V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Od ponedeljka, 1. aprila, bodo na Pohurju stekla redna vzdevzdrževalna dela na krožni kabinski žičnici.
“Takoj po koncu zimske sezone na Pohorju, bodo v ponedeljek, 1. aprila, stekla redna vzdrževalna dela na krožni kabinski žičnici,” so sporočili na Facebooku Marproma.
Vir: Facebook Marprom
Zaradi opravljanja teh del, predpisanih na določeno število obratovalnih ur, bo gondola v aprilu delovala v zmanjšanem obsegu. “Tako od začetka aprila ob ponedeljkih, torkih in sredah ne bo vozila, v drugi polovici tednov pa bo obratovala po voznem redu vsako polno uro. Pri tem bo določene dni oziroma ure tudi neprekinjeno krožila – to je ob četrtkih in petkih od 14. do 18. ure ter med vikendi in prazniki od 8. do 18. ure,” so zapisali. “Ker bomo remont izvajali samo v prvi polovici tednov, bo lahko v drugi polovici odprt tudi kolesarski park. Prav tako bo gondola zaradi tekmovanja v Bike parku Pohorje in praznikov delovala vse dni med 22. aprilom in 3. majem,” so še dodali. Če vseh predvidenih vzdrževalnih del na gondoli ne bo mogoče končati v aprilu, se bodo zatem nadaljevala še v maju. “Tudi takrat jih bomo izvajali ob ponedeljkih, torkih in sredah. Zahvaljujemo se za razumevanje in vam želimo prijetno vožnjo z gondolo,” so še dodali.
Civilna iniciativa, v katero so se povezali kmetje, ki so zadnja leta vse večkrat oškodovani zaradi poplavljanja Drave, je danes v sodelovanju s kmetijsko-gozdarskima zbornicama iz Ptuja in Maribora v Skorbi na to temo pripravila problemsko konferenco. Prišla je tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in podprla njihova pričakovanja.
Lastniki kmetijskih zemljišč ob reki iz Podravja so se že lani organizirali v civilno iniciativo, preko katere so izrazili nezadovoljstvo in svoje zahteve zaradi škode, ki jim jo povzročajo vse bolj pogoste poplave Drave, ob kateri imajo svoja kmetijska zemljišča.
Slika je simbolična.
Kot opozarjajo, se zaradi zaraščanja stare struge in slabega vzdrževanja pretočnost reke iz leta v leto zmanjšuje, kar povzroča vedno več poplav, posledično pa veliko gospodarsko škodo na kmetijskih površinah, cestni infrastrukturi in gospodarskih objektih.
Kot so poudarili, škoda nastaja na okoli tisoč hektarjih najboljših kmetijskih zemljišč, zato so tudi danes od države terjali, da znova zagotovi pretočnost Drave na 2000 kubičnih metrov na sekundo in jo nato tudi vzdržuje, brezpogojno zaščiti kmetijska zemljišča ter ovrednoti škode po poplavah ter na ta način določi normative za oceno škode v prihodnje.
Prav tako od pristojnih na državni strani zahtevajo natančno določitev institucije, ki je odgovorna za sanacijo in povračilo škod, ter takojšnjo sanacijo škode, nastale po poplavah leta 2012 in 2014, ki naj bi posledično poleg zamuljenosti glavni razlog za lanske dodatne škode pri že nizkem pretoku reke.
Državi predlagajo še projektni pristop k celoviti rešitvi poplavne varnosti in določitev enoletnega roka za ukrepanje, zavzeli pa so se še za ustanovitev delovne skupine, ki bi bdela nad uresničitvijo njihovih zahtev.
Na današnji konferenci pravega odziva z državne strani niso slišali, saj predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, od katerih je odgovore pričakovala tudi ministrica Pivčeva, ni bilo. Vso nezadovoljstvo kmetov je tako moral občutiti direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar, ki je zbrane skušal prepričati, da pretočnost Drave ves čas ostaja približno enaka.
“Treba se je zavedati, da te površine ležijo v območju desetletnih poplav in temu primerno bo treba tudi prilagajati rabo zemljišč,” je dejal Prohinar in dodal, da za vzdrževanje vodotokov vsako leto namenjajo dokaj obsežna sredstva, je pa očitno tudi zaradi čisto naravnih procesov odlaganja mulja na poplavnih površinah prišlo do delne preusmeritve vode na druge površine.
Kmetijska ministrica je poudarila, da je njihovo ministrstvo pri reševanju te problematike na vrsti daleč za okoljskim ministrstvom, je pa poudarila, da se še kako zaveda pomena ohranitve prav vsakega hektarja kmetijskih zemljišč. “Zato seveda pristajamo na prav vse zahteve in podpiramo vse pobude, ki krepijo to zavedanje in prispevajo k njihovem ohranjanju,” je dejala Pivčeva.
Vir: STA
Z zaključnimi besedami obeh obdolženih se je danes na mariborskem okrožnem sodišču končalo sojenje predsedniku Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku in Mateju Lesjaku, obtoženima ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Izrek sodbe je sodnica Vanja Verdel Kokol napovedala za petek ob 9. uri.
Oba obdolžena sta v današnjih zaključnih besedah na sodišču povedala, da ne drži nič od tega, kar jima očita tožilstvo. To prvoobtoženemu Šišku pripisuje ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve, soobtoženemu Lesjaku pa pomoč pri tem dejanju. To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele – Štajerske varde septembra lani.
Šiško je zatrdil, da nikoli ni pozival k nasilju ali k spremembi ustavne ureditve, ampak da si je vseskozi prizadeval za spoštovanje slovenske ustave. Prav s tem namenom naj bi tudi kritiziral državne oblasti, za kar pa meni, da ima v demokratični družbi pravico početi. “Ljudje, ki vodijo to državo, se ne zavedajo, da so samo izvoljeni predstavniki ljudstva in da jih ima to pravico zamenjati, a ne z nasiljem, ampak z zakonitimi sredstvi,” je dejal.
Po njegovih besedah so ustanovili Štajersko vardo kot podporo obstoječim obrambnim silam v državi, “če bo to potrebno”. Pojasnil je, da je njena ustanovitev že od vsega začetka v programu Gibanja Zedinjena Slovenija, ki je uradno priznana politična stranka in je nastopila že na več volitvah, a prej temu nihče od državnih organov ni oporekal.
“Nikoli nisem govoril, da je treba strmoglaviti državo. Nasprotno, govoril sem o sodelovanju z državnimi organi,” je dodal. Tudi ko je v pozivu Cerarju omenjal kramolo, je, kot je dejal, mislil na nenasilen upor. “Spremembe je namreč treba delati z volitvami. A ljudje se morajo zavedati pomena udeležbe na volitvah, zato sem jih pozival, naj sodelujejo pri izbiri ljudi, ki bodo vodili našo državo, ne pa da naj jih rušijo,” je navedel.
Poudaril je, da ni nikogar ščuval, temveč da je le pozival ljudi, naj se organizirajo, da bodo lahko pomagali pri obrambi države. “To je naša dolžnost,” je prepričan. Povedal je še, da sam ni nikoli ničesar objavljal na spletu, vsi posnetki, s katerimi naj bi ogrožal varnost v državi, pa so še vedno javno dostopni, medtem ko je sam že več kot šest mesecev v priporu.
Zato ocenjuje, da je sodni postopek uperjen predvsem proti njemu osebno. Prepričan je namreč, da je tožilstvo “dobilo navodilo, da je Andreja Šiška treba zapreti v opomin drugim, ki bi si slučajno še upali govoriti proti njim”. “Gre za izrazito politično, dejansko naščuvano ravnanje državnega tožilstva, ki pa ni uspelo ničesar dokazati,” je dejal.
Soobtoženi Lesjak, nekdanji član podmladka SDS, ki se brani s prostosti, je bil v zaključnih besedah mnogo krajši. “Nisem kriv, ker snemati ni greh,” je dejal. Ponovil je, da je sam le zagotovil medijsko pokrivanje postroja Štajerske varde, kar ne bi smelo biti kaznivo dejanje. “To ni bil prepovedan, nelegalen dogodek in tudi snemanje takšnega dogodka ne more biti v svobodni družbi nezakonito,” je dejal.
Tožilec Tilen Ivič je za Šiška predlagal leto in štiri mesece zapora, za Lesjaka pa osem mesecev pogojne kazni. Za ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve je sicer zagrožena kazen do pet let zapora, sodne prakse na tem področju v Sloveniji pa še ni.
Vir: STA
V letu 2019 je Mestna občina Maribor pričela z izvajanjem energetske sanacije 24 javnih stavb v Mariboru. Vrednost projekta je okoli 10 milijonov evrov: 2 milijona evrov bo prispevala MO Maribor, 3,7 milijona evrov je kohezijskih sredstev, 5 milijonov evrov pa bo vložil zasebni partner Petrol d. d. Ljubljana. Energetska sanacija vključuje 11 osnovnih šol, 10 vrtcev, upravno stavbo Mestne občine Maribor, Ledno dvorano in dvorano Tabor. Po zaključeni energetski sanaciji naj bi vsako leto prihranili do 400.000 EUR, so danes sporočili iz MO Maribor.
Občina se je po predhodni strokovni oceni odločila za izvedbo projekta preko javno-zasebnega partnerstva, kar pomeni, da v energetsko prenovo objektov sofinancira zasebni partner Petrol d. d. Ljubljana, ki lastni finančni vložek povrne preko prihrankov v naslednjih 15 letih. Tako bodo javne stavbe prenovljene z bistveno manjšo obremenitvijo občinskega proračuna. “Celotno tveganje v zvezi z doseganjem pogodbeno dogovorjenih prihrankov za čas trajanja pogodbe pa prevzame zasebni partner. Glavni namen investicijskega projekta je izvajanje potrebnih ukrepov za energetsko prenovo teh stavb. Energetsko varčevalni potencial je bil prepoznan predvsem v ovoju objektov, ogrevalnih sistemih in razsvetljavi. 14 objektov bo celovito energetsko obnovljenih, poleg tega pa si MO Maribor prizadeva za vzpostavitev učinkovitega upravljanja z energijo z namenom funkcionalnega izboljšanja in povečanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja stroškov energije in vzdrževanja, upravljanja zgradb ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prašnih delcev,” so sporočili iz MO Maribor.
MO Maribor, ki skupaj z Energetsko agencijo za Podravje vodi operativni del projekta, in izvajalec podjetje Petrol, so že pričeli z izvajanjem in vzpostavljajo delovnih kontaktov z uporabniki stavb, ravnatelji, hišniki in drugim osebjem, ki bo skrbelo za izvajanje na terenu. Na uvodnih sestankih so bile uporabnikom stavb predstavljene vse aktivnosti in splošen potek izvedbe projekta ter popisi posameznih del, da lahko uporabniki izrazijo tudi svoje pripombe in morebitne izboljšave. Določila se je skupina za nadzor projekta s strani naročnika, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij. Kot so zapisali v sporočilu za medije so se izvedli ogledi stavb s strani projektantov, pričela se je izdelava projektnih dokumentacij in natančen popis del s strani izvajalca. “Vsa dela se dnevno usklajujejo z uporabniki. Pripravljalna dela so se že pričela na OŠ Slave Klavore, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Martina Konšaka Maribor,” so zapisali. Na teh stavbah že pričenjajo z deli varovanja gradbišča, pripravljalnimi deli za zamenjavo stavbnega pohištva in izolacijo fasade. “Hkrati potekajo usklajevanja med naročnikom in izvajalcem pogodbe glede posameznih tehničnih detajlov in morebitnih nujno potrebnih dodatnih del. Rešujejo se podrobnosti z Zavodom za varovanje kulturne dediščine in vprašanja glede določenih dodatnih sanacijskih del na stavbah, ki bi jih bilo smiselno izvesti v času izvajanja sanacijskih ukrepov. S strani izvajalca je organiziran tudi strokovni nadzor nad varnostjo dela, saj je večina objektov šol in vrtcev, kjer je za varnost potrebno še posebej poskrbeti,” so še sporočili.
“Po zaključeni energetski sanaciji naj bi vsako leto prihranili do 400.000 EUR,” so sporočili iz MO Maribor.
V Mestni občini Maribor so v skladu z napovedjo novega župana Saše Arsenoviča zvišali turistično takso. Po novem bosta turistična in promocijska taksa znašali skupaj 2,5 evra oziroma 91 centov več kot doslej. Mestni svetniki so o tem odločali kar na dopisni seji.
Arsenovič je dvig turistične takse napovedal pred dvema tednoma na zadnji redni seji mestnega sveta, ko je tekla prva obravnava občinskih proračunov za letošnje in prihodnje leto. S tem naj bi povečali priliv denarja v občinsko blagajno, ki naj bi ga potem uporabili za vlaganja v turistično infrastrukturo.
Mestni svetniki so o tem odločali na dopisni seji, ki se je zaključila danes opoldne. Kot so za povedali na občini, je za predlagani dvig glasovalo 30 mestnih svetnikov, nihče ni bil proti.
Višina turistične takse v Mestni občini Maribor se bo tako s 1. aprilom zvišala iz sedanjih 1,27 evra na dva evra, posledično pa se bo na 50 centov zvišala tudi promocijska taksa. Medtem ko je prva prihodek občin, je druga namenjena državi oziroma Slovenski turistični organizaciji (STO). Skupaj bosta turistična in promocijska taksa po novem znašali 2,5 evra, medtem ko je bilo doslej treba zanju odšteti 1,59 evra na osebo na dan.
Možnost za dvig turistične takse so dobile občine z zakonom o spodbujanju razvoja turizma, ki je začel veljati 15. marca 2018. A se ekipa prejšnjega župana Andreja Fištravca ni odločila za dvig, ker je tako želela privabiti več turistov.
Ekipa novoizvoljenega župana Arsenoviča razmišlja drugače. “Turistična panoga na območju Mestne občine Maribor v zadnjih letih izkazuje pozitivno gibanje rasti, tako po številu prihodov turistov v mesto, številu nočitev in posledično po rasti vseh prilivov iz turizma. Zaradi tega so večje potrebe po vlaganju v turistično infrastrukturo in njenem vzdrževanju, urejanju prebivalcem prijaznejšega okolja na turističnem območju ter po pripravi privlačne, inovativne ponudbe in programov,” je zapisala v gradivu za dopisno sejo.
Prepričani so, da povišanje turistične takse ne bo odvrnilo turistov od obiska. “V primerjavi z ostalimi večjimi turističnimi občinami bomo tako poenotili višino takse s Ptujem, Celjem in Novo Gorico, medtem ko zaračunavata Ljubljana in Bled najvišjo turistično in promocijsko takso in sicer 3,13 evra,” so izpostavili.
Maribor je lani po podatkih Zavoda za turizem Maribor – Pohorje obiskalo 13 odstotkov več turistov kot leto prej. Število nočitev je preseglo nov mejnik, saj so v mestu zabeležili rekordnih 451.610 oziroma 36 odstotkov več nočitev kot v letu 2017.
Vir: STA
Mestna občina Maribor namerava obnoviti in razširiti enoto vrtca, ki stoji poleg osrednje mariborske tržnice na Lentu. S projektom, ocenjenim na 1,5 milijona evrov, želijo izboljšati bivalne pogoje v vrtcu in pridobiti dva nova oddelka.
Vrtec Ivana Glinška Maribor – enota Ribiška. Vir: Google maps
Mestni svetniki so na zadnji seji potrdili investicijsko dokumentacijo za projekt. Gre za eno od šestih enot Vrtca Ivana Glinška Maribor, imenovano Ribiška. Trenutno je tam v štirih oddelkih nekaj manj kot 70 otrok.
Trenutna stavba je dotrajana in draga za vzdrževanje in obratovanje, igralnice in sanitarije ne ustrezajo standardom in normativom, prav tako obstoječi vrtec ne razpolaga z ustreznim večnamenskim prostorom in kabineti za izvajanje individualne obravnave otrok.
Z dograditvijo dveh igralnic bi zagotovili dodatne zmogljivosti te enote vrtca, s tem pa tudi razbremenili enoto Gregorčičeva – Krekova. Uporabne površine vrtca Ribiška se bodo s sedanjih 660 kvadratnih metrov povečale na več kot tisoč kvadratnih metrov.
Obnova naj bi trajala nekaj več kot leto dni, pri čemer naj bi z gradbenimi deli začeli avgusta letos. “Za otroke bodo zagotovljeni prostori v času gradnje, v šolskem letu 2020/21 pa bodo že bivali v novem vrtcu,” napovedujejo na občini.
Stroške bodo krili s sredstvi iz občinske blagajne, pri čemer naj bi pol milijona evrov zagotovili v proračunu še letos, ostalo pa prihodnje leto. V predlogu proračunov, ki morata še skozi drugo branje v mestnem svetu, so ta sredstva predvidena.
Idejno zasnovo so obnovo vrtca so izdelali že leta 2014. Pred leti, ko se je na tem območju načrtovalo izgradnjo nove Umetnostne galerije Maribor (UGM), se je sicer nameravalo ta vrtec podreti, a so kasneje, ko so idejo o galeriji preselili drugam, ta načrt opustili.
Ta del Lenta, znan kot Dravske Benetke, je v zadnjem času že doživel več sprememb na bolje. Zasebniki so uredili prej prazne prostore pri kopališču Pristan, mestna oblast pa je pred dnevi umaknila s tržnice razpadajoče dežnike. Še letos naj bi začeli z urejanjem nabrežja Drave in bližnjega Vojašniškega trga in Sodnega stolpa.
Vir: STA
Vodstvo Mestne občine Maribor je danes zainteresirani javnosti predstavilo projekt ureditve Cafove ulice, Kot so povedali, želijo s projektom slediti svoji viziji o mestu, ki meščanom nudi prijazen prostor, ki bo omejen za motorni promet in posledično dan v skupno rabo ljudem.
Okrog 40 prebivalcev Cafove, predstavniki civilne iniciative, Mestne četrti Center in podjetja Indoma, so se udeležili današnje predstavitve projekta ureditve Cafove, ki so jo na občini poimenovali kar “Ulico ljudem”. Predstavitev, ki se je sicer pričela burno, predvsem na predlagano prometno ureditev, v kateri naj bi ukinili parkirišče in omejili promet, se je vendarle končala z konstruktivnimi predlogi, ki jih imajo namen na mariborski občini spisati v skupek dogovorov. Po besedah župana Aleksandra Saše Arsenoviča jih bodo spisali in podali v razpravo. Največ burnih reakcij na začetku ter kasneje podanih predlogov je bilo prav na račun prometne ureditve, da naj bi ukinili parkirišča in omejili promet. Na koncu razprave jim je vendarle uspelo doseči dogovor, da na platoju Borisa Kidriča pridobijo parkirna mesta. “Danes smo se lahko tudi konkretno dogovorili, da dobimo na platoju Borisa Kidriča možnost parkiranja vmesne izgube pakirnih mest na Cafovi. Sledili bodo še vmesni razgovori z županom in upam, da bodo tudi ti konstruktivni tako kot so jih zdaj nakazali, da bomo tudi naprej prišli do željenega,” je dejal Jurij Brodšnajder iz Civilne iniciative.
Projekt ureditve Cafove je bil prijavljen v septembru 2018 na razpis Ministrstva za infrastrukturo, kjer so bila s sklepom 19. 12. 2018 pridobljena nepovratna sredstva v višini 320.084,72 EUR. S sredstvi evropske kohezijske politike bo sofinanciranih 80 % upravičenih predvidenih stroškov operacije glede na omejitve javnega razpisa (od tega 85 % iz sredstev Kohezijskega sklada in 15 % integralnih sredstev MZI).
Danes se je podpisala pogodba za dobavo specializirane računalniške opreme (v okviru projekta HPC RIVR), namenjene delovanju superzmogljivih računalnikov (HPC), ali natančneje za delovanje prototipnega HPC računalnika, ki bo nameščen na lokaciji Univerze v Mariboru.
Dobavitelj, podjetje XENYA d.o.o., je bil na javnem razpisu izbran kot najugodnejši, in bo tako dobavil omrežno opremo, diskovne kapacitete, GPU računska vozlišča, ter strežnike in računska vozlišča. Skupna vrednost pogodbe je 1.692.349,84 EUR. Dobavitelj mora opremo, ki je predmet te pogodbe, dobaviti in namestiti najkasneje v roku devetdeset (90) dni od veljavnosti pogodbe na lokacijo posebnega računalniškega zabojnika.
Rektor univerze, Zdravko Kačič, je prepričan, da današnji podpis pogodbe pomeni prelomno pridobitev za Univerzo v Mariboru, kakor tudi za celotno vzhodno regijo, saj bo superzmogljivi računalnik prispeval k razvoju številnih raziskav na mnogih znanstvenih področjih, kar se bo prav gotovo poznalo tudi pri razvoju gospodarstva.
Podpis pogodbe
Za eksperimentalni HPC bo skrbel Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM), ki za cca. 1700 zaposlenih, več sto zunanjih sodelavcev in več kot 20.000 študentov zagotavlja vrhunske storitve informacijske tehnologije. V primerjavi s primerljivimi inštitucijami po svetu zaposleni in študenti ne samo da glede dostopa do IT storitev niso v ničemer prikrajšani, temveč so mnogim za zgled; RCUM je tudi ena od vodilnih inštitucij v urejenosti na področju upravljanja identitet in dostopov.
Odbor mariborskega Mestnega sveta za komunalne zadeve se je na današnji izredni seji seznanil s problematiko javnega podjetja Snaga. Potem, ko so zgradili sortirnico, se je podjetje znašlo v likvidnostnih težavah. Direktor CvetoŽalik je na današnji seji večkrat zagotovil, da stanje, v katerem se je znašla Snaga, ni posledica postavitve sortirnice. Ključna težava so prenizke cene odvoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor.
Odbor je po več kot dveurnem zasedanju sprejel tri sklepe: da o opravljeni razpravi nadzorni odbor Mestni občini Maribor pozove k uvedbi izrednega postopka nadzora dokumentacije in upravičenosti izvedbe projekta sortirnice. Županstvu in mestnemu svetu bodo predlagali tudi, da pred končnim poročilom nadzornega odbora ne podprejo predloga povišanja cen ravnanja z odpadki, kot jih predlagajo v vodstvu Snage.
Vodstvo Snage ni razkrilo uradnih rezultatov lanskega poslovanja
Medtem pa Žalik in predsednik nadzornega sveta MatejSmrekar nista želela razkriti rezultatov lanskega poslovanja, češ da bodo ti objavljeni šele po koncu marca in da so tako izglasovali tudi na seji nadzornega sveta Snage.
Direktor Snage pa je spomnil, da se cene odvoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor niso spremenile že 13 let, kar pa da se že pozna tudi pri plačah zaposlenih, ki odhajajo iz podjetja. V letošnjem letu so odhod napovedali že ključni delavci v sortirnici.
Auer je bil jasen, da bodo priznali, da so cene odvoza komunalnih odpadkov prenizke, ko bodo videli dejansko stanje podjetja.
Prvi nadzornik Snage, Smrekar ni želel komentirati izgube, ki jo je podjetje v lanskem letu zaključila, po nekaterih informacijah je ta številka visokih 1,5 milijonov evrov.
Odbor je sprejel tudi sklep, da mora Snaga odgovoriti, zakaj niso občanom vrnili okoli 1,7 milijona evrov oziroma kot je Auer prikazal, gre za 33 eurov na gospodinjstvo, ki bi jih morala po odločitvi računskega sodišča zaradi napačno zaračunane okoljske dajatve med leti 2002 in 2005.
Odbor očital vodstvu nesodelovanja z bivšim vodstvom
Člani odbora so nadzornikom in upravi javnega podjetja očitali, da na mestni svet doslej niso prišli z elaboratom, ki bi bil podlaga za morebiten dvig cene, o kateri sicer odloča mestni svet. Tako direktor Snage kot prvi nadzornik podjetja sta zatrdila, da so kabinet prejšnjega župana večkrat pozvali, da elaborat uvrsti na dnevni red seje mestnega sveta, a se to ni zgodilo. Žalik je pojasnil, da je naraščanje cen odvoza komunalnih odpadkov povezan z gibanjem cen na tržišču. Če so pred dvema letoma govorili o ceni 95 eurov na tono, so danes prišli na 170 eurov.
Vodja urada za komunalo ViliEisenhut je povedal, da je Snaga elaborate res pripravljala, tudi letos, a ga do vzpostavitve vseh odborov niso mogli posredovati naprej. Potem ko jih pregledajo strokovne službe, se po njegovih besedah župan odloči, kdaj jih da na mestni svet.
Direktor mestne uprave BorisŽeleznik, ki meni, da se po nepotrebnem širi strah in nelagodje.
Na mariborski občini bodo tako odločitev sprejemali šele takrat, ko bodo imeli vse podatke in bodo stanje lahko tudi primerno analizirali.
Nadzorniki mariborskega javnega podjetja Snaga, ki je po lanskem odprtju sortirnice odpadkov zadnje dni na očeh lokalne javnosti zaradi za zdaj še neuradno dokaj velike izgube, so včeraj sprejeli sklep o naročilu podrobne revizije investicije v sortirnico. Kot je povedal prvi nadzornik Matej Smrekar, jo bo opravila zunanja revizijska hiša.
V revizijo bodo po Smrekarjevih besedah zajeli vse, od strokovne preučitve pogodbe z izbranim izvajalcem, do pregleda vseh opravil, ki jih je ta po pogodbi moral zagotoviti. Zunanji revizor bo tako preučil ekonomski, tehnično-tehnološki, pravni in vse ostale vidike, ki so potekali znotraj investicije.
Kot je ob tem napovedal predsednik nadzornega sveta, bodo v skladu z zaključki revizije po potrebi na odgovornost poklicali vse morebitne odgovorne.
Sicer pa so se nadzorniki na seji dotaknili tudi za zdaj še nerevidiranih podatkov o poslovanju družbe v letu 2018. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi izguba znašala vsaj 1,5 milijona evrov, zaradi česar naj bi občanom grozilo zvišanje položnic za odvoz smeti. Vse to pa je prav v nasprotju z napovedmi prejšnje mestne oblasti, ki so z zagonom sortirnice obljubljale celo znižanje stroškov.
Nadzorni svet je danes izrazil zaskrbljenost nad odtekanjem informacij, ki jih je družba posredovala kot interno delovno gradivo. Smrekar je zatrdil, da poslovni izkaz za leto 2018 zagotovo ne bo takšen, kot je bil v preteklih dneh predstavljen v javnosti, vseeno pa so nadzorniki vodstvu družbe naložili izvajanje ukrepov za izboljšanje likvidnostnih razmer.
Vodstvo Snage, na čelu katere je direktor Cveto Žalik, se bo na očitke, povezane s poslovanjem podjetja in predlogom dviga cen ravnanja z odpadki v Mariboru, odzvalo na četrtkovi novinarski konferenci, predsednik odbora za komunalne in gospodarske javne službe v mariborskem mestnem svetu pa je za isti dan sklical tudi izredno sejo, na kateri bodo problematiko obravnavali celovito.
Na mestni občini so pojasnili, da je manjši del izgube Snage posledica realnega dviga stroškov in zaostajanja cen, za kar ni mogoče kriviti vodstva podjetja. Za ostali del “pa se lahko vprašajo po odgovornosti uprave podjetja”.
Kot so dodali, je za večji del izgube dejansko kriva investicijo v sortirnico. Zakrivila naj bi jo napačno tehnično načrtovanje investicije, s katero so predvidevali bistveno večji izplen, kot sedaj dejansko je, ter napačno finančno načrtovanje, saj so poplačevanje investicije planirali na deset let, kar je po mnenju sedanjega vodstva občine popolnoma nerealno.
Župan Saša Arsenovič je sicer že pred časom omenil možnost zvišanja cen komunalnih storitev v občini. Da je dvig cen nujen, so na občini potrdili tudi ta teden, a dodali, da samo toliko, kot je utemeljeno, saj na občane ne morejo valiti bremena slabe investicije.
Vir: STA
Na območju družbe Elektro Maribor poteka projekt zamenjave števcev električne energije s pametnimi števci. Zamenjava števca je izjemno enostavna in za uporabnike brezplačna.
Za menjavo števca so potrebni le trije koraki. Po pošti bodo uporabniki prejeli obvestilo o načrtovani menjavi števca s priloženimi navodili o uporabi. V obvestilu bo tudi navaden termin zamenjave števca. Ob napovedanem terminu bo monter Elektra Maribor opravil zamenjavo števca. V primeru dostopnega merilnega mesta prisotnost uporabnika ne bo potreba.
Namen projekta je izgradnja naprednega merilnega sistema, kateri je osnovni gradnik pametnih omrežij. Zaradi menjave števca bo potreben kratkotrajen odklop. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada. V skladu z zakonodajo bodo v sistem naprednega merjenja, najkasneje do konca leta 2025 vključena vsa merilna mesta. V Elektro Maribor so prepričani, da bodo ta cilj dosegli že prej. Uvedba naprednega merjenja bo potekala na celotnem geografskem območju, ki ga pokriva Elektro Maribor.
Letošnji Svetovni dan voda bosta Pokrajinski muzej Maribor in družba ZEOS obeležila na prav poseben način. Pripravljata posebno ozaveščevalno-zbiralno akcijo “Stari aparati za prihodnost”, v sklopu katere bodo zbirali odpadne aparate, sijalke in baterije s poudarkom na malih gospodinjskih aparatih preteklosti (najboljše kose bodo tudi nagradili), ki bodo ostali v muzeju kot pričevalci preteklosti za prihodnost.
Svetovni dan voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, nas opozarja, kako pomembno vlogo ima ta naravna dobrina za naša življenja. Ta dan je priložnost, da osvetlimo različne načine, kako lahko naš odnos do vode še izboljšamo. K onesnaženju vode lahko neposredno ali posredno doprinesejo različne dejavnosti iz kmetijstva, industrije in prometa. Tudi napačno odloženi e-odpadki, predvsem stare baterije in sijalke, ki vsebujejo težke kovine, imajo velik negativen vpliv na naše okolje, med drugim tudi na podtalnico. Zato je zelo pomembno, da tovrstne odpadke ločeno zbiramo in jih oddamo na pravilna zbirna mesta. Sicer nekoliko nenavaden projekt za Pokrajinski muzej, ki pa ima tudi svojo razlago.
Tako je nastal projekt zbiranja starih malih gospodinjskih aparatov, s katero bodo Mariborčane in širšo okolico informirali o pravilnem ravnanju s starimi aparati, odpadnimi sijalkami in baterijami ter opozorili na različne lokacije za ločevanje teh odpadkov. Posebnost akcije je, da ne bodo zbirali le male odpadne aparate, sijalke in baterije, namenjene okolju prijazni obdelavi, ampak tudi male gospodinjske aparate preteklosti, ki bodo ostali v Pokrajinskem muzeju Maribor kot pričevalci preteklosti za prihodnost. Muzej bo namreč v svoje zbirke uvrstil najstarejše in najbolj zanimive male aparate, predstavnike preteklega časa in načina življenja. Tri najbolj zanimive predmete bodo na koncu akcije nagradili s praktičnimi nagradami. Prejemniki teh nagrad pa bodo objavljeni na spletnih straneh Pokrajinskega muzeja Maribor in podjetja ZEOS ter na njihovih družbenih omrežjih do 25. marca.
Potrebno pa je vedeti, da obstajajo neka določena merila, kdaj je predmet primeren za razstavni eksponat v muzeju in kdaj je primeren, da ga primerno ločimo in damo med odpadke.
Odpadne aparate, sijalke in baterije pa tudi stare aparate, zanimive za muzej, bodo meščani lahko oddali na blagajni Pokrajinskega muzeja Maribor že med 19. in 21. marcem (torek – četrtek) med 10.00 in 18.00 ter 22. marca (petek) med 8:00 in 14:00. Če ste prepričani, da posedujete redek ali zelo star primerek malega gospodinjskega aparata pa lahko nanj opozorite muzejske uslužbence, ki bodo nato ocenili ali je dejansko primeren za muzejsko zbirko. Prav tako v petek, 22. marca, na Svetovni dan voda, pa bo med 8:00 in 14:00 na Grajskem trgu na ogled posebno ozaveščevalno vozilo družbe ZEOS, imenovano E-transformer, kjer bo za šolarje in ostale obiskovalce potekal zabavno – izobraževalni program.
Gre torej za multimedijski tovornjak, ki ima na strehi sončno elektrarno ter na izviren in zanimiv način predstavlja ločevanje in ponovno uporabo e-odpadkov. V vozilu se nahaja prava potujoča razstava – na ogled so sestavni deli velikih in malih gospodinjskih aparatov, mobilnih telefonov, televizorjev in raznovrstne e-opreme, pred vozilom pa dodatne ozaveščevalne aktivnosti. Njegovi obiskovalci bodo izvedeli vse o pomembnosti pravilnega ravnanja s starimi aparati ter spoznali različne lokacije za oddajo tovrstnih odpadkov (npr. ulični zbiralniki na nekaterih eko otokih, zeleni koti v tehničnih trgovinah itd.). Bodite torej del ozaveščevalno-zbiralno akcije in spoznajte Pokrajinski muzej Maribor v nekoliko drugačni luči.
Krožno gospodarstvo je usmerjeno v ponovno uporabo, popravila in recikliranje ključnih tokov odpadkov, kot so komunalni odpadki in odpadna embalaža, obstoječih materialov in izdelkov. Poudarek je na uporabi energije iz obnovljivih virov, opuščanju uporabe nevarnih kemikalij, zniževanju porabe naravnih virov ter eko oblikovanju izdelkov s ciljem zmanjšati količino odpadkov v smeri ničelne stopnje.
Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Zasnova izdelkov v krožnem gospodarstvu zagotavlja čim daljše obdobje kroženja izdelkov v rabi, prav tako njihovo kaskadno rabo, pri tem pa ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to mogoče. Kako smo v Sloveniji usposobljeni za krožno gospodarstvo in kako smo mu že zavezani? Kako so naša podjetja vključena v procese krožnega gospodarstva in koliko je to že del ekonomike podjetij? Ali so odpadki ekonomsko donosna kategorija? O teh in mnogih drugih vprašanjih so se gospodarstveniki in raziskovalci pogovarjali na posvetu o ponovni uporabi odpadkov za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo.
Pri tem procesu sodelujejo različne institucije, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo odpadkov v panogah, kjer to do zdaj ni bilo prav pogosto. Ena od takšnih panog je gradbeništvo, kjer se do zdaj niso ukvarjali s ponovno uporabo gradbenih odpadkov, predvsem pa je še veliko skepse ali recikliran odpadni material, lahko zadosti vsem standardom, ki veljajo v gradbeništvu. V Zavodu za gradbeništvo so tako izdelali zasipni material iz odpadkov papirne industrije.
S podobnim projektom, ki je prav tako krožno gospodarsko usmerjen, se ukvarjajo tudi na Inštitutu za celulozo in papir, kjer so se fokusirali predvsem na produkte z visoko dodano vrednostjo.
Gospodarstvo bo moralo pohiteti, saj Slovenija pri razvoju krožnega gospodarstva zaostaja za najbolj naprednimi državami Evropske unije. Pridobiti bo potrebno več energije iz obnovljivih virov, opuščati uporabo nevarnih kemikalij, znižati porabo naravnih virov in zmanjšati količino odpadkov.
Nekdanja uprava Probanke je s posojilom družbi Medaljon banko oškodovala za dober milijon evrov, zato morajo Romana Pajenk, Milana Lah in Vito Verstovšek v 15 dneh Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot pravni naslednici Probanke po odločitvi mariborskega višjega sodišča plačati okoli 1,5 milijona evrov odškodnine, piše spletni Večer.
FOTO: STA
Kot poroča časnik, morajo vsi trije nekdanji člani uprave plačati nekaj več kot milijon evrov odškodnin, ob tem pa še zamudne obresti, saj se je tožba vlekla vse od leta 2014, zraven pa še okoli 45.000 evrov pravdnih stroškov, ki jih je imela Družba za upravljanje terjatev bank. Trojica se mora sama dogovoriti, v kakšnem razmerju bo povrnila denar. Pred tem pa lahko še zahtevajo revizijo postopka kot izrednega pravnega sredstva na vrhovnem sodišču, kar naj bi po navedbah Večera tudi storili.
Tokratna odločitev sodišča se nanaša na 1,09 milijona evrov posojila, ki ga je Probanka decembra leta 2009 odobrila družbi Medaljon. Družba Medaljon je bila pomembna lastnica Probanke, prek Profectusa in Zlate monete II pa pomembni lastniki Medaljona in s tem Probanke prav člani njene nekdanje uprave.
Pajenkova je za časnik povedala, da se je s sodbo šele seznanila, očitkov pa ne sprejema. Ob tem je še dodala, da denarja za plačilo odškodnine nima, sicer pa je bančna zakonodaja jasna, o vsem pa so seznanjali Banko Slovenije, tako da ji odločitev sodišča ni razumljiva. Brez možnosti za vračilo naj bi bil tudi Verstovšek, medtem ko se Lahova na sodbo za zdaj ni odzvala.
Pajenkova in Lahova sta bili sicer januarja na mariborskem sodišču tudi kazensko obsojeni zaradi dveh poslovnih goljufij, za kateri je sodišče izreklo vsaki po leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni v preskusni dobi štirih let. Proti vsem trem članom uprave je DUTB sicer vložila še več drugih odškodninskih tožb.
Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka Magna Steyr po pravnomočni uveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenja konec prejšnjega tedna danes začenja poskusno proizvodnjo v novi lakirnici v Hočah, a ne povsem brez zapletov. Po poročanju Požarreporta se lahko zaplete pri okoljevarstvenem soglasju, kjer ima Gorazd Marinček, predstavnik nevladnega okoljevarstvenega združenja Rovo, še vedno odprt spor in postopek pred upravnim sodiščem.
“Upravnemu sporu glede okoljevarstvenega dovoljenja smo se odpovedali, nismo pa se odpovedali upravnemu sporu v zvezi z nezakonitim okoljevarstvenim soglasjem in gradbenim dovoljenjem,” je včeraj za Večer potrdil Marinček.
Magna je poskusni zagon prvotno načrtovala že za začetek marca, a je prišlo do zapletov pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje jim je dovoljenje izdala tik pred novim letom, a se je nanj pritožila dolenjska okoljska organizacija Rovo.
Spomnimo: Ministrstvo za okolje je v začetku februarja njihov ugovor zavrnilo, vendar se je pravnomočnost dokumenta zavlekla za dodatnih 30 dni, kolikor je strankam v postopku ostalo časa za vložitev pritožbe na upravno sodišče.
Predstavnik Rova Gorazd Marinček je po zavrnitvi njihove pritožbe nekajkrat napovedal, da bodo sprožili upravi spor, a je po sestanku z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom ter ministrom za okolje in prostor v odstopu Juretom Lebnom od te namere odstopil.
V občini Hoče-Slivnica, kjer so s pravnomočnim okoljevarstvenim dovoljenjem zelo zadovoljni, kljub ohlajanju avtomobilske industrije računajo na drugo fazo tovarne.
Ob začetku poskusne proizvodnje v Magninem obratu bo vodja projekta Magna Nukleus in prihodnji direktor družbe Magna Slovenija David Adam imel izjavo za medije.
Vir: STA
Občanke in občani Mestne občine Maribor bodo po novem očitno plačevali višje položnice odvoza komunalnih odpadkov. Ceno naj bi povišali med 50-70 odstotkov na zabojnik. Ali je torej izgradnja 12,5 milijonov evrov težke sortirnice v Mariboru bila zaman?
Le dobrega pol leta po začetku poskusnega obratovanja Snagina sortirnica očitno ne predela dovolj, da bi lahko odplačevala tako visok kredit in dejansko upravičila status, ki ga je še v letu 2017 pred mariborskimi mestnimi svetniki zagovarjal direktor mariborske snage CvetoŽalik. Obljubljeno je bilo, da bo sortirnica delovala troizmensko, da bodo na račun tega v Mariboru nova delovna mesta, sedaj pa komajda zmorejo z eno izmeno.
Sortirnica torej potrebuje več odpadkov, ki bi jih predelala, da bi lahko ustvarila dejanski dobiček. Namesto tega, bodo zdaj dodatno obremenili občanke in občane mariborske občine. Zakaj torej ne bi v mariborski Snagi k sodelovanju privabili še kakšno drugo občino? Na ta način bi lahko predelali več, ustvaril bi se dobiček, kredit pa bi se odplačeval iz tega naslova.
Iz Snage pa odgovarjajo, da lahko v poskusnem obratovanju v sortirnici odpadke obdelujejo le sami in da so takšna pravila. “Sicer pa smo že let 2016 z Mestno občino Ptuj podpisali pismo o nameri za obdelavo njihovih mešanih komunalnih odpadkov v naši sortirnici, prav tako smo v postopku razširitve okoljevarstvenega dovoljenja na sortiranje embalaže, zato potencial v odpadkih, ki bi se lahko obdelali v naši sortirnici obstaja,” so zapisali.
Kljub temu, pa bo do povišanja cen, kljub obljubam in gotovim trditvam še v letu 2017, sedaj le prišlo. Spomnimo se, kaj je direktor mariborske Snage obljubljal v letu 2017?
V oddaji V Mariboru Si, so na temo sortirnice in dviga cen komunalnih odpadkov, govorili tudi mariborski mestni svetniki. StojanAuer iz Liste za pravičnost in razvoj je dejal tako:
Zakaj naj bi se cene odvoza komunalnih odpadkov zvišale, so v Snagi pojasnili tako:
“Cena prevzema ene tone mešanih komunalnih odpadkov je v letu 2018 znašala 155,10 €, storitev predaje mešanih komunalnih odpadkov pa se več ne poslužujemo, saj jih sami obdelujemo v sortirnici. Glede na trenutna gibanja in trende na trgu odpadkov je sicer pričakovati, da bo cena samo še rasla. V ceni, ki jo plačuje uporabnik naše storitve v Mariboru, je vračunana cena prevzema mešanih komunalnih odpadkov v višini 98 evrov. V kolikor ne bi imeli sortirnice, bi vse mešane komunalne odpadke predajali, zdaj pa iz sortirnice pridejo tri frakcije, ki jih lahko prodamo na trgu.”
Dvig cene zaradi standarda, ki ga predpisuje država
V Snagi še kot dodatna razloga navajajo, da se bodo cene dvignile zaradi standarda, ki ga predpisuje država, da se do poletja vzpostavi sistem odvažanja embalaže direktno od vira nastajanja, torej neposredno iz gospodinjstev. Še en razlog pa je zaradi dogajanja na trgu odpadkov in trgu sekundarnih surovin. “Po ocenah se nam bo zaradi te zahteve strošek zbiranja, torej logistike, ki predstavlja dobrih 60% končne cene na položnici dvignil za okoli 350 tisoč evrov. dvig cen ni nuja samo v Mariboru saj so cene dvignili ali pa jih še bodo povsod po Sloveniji, navsezadnje tudi v Ljubljani,” so zapisali v Snagi.
Dogajanje na kitajskem tržišču, ki je zaprlo vrata za evropsko embalažo je sicer resda povzročilo zmešnjavo na tržišču odvoza komunalnih odpadkov, vendar pa to ne bi smelo tako drastično vplivati na poslovne rezultate v Snagi. “Vodstvo bi moralo prevzeti breme nase, kar bi bilo potrebno je, da direktor Snage županu ponudi vsaj svoj odstop,” je prepričan Auer.
Ali se bodo cene odvoza komunalnih odpadkov v mariborski občini resda dvignili, bodo sicer odločali mestni svetniki, ki so po večini proti. Odgovarjajo DamirOrehovec, SMC, MilanMikl NLS – Lista Franca Kanglerja in SašaPelko, Lista župana Andreja Fištravca.
Tudi župan mestne občine Maribor SašaArsenovič sicer pravi, da se bodo poglobili v situacijo in jo razjasnili preden bodo odločali.
Je Žalik zavajal javnost?
V Snagi so nam medtem na vprašanje ali je direktor Žalik torej pred dvema letoma zavajal javnost in mariborsko politiko glede nižjih cen odvoza komunalnih odpadkov samo zaradi tega, da bi do gradnje sortirnice prišlo, odgovorili:
“Ne, direktor ni nikoli zavajal javnosti. Dejstvo je, da bi bili danes v veliko slabšem položaju, če ne bi imeli sortirnice. Prihranek na njen račun pri obdelavi odpadkov znaša dober milijon evrov v primerjavi s tem, kako smo z mešanimi komunalnimi odpadki ravnali pred zagonom sortirnice. Dejstvo je tudi, da so se od leta 2017 do danes močno spremenile razmere na trgu odpadkov, na kar Snaga nima vpliva, imajo pa te spremenjene okoliščine vpliv na Snago. …”
V nadaljevanju pa so še zapisali:
“…Dvig cen ni povezan s sortirnico, kot bi nekateri radi prikazali. nasprotno, če sortirnice ne bi bilo, bi bili stroški ravnanja z odpadki še višji.“
Da dodamo še to, povprečna cena ravnanja z odpadki v Sloveniji znaša okrog 16 evrov na mesec, v Mariboru povprečni uporabnik trenutno plačuje 10,38 evrov na mesec. Torej se bo glede na napovedi, da se bodo cene dvignile med 50 in 70% , ta številka dvignila okrog slovenskega povprečje.
Danes je na socialnih omrežjih zaokrožila peticija “Poziv NKBM za vrnitev bankomata v Bistrico ob Dravi”, s katero želijo občanke in občani Ruš predvsem pa prebivalci Bistrice ob Dravi vrniti bankomat nazaj v kraj. Kar ni uspelo politiki, bodo sedaj poskusili doseči krajani Bistrice ob Dravi?
Odstranitev bankomata
Po tem ko so krajani Bistrice ob Dravi minuli ponedeljek ostali brez bankomata, ki je bil nameščen na nekdanji trgovini Klasek, so danes na socialnem omrežju pozvali vodstvo NKBM, da bankomat vrnejo nazaj, kar kaže, da je za Bistričane zdaj pomembno, da jih podprejo vsi Rušani in peticijo podpišejo v čim večjem številu, tako, da poskusijo NKBM dokazati, da ima bankomat širši pomen za kraj.
Celoten poziv do peticije in podpis lahko oddate na povezavi.
“Pozivamo vodstvo NKBM, da ponovno skrbno in tehtno razmisli o odločitvi, da ukine in odstrani edini bankomat v kraju Bistrica ob Dravi in ga čimprej vrne nazaj. Kraj z 1350 prebivalci ima velik delež starejšega prebivalstva, ki so po ukinitvi poštne poslovalnice in trgovine zdaj ostali še brez edinega bankomata v kraju. Vodstvu NKBM predlagamo nadgraditev bankomata z možnostjo plačevanja položnic,” so zapisali pod peticijo, ter ob tem še dodali: “Razumemo poslovno odločitev banke pri obvladovanju stroškov, hkrati pa banko pozivamo in opozarjamo, da banka ne sme zanemarjati svojih komitentov, ki so doma na vasi in jih tako postavljati v neenakopraven položaj z ostalimi.”
V tokratni oddaji V Mariboru si: Koalicijski partnerji so predlagali odstop direktorja Snage Cveta Žalika zaradi zavajanja javnosti, opozicijski svetniki pa razlagajo, da ne bodo podprli dviga cene položnice za Snago. Cena bi se naj namreč dvignila med 50-70% na zabojnik. Govorili smo tudi o holdingu javnih podjetij, Ljudskem vrtu, prioritetnih investicijah, knjižnici ipd.
Potem ko je veter prejšnji teden naredil še dodatno škodo, so se v Mariboru odločili, da z osrednje tržnice umaknejo dežnike. Ti že doslej niso opravljali svoje funkcije, ampak kazili podobo tržnice. Na prodajni ploščadi bodo začasno namestili stojnice s strehami, kakšna bo dolgoročna rešitev, pa še vedno ni znano.
Delavci komunalnega podjetja Snaga, ki upravlja s tržnico, so z odstranjevanjem skupno 22 dežnikov začeli danes. “Orkanski veter je v preteklem tednu dežnikom California na osrednji tržnici zadal še zadnji hujši udarec. Ker so dežniki odslej polomljeni in zato nevarni tako za branjevke kot obiskovalce, bodo nemudoma odstranjeni,” so danes sporočili z mariborske občine.
Namesto dežnikov bodo postavili pokrite stojnice. Tako naj bi bile že ta konec tedna zagotovljene pokrite stojnice za 70 stalnih branjevk in branjevcev, v prihodnjih mesecih pa se bodo uredile še dodatne stojnice za 27 občasnih prodajalcev na tržnici.
“Odstranitev dežnikov je jasen signal vodstva Mestne občine Maribor, da se večletna težava osrednje mariborske tržnice končno razreši,” so v današnjem sporočilu za javnost izpostavili v kabinetu novega župana Saše Arsenoviča.
Navzgor obrnjeni dežniki, ki so jih postavili ob zadnji obnovi tržnice pred več kot desetimi leti, so že od vsega začetka razburjali javnost. Prodajalci in kupci na tržnici so se pritoževali, da jih ne varujejo pred dežjem in mrazom, pogosto so se trgali in lomili, popravila pa so terjala veliko denarja.
Zato že vrsto let potekajo razprave o ustreznejšem pokritju zunanje prodajne ploščadi, a rešitve še niso našli. Ekipa župana Arsenoviča sporoča, da je ob nastopu položaja konec lanskega leta takoj pričela z reševanjem te problematike. V katero smer namerava iti, še ni znano. “Dolgoročna rešitev bo znana, ko bo usklajeno in razrešeno najemno razmerje z lastniki mlečno-mesnega paviljona in ko bo sprejet proračun za leti 2019 in 2020,” so navedli.
Projektanti so ob obnovi tržnice leta 2008 načrtovali fiksno nadstrešnico, ki pa je zmotila zavod za varstvo kulturne dediščine, ker naj ne bi sodila ob srednjeveško obzidje mesta. Zato so arhitekti preoblikovali nadstrešnico v sistem pomičnih platnenih streh, s čimer so zadovoljili varuhe kulturne dediščine, ne pa izvajalca gradnje, ki takšnega pokritja ni želel postaviti, ker naj ne bi sodilo v okvir njegove pogodbe. Zato je bila zasilna rešitev nakup omenjenih dežnikov. Ti so bili takrat napovedani kot začasna rešitev, a druge rešitve doslej ni bilo uresničene.
Potem ko je dejavnost tržnic v Mariboru leta 2017 dolgoročno prevzela mariborska Snaga, so v tem podjetju začeli pripravljati nove ideje za nadstrešnico. Lani so javnosti predstavili možno rešitev z jekleno konstrukcijo s platnom, a ta po besedah Arsenoviča ni ustrezna, saj ne ureja odvodnjavanja.
Težava pri osrednji mariborski tržnici, ki se nahaja na Vodnikovem trgu, je tudi ta, da je v lasti občine le osrednja zunanja prodajna ploščad, medtem ko so ostali deli objekta, med drugim tudi prostori mlečno-mesnega paviljona, v zasebni lasti. Lastnik je lani po poročanju časnika Večer močno povišal najemnino in ker naj bi se Snaga temu uprla, ji je odpovedal najemno pogodbo. Dokončno naj bi se pogodba iztekla konec novembra letos.
Odstranjeni dežniki so po navedbah občine v tako slabem stanju, da jih je nemogoče prodati ali na novo uporabiti. Naj bi pa njihovo aluminijasto konstrukcijo Snaga prodala najboljšemu ponudniku.
Vir: STA
Po tem, ko je ob koncu lanskega leta županski stolček Občine Selnica ob Dravi zasedla Vlasta Krmelj, smo z njo opravili intervju, v katerem nam je razkrila pomembnejše investicije v občini. Razkrila je nekaj novosti glede gradnje dolgo pričakovanega pločnika v kraju in eni pomembnejših inveticij, gradnja nizkoenergetskega vrtca. Posebnost vrtca ne bo le-ta, želijo namreč, da bi v občini dobili prvi športni vrtec v Sloveniji.
Orkanski veter je v preteklem tednu dežnikom »California« na osrednji Mariborski tržnici zadal še zadnji, hujši udarec. Ker so dežniki odslej polomljeni in zato nevarni tako za branjevke kot obiskovalce, bodo nemudoma odstranjeni, so sporočili iz Mestne občine Maribor. Koncesionar bo namesto dežnikov začasno namestil stojnice s strehami. Že ta vikend pa bo poskrbljeno za vse stalne prodajalce na Mariborski tržnici.
Da bodo dežnike v tem tednu zagotovo odstranili, je na ponedeljkovi seji mestnega sveta obljubil župan MO Maribor SašaArsenovič:
In tako so v podjetju Snaga, ki upravlja s mariborsko tržnico, danes pričelo z odstranjevanjem še preostalih 22 dežnikov “California” na osrednji mestni tržnici. Arsenovič je na pobudo občanov v projektu “Izboljšajmo Maribor” odločil, da se dežniki nemudoma odstranijo.
“Odstranitev dežnikov je jasen signal vodstva MO Maribor, da se večletna težava osrednje Mariborske tržnice končno razreši. Tako MO Maribor kot koncesionar za upravljanje s tržnicami Snaga sta poiskala srednjeročno rešitev na način, da se za vse stalne prodajalce postavijo pokrite stojnice. Tako bodo že ta vikend zagotovljene pokrite stojnice za 70 stalnih branjevk in branjevcev, v prihodnjih mesecih pa se bodo uredile še dodatne stojnice za 27 občasnih prodajalcev na tržnici,” so sporočili iz mariborske občine.
Ker o polomljeni dežniki v tako slabem stanju, da jih je nemogoče prodati ali na novo uporabiti, bodo v podjetju Snaga njihovo aluminijasto konstrukcijo nedvomno prodali najboljšemu ponudniku.
Je pa vodstvo mariborske občine že ob nastopu na funkcijo nemudoma pričelo z reševanjem problematike osrednje tržnice v mestu. Dolgoročna rešitev bo znana, ko bo usklajeno in razrešeno najemno razmerje z lastniki mlečno-mesnega paviljona in ko bo sprejet proračun za leti 2019 in 2020.
Stečajni upravitelj Športnega centra Pohorje Drago Dubrovski je za 17. april razpisal javno dražbo, s katero bo že sedmič skušal najti kupca za žičniške naprave na areškem delu Pohorja. Po prejetem soglasju sodišča in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot ločitvenega upnika jih bo tokrat ponudil po izklicni ceni 2,799 milijona evrov.
Vir: arhiva Lokalec.si
Omenjeno premoženje vključuje obe vlečnici Partizanka, vlečnice Areška, Ruška, Orel, Žigart, Vali, Kekec ter obe vlečnici Cojzarica in šestsedežnica Pisker s pripadajočimi zemljišči, objekti in vso opremo za zasneževanje. Z njimi trenutno upravlja mariborsko javno podjetje Marprom, ki je po propadu družbe zagotovilo nadaljevanje smučarskega turizma na Pohorju.
Potem ko je stečajni upravitelj septembra lani dokončno unovčil celotno premoženje propadlega podjetja na mariborskem delu Pohorja, mu je ostal le še Areh, kjer doslej resnega zanimanja ni bilo. Na zadnji dražbi ga je skušal prodati po izklicni ceni 3,5 milijona evrov, medtem ko jih je prvič ponujal za 11,4 milijona evrov.
Dubrovski je sicer že večkrat povedal, da interes za prevzem je, vendar bo moral prihodnji lastnik ob kupnini vsaj še enako vsoto vložiti v dodatna vlaganja.
Ob prodaji omenjenih smučišč do konca stečajnega postopka čaka še rešitev zadev okoli zahteve do mariborske občine za plačilo odkupne vrednosti gondole in žičniških naprav na Mariborskem Pohorju, ki jih je preko Marproma po stečaju družbe prevzela v upravljanje.
Sodni cenilci so vrednost žičnic pred časom že ocenili na 16,8 milijona evrov, kar pa je bistveno več od sedmih milijonov evrov, za kolikor naj bi se Mestna občina Maribor in DUTB že izpogajali, a občina na koncu na dogovor ni pristala. Zadnjo besedo bo tako imelo sodišče, sodni cenilci pa naj bi premoženje že ocenili na skoraj 12 milijonov evrov.
Za zdaj nič ne kaže, da bi si nova mestna oblast prizadevala še pred odločitvijo sodišča s stečajnim upraviteljem najti bolj ugoden dogovor. Županu Saši Arsenoviču se ne mudi, saj je nedavno v pogovoru dejal, da so zadevo predali odvetniku, ki ima glede tega nove ideje. “Dajmo času čas in upam, da bo stvar šla v smer, ki bo za občino manj obremenjujoča,” je dejal Arsenovič. V podrobnosti se ni želel spuščati.
Vir: STA
Na mariborskem sodišču se je nadaljevalo sojenje svetovalcu nekdanjega mariborskega župana Marku Kovačiču, ki ga obtožnica bremeni poslovne goljufije v skupni vrednosti skoraj 120.000 evrov. Tožilstvo mu očita, da njegovo podjetje Svarog pred leti več različnim naročnikom ni dostavilo že plačanih interaktivnih tabel. Danes pa je tožilstvo obtožnico spremenilo.
Kot je sodniku Boštjanu Polegeku ob pisni vložitvi modificirane obtožnice povedala tožilka Katja Arnuš, se ta bistveno ni spremenila, je pa iz nje izločila obtožbe v delu, ki se nanaša na podjetje Steljes. Slednje naj bi doslej veljalo za eno od oškodovanih in poleg zasebne univerze Alma Mater Europea – Evropski center Maribor (ECM) tudi eno od dveh, ki sta Kovačiča kazensko ovadili.
Ostale spremembe se po besedah tožilke nanašajo na dodatne obrazložitve preslepitvenega namena Kovačiča, ki naj bi dokazovale, da je Kovačič vedel, da podjetjem in zavodom, ki so za interaktivne table že plačali, teh ne bo mogel dostaviti. Del obtožnice, ki se nanaša na kršitev pravic zaposlenih v njegovem zavodu Svarog zaradi neplačila socialnih prispevkov, pa po besedah Arnuševe ostaja nespremenjen.
Fotografija je simbolična, vir: pchand.si
Obramba je menila, da gre za obsežne spremembe v obtožnici, s katerimi so se skupaj s sodiščem seznanili šele danes in zato zahtevala primeren rok, da se do sprememb opredelijo. Hkrati je odvetnik Sandi Vuković v spis vložil dodatne dokazne predloge, ki naj bi kazali na to, da del pričevanj prvega človeka Alme Mater Europee Ludvika Toplaka ne drži v celoti. Toplak je januarja povedal, da je Kovačiča ovadil, ker se je kljub notarsko podpisanemu dogovoru o vračilu kupnine počutil prevaranega in dodal, da s Kovačičem razen naročila interaktivnih tabel ni imel nobenih drugih poslov.
Obramba je že med zaslišanjem skušala opozoriti na to, da v omenjenem sodelovanju ni šlo zgolj za dolžniško-upniško razmerje pač pa za namen dolgoročnega sodelovanja, kar naj bi potrjevala tudi pogodba o poslovnem sodelovanju, s katero je Svarog vstopil v lastništvo družbe Terapija, ki je bila dotlej v stoodstotni lasti Toplakove univerze in se je pozneje preimenovala v IEN.
Sodnik Boštjan Polegek je ugodil zahtevi obrambe in ji dal čas za odgovor na spremenjeno obtožnico, zato je nov narok določil za 17. maj. Kovačič sicer krivdo zavrača, medtem naj bi poravnal tudi terjatve. V svojem zagovoru je zatrdil, da nikoli ni nameraval nikogar preslepiti ter da je celotno dogajanje posledica nesrečnih poslovnih okoliščin.
Krajani Bistrice ob Dravi so nas opozorili, da Nova Kreditna banka Maribor iz poslovnih prostorov nekdanje trgovine Klasek, odstranjuje tamkajšnji bankomat, ki je edini v njihovem kraju.
Odstranitev bankomata
Po odgovore smo se obrnili na Občino Ruše in Novo Kreditno banko Maribor. Iz banke so nam odgovorili, da strokovne službe Nove KBM bankomat pred odstranitvijo redno spremljajo in v primeru, da je le ta nerentabilen, sprejmejo odločitev o odstranitvi. “Pri tem obvestimo najemodajalca in predvideno odstranitev komuniciramo tudi na lokaciji, kjer se nahaja bankomat v obliki obvestila. Ob tem naj poudarimo, da se bančništvo spreminja, da vse bolj narašča uporaba spletne in mobilne banke. V razvoj slednjih banka vlaga sredstva in znanje. Nova KBM je prav tako najbolj dostopna banka v Sloveniji, naši komitenti lahko koristijo več kot 800 bančnih točk. Vse pogostejša so tudi plačila na POS terminalih, ki jih večina vse pogosteje koristi,” so še sporočili iz banke in dodali, da se zavedajo, da se posameznikom spremembe včasih zdijo nepotrebne in stresne, a vendar te spremembe narekujejo stranke. “Dvigi gotovine na nekaterih bankomatih v Sloveniji že dlje časa upadajo, bankomati pa so nerentabilni. Umik teh bankomatov je logična poslovna odločitev,” so še dodali na koncu.
Odstranitev bankomata
Prav tako smo se obrnili na Občino Ruše, saj nas je zanimalo, koliko so se zavzeli za občane in občanke oziroma krajane in krajanke Bistrice ob Dravi in pri banki “lobirali”, da bankomata ne odstrani. Odgovora zaenkrat še nismo prejeli, so pa dobili odgovor Nove Kreditne banke Maribor, kjer jim aktinosti občine Ruše niso znane. To dejstvo precej čudi, saj gre za degradirano območje, kjer so pred časom ostali brez trgovine, nato pošte in kot kaže, zdaj še bankomata. Kaže, da za občino Bistričani niso pomembni.
Mestna občina Maribor (MOM) bo imela znova dvoletni proračun. Mestni svetniki bodo danes opravili prvo branje osnutkov proračunov za letošnje in prihodnje leto, ki sta predlagana v višini 136 milijonov evrov.
Po besedah župana Saše Arsenoviča gre za “smel, moder in razvojni proračun, kot ga Mestna občina Maribor še ni imela”.
Za letos je občina oziroma župan predvidel 117 milijonov evrov prihodkov in 131 milijonov odhodkov, razliko pa naj bi pokrili s prodajo kapitalskih deležev v višini 1,6 milijona evrov in novim zadolževanjem v višini 10,2 milijona evrov. Iz lanskega leta pa naj bi prenesli 7,3 milijona evrov.
Pri načrtovanih investicijah so se v mestni upravi letos osredotočili predvsem na izvedbo projektov z naslova celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki jih je začela pripravljati že prejšnja mestna oblast. Med njimi so obnova Koroške ceste, skateparka in nabrežja Drave.
Letni program športa
Na dnevnem redu današnje seje imajo mestni svetniki med drugim še obravnavo letnega programa športa in spremembo odloka o izbiri in sofinanciranju izvajalcev tega programa ter drugo branje odloka o zazidalnem načrtu na območju ob ulici Veljka Vlahoviča, kjer je načrtovana izgradnja novih stanovanj.
Mariborska občina je imela dvoletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega. Dvoletno načrtovanje javnih financ je ponovno uvedel prejšnji župan Andrej Fištravec leta 2017, ko so pripravili proračun tudi za leto 2018. Lani pa je bil proračun znova sprejet le za eno leto.
Mariborski župan Saša Arsenovič, želi knjižnico graditi na Rotovžkem trgu in tako slediti nagrajenemu projektu pri kateremu je bil ves postopek pravilno izpeljan, kljub vsem kasnejšim analizam. Arsenovič je še prepričan, da je tak kulturni center mestotvoren.
Mariborski župan je prepričan, da bo projekt knjižnice pozitivna zgodba pri kateri bodo z novo zasnovo prihranili tudi nekaj denarja.
Tako naj bi sedanjo stavbo knjižnice na Rotovžu porušili in jo nadomestili z novo, pri tem naj bi v Lekarniški ulici nastal manjši trg. Arsenovič je prepričan, da bi na takšen način občini prihranili 3 do 4 milijone eurov.
Osrednji vhod v knjižnico naj po novem ne bi bil več iz Glavnega trga, ampak iz Gosposke ulice.
V okviru knjižnice, ki jo Arsenovič vidi kot kulturno srce Maribora, bi naj umestili še mestno razstavišče v Mestno hišo.
Cena celotnega projekta zaenkrat še ni znana, vendar Arsenovič po svoji grobi oceni meni, da bi projekt lahko realizirali za 15 milijonov eurov pri čemer pričakuje, da bo država zanj namenila polovico celotnega zneska. Toliko bi naj namreč sofinancirala že prvi projekt na Rotovškem trgu pri čemer je takrat država rezervirala kar 10 milijonov sredstev, kar pomeni, da bi tokrat projekt držav stal nekaj milijonov manj. Arsenovič pa ob tem opozarja, da ne smemo pozabiti, da zdaj tja ne umeščamo le knjižnice, ampak bo to hkrati postal multimedijski in medgeneracijski center.
Po odlično sprejetih projektih, ki so prispevali k oživitvi Male tržnice na Kidričevem trgu v Mariboru in aktivnostih, ki jih Snaga na področju ozaveščanja odgovornega ravnanja z odpadki izvaja v različnih javnostih, smo se odločili, da združimo ti dve poti v projekt, ki se imenuje trgovina Eco Green Apple. Tako bo lokal na Mali tržnici dobil novega najemnika, Maribor pa prvo trgovino, v kateri bo mogoče kupovati izdelke brez plastične embalaže.
Da je odpadna embalaža odpadek, ki količinsko najhitreje raste in ki povzroča težave tudi v postopkih obdelave in predelave, komunalna javnost opozarja že dalj časa. Zato smo se tudi na tržnicah v preteklosti lotili različnih projektov, ki bi prispevali k manjši porabi embalaže, pa tudi k splošnemu zmanjšanju količin odpadkov, ki jih proizvajamo občanke in občani Maribora. Tako smo lansko jesen med prodajalce na tržnici brezplačno razdelili več kot 20 tisoč biološko razgradljivih vrečk, ki so nekoliko prijaznejše kot običajne plastične, na Mali tržnici smo ob izdatni podpori lokalnega prebivalstva in gonili sili projekta oživitve Male tržnice Pavline Japelj organizirali prodajo rabljenih stvari, v smislu trgovine ponovne uporabe, pripravili smo družinsko tekmovanje v ločevanju odpadkov in izvedli druge manjše projekte, vse s ciljem poudarjati tudi pomen odgovornega ravnanja z odpadki za čisto in zdravo okolje, ki si ga vsi prebivalci želimo.
Fotografija je simbolična, foto: Rifuzl
Prizadevanja bomo v maju nadgradili z otvoritvijo trgovine brez plastične embalaže. Prizadevanja za oživitev Male tržnice so namreč pritegnila pozornost socialnega podjetja Pupillam, ki je na dogodkih občasno sodelovalo z lastno mizo, na kateri so ponujali svoje izdelke, ki slovijo po svoji ekološki noti. V začetku tedna smo podpisali pogodbo o najemu poslovnega prostora na Mali tržnici, trgovina Eco Green Apple pa se bo odprla predvidoma v ponedeljek, 6. maja. V njej bodo ponujali vse, kar je že sedaj na voljo v njihovi spletni trgovini. Kupili boste lahko detergente za perilo, posodo in čiščenje na rinfuzo, izdelke iz ekološkega bombaža, pralne damske vložke, izdelke iz lesa – krtačke s kokosovimi ali agavinimi ščetinami za posodo, lesene krtačke za čiščenje stranišča, lesene glavnike, bambusove zobne ščetke, zobne kreme in ostale izdelke za ustno nego, slamice iz nerjavečega jekla, pa tudi izdelke iz ponovne uporabe. Dogovori o ponudbi prehrambenih izdelkov in kozmetike pa v tem trenutku še potekajo.
Fotografija je simbolična, foto: Rifuzl
Z otvoritvijo trgovine brez embalaže Eco Green Apple širimo seznam dobrih praks, ki so jih prinesla tvorna sodelovanja med različnimi akterji, ki jih tržnica povezuje – aktivnimi in angažiranimi prebivalci mestne četrti, Snage kot koncesionarja in Mestne občine Maribor kot lastnika. Premiki, ki so se v sprejemanju te tržnice zgodili v preteklem enem letu, so dokaz, da lahko stvari na bolje premaknemo le skupaj, zato tudi v drugih mestnih četrteh po vzoru mestne pristopamo k dogovorom o obuditvi tržnic, s poudarkom na dogodkih, ki pritegnejo kupce, s pomočjo katerih se lahko izboljša tudi sama ponudba na tržnicah.
V družinskem podjetju Lumar, so za razvoj sistemskih rešitev za skoraj nič-energijske hiše, prejeli priznanje Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG). “Posebej ponosni smo, ker smo kot prvi proizvajalec montažnih hiš postali prejemniki tovrstnega priznanja,” je ob prejetju priznanja dejal direktor podjetja Lumar, MarkoLukić.
“Za nas, naše zaposlene in naše dosedanje delo, je to veliko priznanje. Istočasno pa velika obveza za naprej. Gre za pomemben znak kakovosti, saj se ne osredotoča zgolj na kakovost produkta, ampak tudi na procese in poslovno odličnost. Posebej smo ponosni, ker smo kot prvi proizvajalec montažnih hiš potali prejemniki tovrstnega priznanja. To potrjuje, da so bili vsi naši napori, ki smo jih vlagali v razvoj naših nizkoenergijskih in pasivnih rešitev, tudi širše prepoznani. Tako med kupci kot z med strokovno javnostjo,” je ob podelitvi povedal MarkoLukić, direktor podjetja Lumar.
Znak, ki ga podeljuje Gradbeni inštitut ZRMK, označuje izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti. Proizvajalec pa zahteve glede zagotavljanja kakovosti in poslovne odličnosti. V podjetju Lumar so že pred več kot desetimi leti izvedli pilotne in prototipne projekte, od prve pasivne hiše leta 2007, plus energijske hiše 2009, aktivne hiše za poskusno bivanje 2013, pa vse do tega, da so kot prvi začeli standardno v vse svoje hiše vgrajevati sisteme komfortnega prezračevanja.
“S procesom nenehnih izboljšav smo v desetih letih od prototipov uspeli pripeljati naše rešitve do te faze, da jih lahko za sprejemljivo ceno ponudimo kupcem kot standardne rešitve. Danes tako že standardno ponujamo hiše, ki z energijo sonca pokrijejo vse potrebe za delovanje hiše in mobilnost. V tem vidimo tudi velik del našega poslanstva. To je v ozaveščanju širše javnosti, v uvajanju novih produktov na trg, ki tudi ostale ponudnike silijo k temu da morajo slediti in razvijati svoje produkte ter tega, da dobijo kupci v Lumarju za primerljivo ceno tehnološko in ekološko najboljše hiše,” še dodaja Lukić.
Podjetje svoje inovativne rešitve za gradnjo skoraj nič-energijskih hiš med 5. in 10. marcem 2019 predstavlja na sejmu DOM 2019. Najdete jih v dvorani A – Kupola.
V družinskem podjetju Lumar, so za razvoj sistemskih rešitev za skoraj nič-energijske hiše, prejeli priznanje Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG). “Posebej ponosni smo, ker smo kot prvi proizvajalec montažnih hiš postali prejemniki tovrstnega priznanja,” je ob prejetju priznanja dejal direktor podjetja Lumar, MarkoLukić.
“Za nas, naše zaposlene in naše dosedanje delo, je to veliko priznanje. Istočasno pa velika obveza za naprej. Gre za pomemben znak kakovosti, saj se ne osredotoča zgolj na kakovost produkta, ampak tudi na procese in poslovno odličnost. Posebej smo ponosni, ker smo kot prvi proizvajalec montažnih hiš potali prejemniki tovrstnega priznanja. To potrjuje, da so bili vsi naši napori, ki smo jih vlagali v razvoj naših nizkoenergijskih in pasivnih rešitev, tudi širše prepoznani. Tako med kupci kot z med strokovno javnostjo,” je ob podelitvi povedal MarkoLukić, direktor podjetja Lumar.
Znak, ki ga podeljuje Gradbeni inštitut ZRMK, označuje izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti. Proizvajalec pa zahteve glede zagotavljanja kakovosti in poslovne odličnosti. V podjetju Lumar so že pred več kot desetimi leti izvedli pilotne in prototipne projekte, od prve pasivne hiše leta 2007, plus energijske hiše 2009, aktivne hiše za poskusno bivanje 2013, pa vse do tega, da so kot prvi začeli standardno v vse svoje hiše vgrajevati sisteme komfortnega prezračevanja.
“S procesom nenehnih izboljšav smo v desetih letih od prototipov uspeli pripeljati naše rešitve do te faze, da jih lahko za sprejemljivo ceno ponudimo kupcem kot standardne rešitve. Danes tako že standardno ponujamo hiše, ki z energijo sonca pokrijejo vse potrebe za delovanje hiše in mobilnost. V tem vidimo tudi velik del našega poslanstva. To je v ozaveščanju širše javnosti, v uvajanju novih produktov na trg, ki tudi ostale ponudnike silijo k temu da morajo slediti in razvijati svoje produkte ter tega, da dobijo kupci v Lumarju za primerljivo ceno tehnološko in ekološko najboljše hiše,” še dodaja Lukić.
Podjetje svoje inovativne rešitve za gradnjo skoraj nič-energijskih hiš med 5. in 10. marcem 2019 predstavlja na sejmu DOM 2019. Najdete jih v dvorani A – Kupola.
