovrstno akcijo so organizirali oktobra lani, ko so našteli dobrih 400 udeležencev, letošnja udeležba z več kot 670 prostovoljci pa je presegla pričakovanja organizatorjev. “Letošnja udeležba nas je utrdila v zavezi, da bo akcija pogozdovanja postala tradicionalna,” so sporočili. Največ prostovoljcev, okoli 240, je tudi tokrat sadilo v Kočevju.

V družbi Slovenski državni gozdovi so tako kot lani še posebej zadovoljni, da pri obnavljanju v ujmah poškodovanih gozdov sodeluje toliko mladih. Medtem ko so v Kočevju našteli preko sto katoliških skavtov in tabornikov in razred prvošolčkov, je v Logatcu pomagalo 30 študentov gozdarstva.

V Postojni so se akciji pridružili učitelji s Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, v Lovrencu na Pohorju pa učenci z osnovne šole Lovrenc in dijaki Biotehniške šole Maribor kot tudi dijaki in učitelji Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor ter Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. Na vseh petih lokacijah so gozdno drevje sadili tudi zaposleni iz več slovenskih podjetij.

Akcijo Pomladimo gozdove 2019 so podprli ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zveza tabornikov Slovenije.

Skrb za gozdove sodi med primere medgeneracijskega sodelovanja, zato so se letos z akcijo pogozdovanja pridružili tudi veliki vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe – odpravimo diskriminacijo, katere glavni organizator je Slovenska filantropija. Namen letošnjega Dneva za spremembe pa je predvsem spodbujanje in širjenje sodelovanja.

V zadnjih petih letih so naravne ujme v slovenskih gozdovih poškodovale več kot 16 milijonov kubičnih metrov dreves. Prizadetih je bilo okoli 65 odstotkov slovenskih gozdov. Od tega se bo naravni poti obnovilo 95 odstotkov poškodovanih gozdov, na preostalih ogolelih površinah pa bo potrebna obnova s sadnjo.

Od žledoloma leta 2014 do danes je bilo posajenih okoli 600 hektarjev zasebnih in državnih gozdov z okoli 1,5 milijona sadik gozdnega drevja. V državnih gozdovih nameravajo letos zasaditi skupaj 850.000 sadik.
Vir: STA

Diagnostični center Bled je postal lastnik mariborskega medicinsko-termalnega centra Fontana, ki je bil doslej v lasti Term Maribor, je za Večer potrdil direktor blejskega podjetja Zvone Novina. Koliko je mariborska turistična družba v lasti ruskega kapitala za omenjeno premoženje iztržila, bo ostalo skrivnost, dodaja časnik.

Vir: Google maps

Vir: Google maps

Kot je Večeru zagotovil Novina, pri odločitvi za nakup Fontane ne gre za sovražni prevzem, pač pa so v omenjenem mariborskem centru prepoznali pomemben potencial. Želimo jo razvijati naprej, ponudbo pa nameravajo še okrepiti. Večjih sprememb za zaposlene po njegovih besedah ne bo, celo več, morda bodo potrebovali dodatno delovno silo.

S prodajo Fontane se sicer po pisanju časnika nadaljuje razprodaja premoženja nekoč velikega mariborskega turističnega podjetja, hotelirja Terme Maribor, ki je preko podjetij Platanus in finančnega holdinga Factoring Finans v lasti ruskega Gazproma.

Omenjeni medicinsko-termalni center je bil ob Travel Shopih, ki so jih prodali leta 2017, eden od finančno bolj zdravih delov Term Maribor. Po podatkih Večera je Fontana še leta 2017 ustvarila 4,6 milijona evrov prihodkov in slabega pol milijona evrov dobička, z njenim denarnim tokom pa so Rusi v pomembni meri financirali slabše poslovanje hotelov, ki so še ostali v njihovi lasti.

Ruski lastniki, ki so zadnja leta kot po tekočem traku menjevali vodstvo podjetja, Terme Maribor trenutno vodi Tatjana Karpovitš, sicer že nekaj časa iščejo izhod iz te zgodbe, ki jo je namesto visokoletečih obljub o razvojnih vlaganjih, prihodu ruskih turistov in krepitvi skupine v zadnjem obdobju zaznamovalo predvsem izčrpavanje, piše Večer.

V lasti družbe so le še štirje hoteli, Habakuk, Ibis oziroma nekdanji Orel, Mercure oziroma nekdanja Piramida in Bellevue, ter Gostilna pri Treh ribnikih. Medtem je tudi Bellevue že prenesen na drugo podjetje in je naprodaj, enako pa večja za gostilno. Nekaj časa so od DUTB najemali tudi pohorske hotele Arena, Videc in Bolfenk, a so se tudi temu že lani odpovedali.

Medtem ko lanski poslovni rezultati Term Maribor še niso znani, so leta 2017 prvič, odkar je družba pod okriljem ruskih lastnikov, beležila pozitiven poslovni izid. Vendar so skoraj 1,3 milijona evrov čistega dobička ustvarili zgolj po zaslugi prodaje obmejnih Travel Shopov in gostilne Štajerc, ob tem pa so jim skoraj za petino padli prihodki.
Vir: STA

Včerajšnja predstavitvi kolesarskega poligona v Matavškovi jami, projekta, ki ga je začel nekdanji župan Ruš, Uroš Razpet, je razjasnila marsikatero dilemo občank in občanov in prav gotovo tudi občinskih svetnic in svetnikov.

Uroš Razpet na predstavitvi projekta "Matavškova jama"

Uroš Razpet na predstavitvi projekta “Matavškova jama”

Že takoj na začetku se je nekdanji ruški župan posul s pepelom, ko je dejal, da bi se takšna predstavitev morala zgoditi že veliko prej, vendar je bil prepričan, da bodo projekt uspeli dokončati že v njegovem mandatu in z njim nekako presenetiti občane in občanke. “To je pač bila neka moja odločitev takrat, ki verjetno ni bila najbolj modra, ampak zdaj smo tukaj,” je svoj uvodni nagovor zaključil Razpet.
Prisotni, med katerimi je bila tako zainteresirana javnost, kot nekateri občinski svetniki in aktualna županja Urška Repolusk, so se enoglasno strinjali, da je velika škoda, da predstavitev ni bila izpeljana že prej, saj bi tako prihranila marsikatero razburjenje v Rušah. Zaradi nejasnosti oziroma slabe obveščenosti o projektu je v občini Ruše krožilo tudi veliko neresničnih informacij kot je recimo ta, da projekt sploh nima gradbenega dovoljenja. Sicer je to podatek, ki ga lahko vsak preveri na upravni enoti, zato izjemno čudi dejstvo, da svetnik Martin Lesjak iz stranke SD pred kamero lokalnega medija trdi, da gradbenega dovoljenja ni videl. Včeraj je namreč direktor občinske uprave Občine Ruše, Dušan Lahe povedal, da projekt gradbeno dovoljenje ima že od vsega začetka.

Projekt je ima zgolj to napako, da je pa nekdo “pozabil” na upravni enoti prijaviti začetek del, vložiti dokument, ki ga po besedah bivšega župana na upravni enoti samo vložijo v spis projekta in ga nato “pospravijo” v predal, saj gre zgolj za formalni dokument o pričetku del. Včerajšnja predstavitev je razjasnila tudi, morda najbolj perečo dilemo, da bivši župan ni ravnal na svojo pest, saj je bil projekt v proračunu za leto 2018 ocenjen na 60.000,00 EUR, nato pa je bila njegova vrednost z rebalansom proračuna povečana na 120.000,00 EUR.

Torej so bila sredstva zakonito uporabljena. To je potrdil tudi sedanji direktor občinske uprave, Dušan Lahe, ki je to funkcijo opravljal tudi v mandatu Uroša Razpeta.

Projekt, ki je skorajda že zaključen, je, po besedah svetnika gospoda Martina Lesjaka, občino do 31.12.2018 stal 127.000,00 EUR, januarja 2019 pa je na občino prišel še račun v vrednosti 5.000 EUR, tako da je bilo do zdaj za projekt porabljenih 132.000 EUR. Po besedah bivšega župana pa bi bilo vanj potrebno vložiti še 50.000,00 EUR, preden se ga preda v upravljanje nekomu, ki se na to dejavnost opravlja s srcem in entuzijazmom. Potencialni upravljalec Matavškove jame je Tilen Frank iz Mariborskega bmx kolesarskega kluba BSX Racing Team Maribor, ki upravlja z mariborsko bmx progo in ima na tem področju veliko izkušenj.

Tilen Frank je tudi vodja Slovenske BMX reprezentance in želi v upravljanje prevzeti celoten objekt, saj bi na njem izvajal šolanja najmlajših, tekmovanja, treninge ekip iz drugih držav (BMX je olimpijska športna panoga) in dobrodelne prireditve v korist športa. Frank tako želi v Matavškovo jamo pripeljati tekmovanje za Evropski pokal, ki bi občini prineslo prihodke tako na področju namestitvenih kapacitet, kot tudi na področju gostinstva. Upam samo, da bo novo vodsrvo občine doseglo dogovor, ki bo Ruše postavil na zemljevid evropskih BMX prog, morda celo svetovnih. Projekt podpira tudi trenutna županja, Urška Repolusk, ki je kot kaže zdaj nekoliko spremenila mnenje, saj je še v začetku meseca februarja za časnik Večer podala naslednjo izjavo: “Bolje pa je, da so zapisani projekti realni, da jih vodimo transparentno, da se ne dogaja, da je projekt ocenjen na neko vrednost, na koncu pa stane nekajkrat več. Na tak način se jaz ne bom lotevala zadev. Primer je Matavškova gramoznica. Projekt je bil ocenjen na 30 tisoč evrov, stal je 150 tisoč evrov – in še ni zaključen. Zanjo recimo računi še prihajajo. Za projekt ni bila vložena niti vloga za začetek gradnje. Tako zdaj tam neka zadeva stoji, je zelo nevarna in če bi jo želeli sanirati do te mere, kot so zdaj neke želje, da se tam naredi BMX-park, bi morali vložiti še 90 tisoč evrov,”kar je nakazovalo, da županja projektu ni najbolj naklonjena. Včeraj pa je izjavila, da projekta ne bo zaustavila.

Volilni upravičenci imajo vsake štiri leta možnost, da z glasovanjem ocenijo delo župana oziroma županje in na podlagi te ocene izberejo njegovega naslednika ali aktualnemu ponudijo vodenje občine še za naslednja štiri leta. V vsakem primeru pa občanke in občani svoj glas v dobri veri namenijo tistemu kandidatu ali kandidatki, ki naj bi občino vodil oziroma vodila še bolje kot do zdaj. Pa drži, da volitve vedno prinesejo izboljšave in boljši občinski servis za vse? So torej občanke in občani v Rušah z novo županjo dejansko dobili boljši servis za občane ali zgolj spomin na predvolilne obljube o povezanih barvah, ki se vedno bolj razlivajo v sivino?

Občutek je, da županja, vsaj v prvih meseceh “vladanja” veliko pozornosti posveča neresnicam in manipulacijam, da iz strani medijev ne bi prejemala neprijetnih vprašanj, ki bi morda razkrila, kakšen je v resnici njen način vodenja občine. Že to, da je za častnik Večer dejala, da je bila po občinski seji, na kateri je po petnajstih minutah zahtevala, da mediji ugasnejo kamere, na razpolago za medije, ne drži. Izjave za BK TV ni želela dati, kakor tudi vsi koalicijski svetniki ne. Za izjave BK televiziji niso bili na voljo tudi na prejšnji seji. Pravzaprav županja Urška Repolusk od prve seje, ki jo je vodila kot novoizvoljena županja, za televizijo BK TV ne želi dati izjave.

Zakaj ne daje izjav mediju, ki kritično poroča o njenem delu, ve samo ona.

Neresnice kot orodje za nižanje finančne pomoči
V predlogu proračuna občine Ruše za leto 2019 je Urška Repolusk namreč postavko za vzpodbujanje malega gospodarstva in podjetništva iz 68.744,25 EUR zmanjšala na zgolj 20.000 EUR. Nižanje sredstev je pojasnila z neresnico, da so si v preteklosti iz te postavke podjetniki kupovali smuči in čolne. Imenovati podjetnike iz Ruš, da so goljufi je žaljivka, ki v javnosti, pred celo slovenijo, Ruške podjetnike meče v slabo luč.


Vir: Kanal A

Kakšno škodo je Ruškim podjetjem s tem povzročila vedo le tisti, ki vsak dan v svojih privatnih podjetjih trdo delajo in se borijo iz meseca v mesec. Iz občine Ruše smo namreč dobili odgovor, da občina nikdar ni nakazala denarja podjetju za kupovanje sredstev za osebne namene, kot je to na Kanalu A zatrdila županja Urška Repolusk.  Iz občine Ruše smo napreč na to temo prejeli takšen odgovor: “Noben prijavitelj ne dobi odobrenih in nakazanih sredstev, če ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa. Sredstva se odobrijo na podlagi že plačanih računov, če nabavljeno ustreza pogojem razpisa. Komisija je po pregledu vlog nepravilne vloge oziroma vlogam priložene račune, ki niso ustrezali pogojem, zavrnila. Noben vlagatelj ni prejel sredstev iz občinskega proračuna za nabavo opreme za zasebno rabo.” Sicer smo v zvezi s tem na občino naslovili še vsaj 10 nedvoumnih vprašanj, vendar konkretnega odgovora na vsako zastavljeno vprašanje še nismo dobili, čeprav je za odgovor zakonski rok že potekel. V odgovor smo dobili zgolj kratko pojasnilo, kako se te zadeve financirajo in ugotovitve komisije.
Gre torej razumeti, da finančna spodbuda in podjetja, ki so jo v preteklosti prejela za zagon in nakup opreme, naenkrat postanejo goljufiva in izkoriščevalci razpisa občine. Zanimivo, bi bilo videti kako bi županja reagirala, če bi bila predsednica Evropske unije in bi nespametno potezo naredil Lovro Bačun, kar se je tudi v resnici zgodilo. Lovro Bačun se je namreč prijavil na LAS, ki ga financira EU, projekt so mu odobrili, nato pa je od projekta odstopil in ga nikdar izvedel. A bi ukinila vsa EU sredstva za Ruše, Slovenijo, kar celo Evropo?

Čakanje na občinske odgovore
Kot omenjeno že v prejšnjem odstavku ima županja oziroma Občina Ruše izjemne težave z odgovarjanjem na naša novinarska vprašanja, saj odgovore velikokrat dobimo po izteku zakonsko določenega roka (6. točka 45. člena Zakona o medijih govori o tem, da morajo organi medijem poslati odgovor na vprašanje najpozneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki). Tako mora bi zahtevkih za odgovore velikokrat posredovati informacijska pooblaščenka, saj očitno županja zakonodaje ne pozna dovolj dobro. Velikokrat jo je skušala tudi izigrati, ko na naša nedvoumno postavljena vprašanja, nismo dobili konkretnega odgovora, kot ponazarja naslednji primer:

Primer odgovora Občine Ruše na nedvoumno postavljeno vprašanje

Primer odgovora Občine Ruše na nedvoumno postavljeno vprašanje

 

Tudi v tem primeru je morala posredovati informacijska pooblaščenka, ki je ugotovila nepravilnosti pri vsebini odgovora Občine Ruše na naše vprašanje. Mnenje informacijske pooblaščenke na takšno odgovarjanje je sledeče: “Iz navedb prosilca tako izhaja, da na njegova vprašanja, niste vsebinsko odgovorili v roku 7 delovnih dni od prejema vprašanj v pisni obliki, kot to določa šesti odstavek 45. člena ZMed, obenem pa mu, v skladu z določbo četrtega odstavka 45. člena ZMed, tudi do konca naslednjega delovnega dne po prejemu vprašanj niste sporočili, da boste odgovor zavrnili ali delno zavrnili. Ob tem IP poudarja, da lahko organ mediju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po ZDIJZ (torej, če predstavljajo izjeme po 5.a členu in 1. odstavku 6. člena ZDIJZ ali ne izpolnjujejo kriterijev po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ).”  

Bankomat Bistrica
Županja je pri prikrivanju svojih napak izjemno spretna, predvsem pri izbiri medija, ki javnost obvešča o njenem delu. V zadnjih dnevih lahko namreč beremo plačan prispevek občine Ruše v enem izmed medijev, kako si občina prizadeva za ohranitev bankomata v Bistrici ob Dravi, ki ob izgubi trgovine in pošte, velja za degradirano območje. Vse kaže, da se mora najprej v občini odviti najhujši scenarij, da županja odreagira. V tem konkretnem primeru je morala Nova kreditna banka Maribor svoj bankomat odstranit, da se je občina pričela pogovarjati z banko. Iz občine Ruše so nam sporočili, da so šele 14.3.2019 stopili z banko v kontakt, saj da županja o tem prej ni bila obveščena. Iz odgovora občine Ruše je namreč razvidno, da županja o odstranitvi bankomata naj ne bi bila uradno predhodno obveščena, prav tako na občini ni evidentirano, da bi županjo na odstranitev predhodno opozorili občani ali občanke. Tudi v tem primeru gre za neresnico, ki jo tudi s pomočjo plačanega medija, županja širi v javnost. Županja je bila namreč že 20.2.2019 na sestanku, kjer je bila tudi sama prisotna, obveščena o odstranitvi bankomata, dan kasneje, 21.2.2019 pa je bila županja o odstranitvi obveščeni celo po SMS sporočilu. Sprašujemo se torej, zakaj je potrebno širiti neresnice? Da bodo volivci še naprej prepričani v pravilno izbiro na minulih lokalnih volitvah in v dejstvo, da županja deluje v dobro občank in občanov?

Županjine manipulacije
Tudi pri svojem predlogu proračuna za leto 2019, ki so ga tudi nekateri koalicijski svetniki označili za neprimernega, je županja postregla z manipulacijami. Umik predloga iz točke dnevnega reda občinske seje je namreč argumentirala z dejstvom, da je za 300.000 EUR obveznosti iz preteklosti. Županja pa ob tem pozablja, da se občina Ruše ni ustanovila z njeno izvolitvijo. V teh 300.000 EUR je bil namreč denar za povračilo stroškov gasilskim društvom, plačilo dokončanja kolesarske steze, avtobusnih postaj, dokončanja trga v Bistrici ob Dravi in še nekaj drugih projektov, ki so še v teku. Predvidevamo, da bo županja na otvoritvah, ob dokončanju prej omenjenih projektov, prisotna in morda del zaslug pripisali tudi sebi. Če ne prej, čez dobra tri leta, ko bomo ponovno volili župane in županje. Vnovič se torej sprašujemo, zakaj je potrebno manipulirati z Rušani? A je tako težko priznati, da ob prevzemu nove funkcije pač ne moremo poznati vseh podrobnosti, tudi dejstva, da se določena sredstva prenesejo v naslednje leto oziroma, v tem primeru, naslednji mandat. Znano je namreč, da župani nekatere projekte svojega programa planirajo za daljše časovno obdobje, ki lahko presega njihov mandat. O čemer je na družbenem omrežju govoril tudi nekdanji župan Ruš, Uroš Razpet.

Vir: Facebook

Vir: Facebook

V Mariborski občini je novoizvoljeni župan Saša Arsenovič od svojega predhodnika podedoval vsaj tri večje projekte (rolkarski park, podvoz pod železniškimi tiri na Ljubljanski ulici, obnova severnega in južnega podtribunja Ljudskega vrta), ki so se začeli že v mandatu župana Fištravca in se bodo končali v njegovem mandatu, kar pomeni, da bo zanje moral prevzeti tudi del finančnega bremena pa zaradi tega ni umaknil predloga proračuna iz dnevnega reda seje. Gre torej za ustaljeno prakso, ki je, kot kaže, Urška Repolusk do zdaj ni poznala. Svoje nepoznavanje pa raje ovila v manipulacije kot pa iskreno priznanje.

Pravilnik kot izgovor za zapiranje seje
Vsak običajen občan ali občanka prav gotovo verjame v tezo, da ko človek nima ničesar skrivati, tega tudi ne počne. Županja Urška Repolusk pa je zadnjo, 3. redno občinsko sejo, po petnajstih minutah zaprla za televizijske kamere  in tako izkoristila 25. člen občinskega pravilnika, ki ji prepoved slikovnega in zvočnega snemanja tudi dovoljuje.

Dejanje, ki temelji na zapiranju medijev, spominja predvsem na vladavino Viktorja Orbana na Madžarskem. Za mnenje smo namreč vprašali številne druge medije, predsednico Društva novinarjev Slovenije, Poslanske skupine strank v Državnem zboru, ki so vsi prepričani v pozitivne učinke snemanja sej, predvsem kar se tiče transparentnosti in obveščanja javnosti brez možnosti manipulacij. Prav tako so bili vsi enotnega mennja, da če ni razlogov za prikrivanje, ne prihaja do prepoved snemanja. Morda pa spet vse to, da mediji in Rušani, ne bi videli resnice, županja pa lahko s plačanim medijem in objavami na družbenih omrežjih, manipulira. Svoj pogled na prepoved snemanja občinske seje je podala tudi predsednica Društva novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek.

Kje je ostalo predvolilno povezovanje barv?
Od predvolilnih obljub o povezovanju barv, kar se je nanašalo predvsem na pisan občinski svet, županja za seboj pušča zgolj sivino, razdvojevanje in deljenje Rušanov na moje in tvoje.

Tako županja za politično podporo, umika pravne postopke proti svetnici z razlago, da bo občini tako zmanjšala pravniške stroške. Zanimiva razlaga, saj vemo, da ima občina Ruše pavšalno pogodbo z odvetniško pisarno Kac v višini 1350 EUR mesečno, tako je za proračun pravzaprav vseeno, če občino zastopajo na sodišču ali občina tožbo umakne. O tem govori tudi mnenje odvetnika za kazensko pravo, ki pravi takole: “Smiselnost odstopa od pregona je odvisna od več dejavnikov, eden izmed teh je seveda lahko tudi strošek, vendar glede na dejstvo, da naj bi bil postopek v zaključni fazi, je večji del stroškov že tako nastal.” Lahko se torej upravičeno vprašamo, zakaj županja umika tožbo proti osebi, ki je pred širno Slovenijo, v ustni in pisni obliki dejanje priznala, in si celo odpustek kupila s plačilom sredstev na Rdeči križ. Torej lahko filozofijo ruške županje v tem primeru razumemo tako, da bo vsakič ob prijetju roparjev v občini Ruše, potrebno zgolj vrniti ukradeno in denar nakazati na Rdeči križ, kar bo zadostovalo za umik kazenskega pregona. S tem bi prav gotovo poskrbeli za manjšo zasedenost slovenskih zaporov, verjetno pa povečali število izvedenih ropov in goljufij.

Direktor podjetja Metalka Commerce, ki je v začetku januarja kupilo Vinagovo klet je danes medijem predstavil stanje kleti in njihove načrte za prihodnost.

Dierktor podjetja, ki je kupilo vinagovo klet je pojasnil, da je bila njihova prva naloga da obdelajo vinograde, kar so tudi že storili. Kakšni pa bodo naslednji koraki pa v priloženem videu.

Ziherl je še dodal, da bo klet na voljo turistom in tudi ostalim obiskovalcem, ki bodo v klet zašli zgolj po nakup vina. Kdaj pa bo klet zaživela v novi podobi pa zaenkrat še ni znano.

Novi lastnik ima tudi željo, da ohrani Vinagovo blagovno znamko. Želijo biti prisotni tudi na večjih mariborskih dogodkih, kot je Zlata lisica, ki je imela svoje Lisičkino vino iz Vinagove kleti.

Za obdelavo vinogradov, trgatev in novo klet bo družba po njihovih izračunih potrebovala še 300.000 eurov za sanacijo stare kleti pa bodo vložki milijonski. Nameravajo pa že letos pridelati približno 350.000 litrov vina.

Mariborski mestni svet bo na aprilski seji odločal o dvigu cen vrtcev. Če bo predlog sprejet, bodo nove cene programov od maja v povprečju višje za nekaj manj kot sedem odstotkov. Za občane Maribora so na mestni občini predvideli znižanje plačila s subvencijo iz proračuna, ki bo za vsakega otroka mesečno v povprečju znašala 20,27 evra.

pust, vrtec zvonček

Povprečno se bodo cene vrtcev zvišale za 6,89 evra mesečno. Za občane MO Maribor so predvidena tudi različna dodatna znižanja plačil staršev s stalnim prebivališčem v MO Maribor. Za posameznega otroka znaša ta subvencija mesečno povprečno 20,27 evra in je plačana iz mestnega proračuna.

Stroški dela predstavljajo okrog 80 % delež cen vrtcev in najbolj vplivajo na višino cene. V času od sprejema trenutno veljavnih cen programov so se spremenila izhodišča za izračun stroškov dela zaposlenih. Vlada RS in sindikati javnega sektorja so namreč decembra 2018 sprejeli dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju. Dogovor pomeni rast vseh elementov cen programov vrtcev, ki predstavljajo stroške dela (plače, prispevki, drugi osebni prejemki). V prvih mesecih letošnjega leta je večina slovenskih občin sprejela odločitev o dvigu cen vrtcev.

Za občane MO Maribor so s “Sklepom o določitvi cen programov javnih vrtcev na območju MOM” predvidena tudi različna dodatna znižanja plačil staršev s stalnim prebivališčem v Mestni občini Maribor. “Najobsežnejše dodatno znižanje, namenjeno našim občanom je tako imenovano splošno znižanje in znaša od 7 – 23 % plačila, ki bi ga sicer starši morali plačati. Za posameznega otroka znaša ta subvencija mesečno povprečno 20,27 evra in je plačana iz mestnega proračuna,” pojasnjujejo na MO Maribor.  Poleg navedene subvencije sta iz mestnega proračuna plačni še dve dodatni znižanji plačil staršev, in sicer poletna rezervacija in znižano plačilo vrtca v primeru bolezni otroka. Vse tri dodatne subvencije plačil staršev za mariborske občane znašajo 1.438.000 evrov. Sredstva za njihovo plačilo so planirana v proračunih za leti 2019 in 2020, ki ju bo Mestni svet MO Maribor sprejemal na isti seji kot predlog cen vrtcev.

Plačniki storitev predšolske vzgoje so občine, v katerih imajo otroci stalno prebivališče in starši v vrtec vključenih otrok, katerim plačilo vrtca določi pristojni Center za socialno delo na osnovi njihovih dohodkov in premoženja. V mariborskih javnih vrtcih je s strani proračuna pokritih 77 % vseh stroškov, s strani staršev pa 23 %. Proračunska sredstva so zagotovljena v proračunu, prispevek staršev pa se zagotavlja s plačili staršev v odstotku od cene programa, v katerega je otrok vključen. Predlagana korekcija cen programov mariborskih javnih vrtcev pomeni višje plačilo staršev od 5,73 % do 6,54 %, kar v znesku pomeni od 1,84 evra do 17,81 evra oz. povprečno za 6,89 evra mesečno.
Povečanje plačila je odvisno od dohodkovnega položaja staršev in programa vrtca, ki ga otrok obiskuje.