Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Včeraj ob 16.00 uri se je pričela 3. redna seja na kateri je bila tudi točka dnevnega reda prva obravnava odloka o proračunu Občine Ruše za leto 2019. A še preden se je zares začelo je županja Urška Repolusk zahtevala, da snemalci po prvih 15-ih minutah seje s snemanjem prekinejo. Tako so morali snemalci ob 16.15 prenehati snemati. Točno takrat, ko se je začela obravnava proračuna v prvem branju. Torej interes nove oblasti ni, da bi bili občani občine Ruše objektivno obveščeni o tem kaj se skozi celotno sejo dogaja, ampak bo županja izkoriščala 25.člen poslovnika Občinskega sveta občine Ruše, kjer ona določi kaj se lahko snema in kaj ne. Pri tem pa moramo vedeti, kot je povedala mag. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije, da se prav z vpogledom novinarjev v delo županov in svetnikov zagotavlja, da si oblast ne dovoli spornih praks – če ni česa skrivati in ni nič spornega, gotovo tudi sama ne bi smela imeti razloga za skrivalnice.

Županja izkoristila poslovnik
Županji poslovnik Občinskega sveta občine Ruše v 25. točki namreč dopušča, da lahko določi kaj se lahko snema in kaj ne. Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. Tako je na ustno zahtevo novinarja BK TV pred sejo dovolila le snemanje prvih 15 minut in izkoristila besedo posameznih delov poslovnika, ki ne določa ali je ta del dolg 1 sekundo ali 4 ure in kateri del seje dovoljuje.
Vse do včerajšnje seje, prisotnost kamer na seji ni motila nikogar. Snemanja Ruških sej ni bilo prekinjeno pod županovanjem prejšnjih županov in sestavov občinskih svetov, ne v času delovanja nove županje in novega občinskega sveta. Vse do včeraj.

Odziv predsednice Društva novinarjev Slovenije
“V demokratičnih družbah je nadzor medijev nad delovanjem oblasti eden temeljev – in zadeva tudi javnost, odprtost in transparentnost delovanja oblastnih vzvodov na lokalni ravni. Da so denimo tudi seje občinskih svetov odprte za javnost – z izjemo delov, ko bi res obravnavali na primer zelo zasebne podatke občanov, kar pa je redko ali pa ob res izrednih okoliščinah – je ključno. V tem smislu se mi zdi, da mora biti – ker se občine sklicujejo tudi na informiranje svojih občanov, ko imajo med drugim tudi svoja glasila – praviloma dovoljeno tudi snemanje sej v celoti, da imajo občani vpogled v delovanje svetov, saj tako lahko najbolj neposredno spremljajo politično odločanje izvoljenih predstavnikov. To so namreč javni sveti, ne pa kakšna zasebna združenja. Poskusi, da bi župani kjerkoli seje zapirali in tendence, da bi celo v poslovnikih prilagajali razloge za to, se mi zdi ne le nedopusten, ampak tudi nevaren proces, ki lahko škoduje demokratičnim praksam. Občine in župani tudi morajo vedno (tudi vsebinsko, ne le tehnično) odgovarjati na vprašanja medijev – ne le, ker jih k pojasnilom zavezuje medijska zakonodaja, ampak ker so dolžni pojasnjevati, kako upravljajo z javnim – in so za svoje odločitve tudi odgovorni – in morajo, če ne sprejmejo nič spornega, zanje brez težav in v vsakem trenutku odgovarjati tudi javno,” pove mag. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.

“Zakoni in pravila so zato, da se jih držimo in če je županja uporabila 25. člen poslovnika zato, da bo omejevala delo novinarjev BK TV je to njena odločitev. Snemalec je na zahtevo Urške Repolusk po 15 minutah tudi nehal snemati. Sprašujem se, čemu je dobro to omejevanje, vse skupaj me počasi v Rušah spominja na lokalno “Orbanizacijo”. Prav bi bilo, da bi tudi županja občine Ruše Urška Repolusk, v skladu z zakonom, odgovarjala na vprašanja novinarjev BK TV, ne pa, da moramo konstantno občino in županjo opominjati, da je zakonski rok za odgovor potekel, celo obračati se moramo po odgovore k informacijski pooblaščenki,” pove Boštjan Lesjak, odgovorni urednik BK TV.

Vse kaže, da občani Ruš, na takšen način ne bi nikoli izvedeli, da so včerajšnjo 3. redno sejo protestno bojkotirali nekateri občinski svetniki; Uroš Razpet (ZA – Združena akcija), Petra Mušič (ZA – Združena akcija), Darko Knez (Za – Združena akcija), Barbara Jert (Za – Združena akcija), Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) in predstavnika Neodvisne liste za varnost in pomoč – NLVP, Mihael Hleb Oset ter Silverija Belčič, kar so napovedali že pred sejo.

Občani, zaradi prepovedi snemanja občinske seje, prav tako ne bodo mogli videti, kdo so tisti koalicijski svetniki, ki bi obračunavali z bivšo oblastjo in kdo so tisti, ki tega ne bi počeli. Nikdar ne bodo videli odziva Urške Repolusk, ki je Ireno Kukovec Stajan in njeno društvo Zavetje branila in celo dejala, da ne vidi problema v tem, če bi bila povezava med občino in društvom Zavetje. Prav tako občani in občanke Ruš nikdar ne bi videli kako so koalicijski partnerji in županja, brez opozicijskih svetnikov, ki niso povezani v barve, kot je županja obljubljala pred volitvami, “gladko” sprejeli proračun za leto 2019 že v prvem branju.
Zato ne čudi, da so ob tem dejstvu, še bolj zaskrbljeni starejši občani občine Ruše in zainteresirana javnost, kateri je bilo do sedaj omogočeno spremljanje celotnih sej po televiziji in na spletu. Med anketo, ki smo jo izvedli smo lahko slišali različne komentarje:
G. Peter je dejal, da ga takšna praksa oziroma odločitve spominjajo na čase iz prejšnjega stoletja, ko so novinarje in politične nasprotnike, ki niso bili poslušni pošiljali na en otok, kako se je zgodba končala pa vemo vsi.
Ga. Marjeta je zaskrbljena: “Sedaj ne bomo nikoli vedeli kaj je res in kaj ne, ko smo lahko spremljali celotne seje sem točno vedela kaj je kdo rekel, kako je svoje besede uporabil v pogovoru in kako je argumentiral svoje odločitve. Sedaj naj berem zapisnike, ki ne vsebujejo vsega izrečenega. Na koncu si zapisnike koalicija kar sama potrjuje, kako naj potem vem ali niso česa zamolčali?”
G. Robi je dejal, da če nimaš kaj skrivati pač ne skrivaš. “Ga. Repolusk se je tako rada na FB profilu kazala v mini krilu v času volitev, čudi me, da se sedaj skriva pred kamerami,” je na koncu še dodal g. Robi.

Vse kaže, da bo že avgusta po zemeljski orbiti zakrožil prvi slovenski satelit. Satelit se imenuje TRISAT in je plod domačega znanja, saj so ga v celoti razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, skupaj s podjetjem Skylabs.

Vir: FERI UM

Vir: FERI UM

Podjetje Skylabs je za satelit razvilo posebno infrardečo kamero, ki lahko žarišče požara locira tudi skozi dimno zaveso ali oljni madež na oceanu ter nečistočo zraka v višjih plasteh, kar je zanimivo predvsem letalski industriji. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so tako prepričani, da TRISAT predstavlja pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije, promocijo vesoljskega inženirstva in spodbujanja mednarodnega sodelovanja. Inovativna minimizacija sistemov in tehnološka demonstracija TRISAT misije bo po njihovem zagotovila kompetenco trga za slovenske vesoljske proizvode. Po standardih Evropske vesoljske agencije (ESA) velja TRISAT za nano satelit. Kljub temu njegov tehnološki vidik potrjuje koncept minimizacije tehnologije z zadovoljivim aplikativnim rezultatom v obliki multi-spektralnega slikanja zemeljskega površja v kratkovalovnem področju. Tako so na univerzi za komercialno dejavnost identificirali tri potencialne uporabnike pridobljenih podatkov oddaljenega opazovanja: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, Agencijo RS za okolje in Zavarovalnico Sava. Končni cilj projekta je namreč postati ponudnik celostnih storitev pri satelitskem opazovanju in raziskovanju vesolja od izdelave, izstrelitve in utirjenja satelita v orbito do vzdrževanja in zagotavljanja komunikacij. Minituariuzirana tehnologija na krovu satelita TRISAT je pomembna za različne programe Evropske vesoljske agencije, ki se ukvarjajo z oddaljenim opazovanjem zemeljskega površja in telekomunikacijami. Misijo vodi ekipa OBDH (On-Board Data Handling), ki je nastala v času sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo pri misiji ESMO (European student Moon Orbiter).

Dragocene in zahtevne izkušnje
Ekipo sestavljajo študenti različnih študijskih smeri, ki bodo v sklopu misije dobili edinstveno priložnost, da si pridobijo dragocene in zahtevne izkušnje na področju vesoljskih tehnologij. Znižanje vstopnega nivoja vesoljskega raziskovanja in tehnologij bo pripomoglo univerzi, da v prihodnje izvede še več različnih vesoljskih misij in s tem prenese pridobljeno znanje na nove generacije študentov. TRISAT je izobraževalna vesoljska misija Univerze v Mariboru, ki cilja na medsebojno sodelovanje med slovenskimi univerzitetnimi študenti in slovensko vesoljsko industrijo, pri tem pa temelji na prenosu znanja in tehnologij med univerzitetnim in gospodarskim okoljem z vzpodbujanjem vzajemnega sodelovanja.

Satelit TRISAT, vir: FERI UM

Satelit TRISAT, vir: FERI UM

Zahtevne preizkušnje
Satelit je moral do zdaj prestati številne teste, ki jih zapoveduje Evropska vesoljska agencija. Na spletni strani Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je zaslediti, da so že leta 2017 opravili podrobno celovito termalno simulacijo satelita TRISAT v referenčni orbiti višine 600 km. Pri tem so upoštevali vse tri glavne zunanje izvire toplote (toplotno sevanje sonca, odbita sončna svetloba od zemljine površine in infrardeče sevanje zemlje), prav tako so upoštevali vse notranje izvore toplote zaradi porab podsistemov. Za potrebe termalne simulacije pa so uporabili poenostavljen 3D model TRISAT satelita. Rezultati termalne simulacije so potrdili, da je satelit TRISAT termalno pravilno dimenzioniran z vidika vseh obratovalnih pogojev. Pomeni, da se v vročem scenariju se temperature nobenega podsistema ne povzpe na 60°C. V hladnem scenariju temperatura nikjer ne pade pod 20°C. V obeh scenarijih so vsi podsistemi znotraj njihovih termalnih mej.

Rezultati termalne simulacije, vir: FERI UM

Junija 2017 so na fakulteti nato testirali UHF/VHF anteno, ki je niso izdelali sami, zato so morali preveriti mehanizem sprožitve antene, ki je svojo nalogo uspešno opravil. Prav tako so satelit morali testirati z radiacijo. Testiranje pretokovnih zaščit je bilo opravljeno na inštitutu Paul Scherer Institute in sicer na njihovem Proton Irradiation Facility, kjer so pretokovne zaščite izpostavili protonom z energijo 225 MeV. Po pregledu rezultatov so odkrili, da se na komponentah pretokovnih zaščit niso pojavili posamezni sevalni dogodki – test je bil uspešen. Tako so potrdili, da je rešitev pretokovne zaščite primerna za uporabo z vidika ustrezne odpornosti na vplive ionizirajočega sevanja.

Test vzdržljivosti sevanja. Vir: FERI UM

Projekt je težak 1.500.000 eurov. Podatki pridobljeni v času misije bodo hranjeni na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in se uporabljali za akademske in raziskovalne namene, prav tako pa bodo dostopni potencialnim uporabnikom.

Matjaž Štandeker eden najtesnejših sodelavcev in tudi prijateljev sedanjega župana Saše Arsenoviča, je po samo dveh mesecih sporazumno prekinil pogodbo o zaposlitvi na občini.

Matjaž Štandeker, nekdanji tesni sodelavec in prijatelj Saše Arsenoviča. Foto: M. Pigac

Matjaž Štandeker, nekdanji tesni sodelavec in prijatelj Saše Arsenoviča. Foto: M. Pigac

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor naj bi odhod Štandekerja bil sporazumen, saj bi naj ta našel nove poslovne priložnosti. “Z dnem 28. 2. 2019 je Matjaž Štandeker sporazumno prekinil pogodbo o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu v kabinetu župana Mestne občine Maribor, saj ga na njegovi poslovni poti čakajo novi izzivi,” so pisno sporočili iz MO Maribor. Kot večina Arsenovičevih novih zaposlitev je bil tudi Štandeker del njegovega volilnega štaba oziroma njegov podpornik.  Arsenovič je ob tem sporočil: “Cenim ves trud in delo, ki ga je Matjaž Štandeker, s katerim na osebni ravni ostajava tesna prijatelja, vložil že v samo kampanjo moje politične kandidature. Nadalje je svoj doprinos izkazal pri vzpostavitvi kabineta župana, predvsem kot vodja projekta Izboljšajmo Maribor, ki ga je z ekipo soustvarjal in postavil jasne temelje za njegovo nadaljevanje. Matjaž Štandeker ostaja tesno vpet v delovanje Liste Arsenovič za Maribor.”

Vsekakor takšne menjave za delovanje občine ne prinašajo nič dobrega, saj občina potrebuje stabilno delovanje. Kot lahko razberemo iz osnutka proračuna načrtuje Arsenovič v letu 2019 zaposliti kar 29 novih ljudi. Ali bodo ti ljudje izbrani na podlagi političnih zaslug iz preteklosti bo pokazal čas, vsekakor pa bo dobro, če bodo ostali na svojih delavnih mestih več kot 2 meseca.

 

Že pred časom je bilo rečeno, da se bodo dvignili zneski komunalnih prispevkov v Mestni občini Maribor. Na Snagi so potrdili, da so vodstvu občine resda predlagali spremembo cen, kdaj in za koliko pa se bodo spremenile, pa je v rokah mestnega sveta, ki ima pristojnosti o tem tudi odločati.

Več  v videu: 

Že pred časom je bilo rečeno, da se bodo dvignili zneski komunalnih prispevkov v Mestni občini Maribor. Na Snagi so potrdili, da so vodstvu občine resda predlagali spremembo cen, kdaj in za koliko pa se bodo spremenile, pa je v rokah mestnega sveta, ki ima pristojnosti o tem tudi odločati.

Več  v videu: 

Oder na Dravi, ki so ga lani postavili v zalivu pri Vodnem stolpu na mariborskem Lentu, bodo na občini poskušali legalizirati. Tudi po ocenah ministrstva za okolje in prostor je namreč črna gradnja. Ali ga bodo do poletja lahko znova postavili, ni jasno.

 festival lent

Oder so v Mariboru postavili lani spomladi in naj bi služil kot stalno prizorišče Festivala Lent. Medtem ko so na občini pod vodstvom prejšnjega župana Andreja Fištravca vztrajali na prepričanju, da za konstrukcijo ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor ocenil nasprotno in odredil odstranitev odra oziroma povrnitev zaliva v prvotno stanje.

Občina se je zoper odločitev inšpektorja pritožila na ministrstvo za okolje, a ji to ni prikimalo. Po poročanju časnika Večer so na okoljskem ministrstvu pritrdili inšpektorju. “Gre za nelegalno gradnjo, ki jo je treba odstraniti ter vzpostaviti prejšnje stanje,” so ocenili.

Novi župan Saša Arsenovič pravi, da bodo zdaj poskušali zadevo narediti zakonito. “Glede na enormni vložek, ki ga je mestna občina plačala za to, smo sprejeli odločitev, da bomo skušali oder legalizirati. K temu smo že pristopili in upamo, da ga bomo letos lahko uporabili vsaj takšnega, kot trenutno je,” je povedal za STA.

Večji del odra, predvsem njegov leseni del s podestom in ograjami, so odstranili jeseni lani – takrat je bilo rečeno, da samo čez zimo. V zalivu pa ostajajo jekleni podporni stebri, na katerih je stal oder. Medtem ko so na občini trdili, da je to konstrukcija, ki ni vezana na kopno in zato ne potrebuje gradbenega dovoljenja, je inšpektor vztrajal, da je vse črna gradnja.

Omenjeni stebri so se pokazali za problematične tudi z vidika varstva okolja. Vanje se lahko namreč ujamejo živali in ob višji vodi poginejo.

Oder so lani postavili za okoli 300.000 evrov, stroški demontaže in skladiščenja pa so po neuradnih podatkih znašali še 42.000 evrov. Če ga bodo želeli poleti znova postaviti, bo treba spet odšteti nekaj deset tisoč evrov.

V predlogu letošnjega proračuna občine je načrtovanih samo 9500 evrov za pokrivanje stroškov skladiščenja odra.

Kaj to pomeni za letošnji Festival Lent, še ni jasno. Lani je s tem odrom po nekaj letih premora spet dobil zanj značilno osrednje prizorišče na reki. Ali ga bodo lahko imeli tudi v prihodnje, je po besedah župana Arsenoviča stvar temeljitega premisleka, v katerem bo sodeloval tudi organizator festivala Narodni dom Maribor in bo imel za cilj tudi ureditev ustreznega financiranja odra. Občina sama bi namreč težko krila takšen strošek.

Festival Lent bo letos potekal med 20. in 29. junijem. Med drugim bosta na programu Dubioza kolektiv in DJ Umek.
Vir: STA

Premier Marjan Šarec bo danes ob 16. uri javnosti sporočil svojo odločitev glede ponujenega odstopa ministra za okolje in prostor Jureta Lebna. Doslej se o očitkih glede naročila makete drugega tira, ki letijo tudi na Lebna, Šarec še ni jasno izrekel, saj je menil, da gre predvsem za “stvar SMC iz prejšnjega mandata”.

sarecPremier je konec tedna ob robu vrha EU in Arabske lige dejal za TV Slovenija, da verjame presoji predsednika SMC Mira Cerarja, ki je dejal, da ministru iz njegove stranke zaupa. Dodal je, da gre predvsem za stvar SMC.

Sedaj pa se je Leben odločil, da Šarcu ponudi svoj odstop, saj ne želi, da bi ga pri izvajanju njegovega dela in poslanstva oviral dvom, ki se je umetno zasejal glede makete.

Prepričan je, da je projekt drugi tir kot državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu vodil dobro, zakonito, v skladu s pristojnostmi ter predvsem z veliko mero odgovornosti. “Ker verjamem v ekipno delo, sem zaupal tako nadrejenim kot podrejenim, da ravnajo po enakih etičnih načelih kot jaz sam. Upam, da bo policijska preiskava dokazala, da imamo v tej zgodbi čisto vest prav vsi,” je zapisal.

Projekt drugi tir v minulih dneh in tdnih javnost razburja predvsem zaradi makete, ki jo je prejšnja vlada predstavila marca lani. Leto dni pozneje so se namreč v medijih pojavila dopisovanja tedaj odgovornih za projekt, ki nakazujejo, da je bil posel z maketo dogovorjen vnaprej.
Vir: STA

V občini Lovrenc na Pohorju so na drugi redni seji občinskega sveta potrdili osnutek proračuna za leto 2019. Zdaj bo osnutek 30 dni javno dostopen vsem občankam in občanom, ki lahko podajo svoje predloge ali pritožbe, nato pa bo občinski svet dokončno potrdil ali zavrnil županov predlog proračuna za leto 2019.

Na seji so svetniki županu podali tudi svoje predloge in vprašanja, ki so se večinoma navezovala na problematiko parkiranja v občini in slabega informiranja občanov. Več v video prispevku.

Obnova bazena v mariborskem pokritem kopališču Pristan, ki bi morala biti po napovedih prejšnjega vodstva občine končana do konca lanskega leta, še vedno poteka. Zaradi slabega stanja celotnega starega dela kopališkega objekta namreč vedno znova ugotavljajo nujnost dodatnih del. Zaključek obnove je zaenkrat predviden za konec avgusta.

pristan
Dolgo pričakovana obnova srednjega bazena, ki so ga bili leta 2014 zaradi dotrajanosti prisiljeni zapreti, se je začela jeseni lani. Pogodba za gradbeno obrtniška dela obsega sanacijo bazenske školjke, izvedbo novega bazenskega roba in talne plošče okoli bazena, kompletno prenovo sanitarij, zamenjavo spuščenega stropa nad bazenom ter zamenjavo talne obloge v garderobah. “Dela potekajo skladno s planom,” pravijo na mariborski občini.

Ta dela so ocenjena na nekaj manj kot 567.000 evrov. Od tega naj bi prispevala občina nekaj več kot 400.000 evrov, ostalo naj bi pridobili iz državne Fundacije za šport.

A zaradi nujnih dodatnih del bo treba seči globlje v žep. Vzporedno so namreč obnovili mali bazen, ki so ga zaradi zamakanja zaprli na začetku lanskega leta. Naknadno pa so ugotovili tudi, da bo treba zamenjati še bazensko tehniko za oba omenjena bazena. To bo stalo dodatnih 696.000 evrov, od tega naj bi 578.000 evrov prišlo iz občinskega proračuna.

Že s tem se je cena investicije v Pristan močno podražila od predvidene v projektu, ki jo je predstavila ekipa prejšnjega župana Andreja Fištravca. To pa še ni vse. Zaradi dotrajanosti celotnega starega dela kopališkega objekta bo namreč treba zamenjati še prezračevanje in izvesti nove zasteklitve, kar naj bi zagotovilo energetsko varčnejši objekt. Dodatno težavo predstavlja streha, ki je prav tako potrebna sanacije.

Vse te kritične točke, ki jih sproti odkrivajo in zahtevajo dodatna dela in javne razpise, povzročajo zamude, ki onemogočajo, da bi se lahko držali sprva zastavljenega časovnega načrta obnove. Vsaj do jeseni bodo tako plavalci v edinem mariborskem pokritem kopališču, s katerim upravlja javni zavod Športni objekti Maribor, še vedno lahko uporabljali le olimpijski bazen, mali bazen in čofotalnik.

Olimpijski bazen se nahaja v novejšem, kasneje dograjenem delu Pristana, medtem ko je bil osrednji kopališki objekt zgrajen leta 1972.
Vir: STA

Enajst podravskih ljudskih univerz in ostalih zavodov, ki izvajajo brezplačne programe izobraževanja za odrasle in so združeni v tri konzorcije, bo do leta 2022 za izvajanje izobraževanj za odrasle od ministrstva za izobraževanje in Evropskega socialnega sklada prejelo 2,5 milijona evrov. Z njimi bodo dodatno izobrazili skoraj 3000 ljudi.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com


Kot so pojasnili na včerajšnji novinarski konferenci, namerava konzorcij pod vodstvom Andragoškega zavoda Maribor z dobrimi 1,1 milijona evrov skozi 145 programov poskrbeti za izobraževanje okoli 1900 ljudi, med njimi je več kot 1300 starejših od 45 let. Med drugim napovedujejo sodelovanje tudi z večjimi delodajalci, kot sta Univerzitetni klinični center Maribor in Dom Danice Vogrinec, pa tudi s podjetji.

Ljudska univerza Ptuj je za izvedbo 75 programov pridobila dobrih 750.000 evrov, s katerimi bodo v dodatno izobraževanje vključili več kot 900 ljudi, dve tretjini med njimi bosta starejši od 45 let. Kot tretji konzorcij v regiji se je projektu letos pridružila še Ljudska univerza Slovenska Bistrica s partnerji, ki bodo imeli za 47 programov na voljo skoraj 630.000 evrov, v izobraževanje pa bodo lahko vključili 765 ljudi.

Mariborski in ptujski konzorcij sta po besedah direktorice Andragoškega zavoda Maribor Irene Urankar že v preteklem obdobju izvajanja programa pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2016-2019, ki se zaključuje marca, dosegla lepe rezultate. Do konca leta 2018 je nova znanja pridobilo 3400 odraslih, ki so se udeležili 249 programov, pri čemer so že takrat v brezplačne programe prednostno vključevali starejše od 45 let z nižjo izobrazbo, je povzela Urankarjeva. Mojca Volk s ptujske ljudske univerze pa je posebej izpostavila prednosti, ki jih projekt prinaša. Izvajalci v vseh treh konzorcijih bodo imeli namreč možnost ponudbo sproti prilagajati povpraševanju in kreirati nove izobraževalne programe, ki jih bodo potrebovali odrasli in njihovi delodajalci.“Novost je, da so programi prednostno sicer še vedno namenjeni zaposlenim, starejšim od 45 let in manj izobraženim, vanje pa lahko vključujemo tudi brezposelne,” je dejala Volkova in dodala, da je vseživljenjsko učenje zagotovo eden ključnih odgovorov na aktualne izzive, kot so pomanjkanje ustrezne delovne sile, fleksibilnost in učljivost zaposlenih, ter seveda staranje delovne sile in družbe na splošno.

Po besedah direktorice bistriške ljudske univerze Brigita Kruder, so gospodarske značilnosti regije v povprečju slabše od slovenskega povprečja, posledično zaskrbljujoči so kazalniki zdravja, zato Podravje potrebuje nova znanja in kompetence za boljše življenje.

“V osredje bomo zato postavili veščine informacijske pismenosti, ki so ključne za prihodnost. Ljudem bomo omogočili pridobivanje ključne kompetence učenje učenja, ki je potrebna, da ostanemo učljivi in sprejemamo izzive in je temelj vseh drugih. Ob tem pa jim bomo zagotavljali celostno in kontinuirano svetovalno podporo,” je poudarila Kruderjeva.

“Novost je, da so programi prednostno sicer še vedno namenjeni zaposlenim, starejšim od 45 let in manj izobraženim, vanje pa lahko vključujemo tudi brezposelne,” je dejala Volkova in dodala, da je vseživljenjsko učenje zagotovo eden ključnih odgovorov na aktualne izzive, kot so pomanjkanje ustrezne delovne sile, fleksibilnost in učljivost zaposlenih, ter seveda staranje delovne sile in družbe na splošno.

Kot je povedala vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri ministrstvu za izobraževanje Katja Dovžak, imamo v Sloveniji okoli 400.000 odraslih z nižjimi spretnostmi, vsak četrti ima resne težave z obvladovanjem izzivov na poklicnem, socialno-emocionalnem ali kognitivnem področju.

Za Slovenijo, ki je na poti v družbo znanja, je bila objava novega razpisa na podlagi dobrih izkušenj iz prvega obdobja po njenem logično nadaljevanje projekta. Zato so na ravni države za izboljšanje kompetenc manj vključenih v vseživljenjsko učenje v novem obdobju namenili več kot 18 milijonov evrov. Razdelili so jih med 18 konzorcijev, med katerimi jih je 12 v vzhodni kohezijski regiji.

ljudska univerza
Vir: STA

V Novi KBM so danes opozorili na previdnost pri ljubezenskih nakazilih v tujino. Decembra in januarja so namreč zasledili sumljiva nakazila v tujino, večinoma v Turčijo, ki imajo naravo ljubezenske prevare. V banki opozarjajo na previdnost, saj žrtve redko same sprevidijo, da so tarča goljufa. V 14 odkritih primerih so Slovenke nakazale osebam, ki so jih spoznale prek spleta, skupno več kot 200.000 evrov. V banki opozarjajo na previdnost, saj žrtve redko same sprevidijo, da so tarča goljufa.

ljubezenske prevare nova kbm (2)NKBM je v zadnjih mesecih zaznala več nakazil v tujino, ki po definiciji predstavljajo prevare, glede na tipologijo jih uvrščamo med tako imenovane “Ljubezenske prevare”. Skupni znesek je nakazil je bil okoli 200.000€, nakazila so bila v večini izvedena v Turčijo. V manjšem obsegu pa še v ZDA, Severni Ciper, Estonijo in Španijo (nekje 90% v Turčijo). Banka je že v januarju izvedla več internih ukrepov vezanih na transakcije, ki bi lahko bile povezane s to tipologijo, prav tako so obvestila prejeli zaposleni, ki imajo stik s komitenti in lahko med prvimi zaznajo nenavadno poslovanje strank. Ker je pomemben element preprečevanja prevar tudi ozaveščanje javnosti je banka na svoji spletni strani pripravila tudi številne nasvete za prepoznavanje prevar in nasvete za varno poslovanje: https://www.nkbm.si/varno-poslovanje.

V okviru ozaveščanja komitentov smo organizirali tudi novinarsko konferenco, kjer sta aktualne aktivnosti Nove KBM na področju odkrivanja in preprečevanja ljubezenskih prevar predstavili Laura Jekler, vodja Oddelka za preprečevanje prevar, in Tanja Remškar, direktorica Službe za preprečevanje pranja denarja. Novinarske konference se je udeležil tudi Tadej Hren iz SI-CERTa, ki izvaja nacionalni program Varni na internetu.

Kot so povedali na današnji tiskovni konferenci, banka takšnih nakazil ne more ustaviti, lahko le opozori na previdnost. Zato je Nova KBM v ta namen pripravila spletno stran o varnem poslovanju, kjer uporabniki najdejo navodila, kako prepoznati prevare in kako ravnati v takšnih primerih, ter svetujejo, naj žrtve zadevo prijavijo policiji. Podatki SI-CERTa ob tem kažejo, da so te prevare v porastu. Prav je bila zaznana leta 2013, nato so imeli dve do tri prevare na leto. Lani že okoli 40 prevarar, številna nakazila so bila višja od 10.000 evrov.

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je včeraj predstavilo članom sveta zavoda investicijsko dokumentacijo za selitev dotrajanega oddelka za pljučne bolezni s Pohorja v matično enoto v Mariboru. Ti so s projektom soglašali, a država zaenkrat nima denarja zanj.

Oddelek za pljučne bolezni, ki razpolaga s 53 posteljami in letno sprejme več kot 3000 bolnikov, se nahaja v starejši stavbi na Slivniškem Pohorju, okoli 15 kilometrov stran od osrednjega kompleksa UKC Maribor. Zgradba je nujno potrebna temeljite obnove, stroški vzdrževanja in dodatni stroški zaradi dislociranosti nenehno naraščajo. Po navodilu inšpekcijskih služb je treba sanirati čistilno napravo, nujna je tudi investicija v kotlovnico.

oddelek za pljučne bolezni ukc maribor (4)

Delovanje oddelka na dislocirani lokaciji je težavno tudi zaradi tega, ker morajo nujne primere in bolnike za opravljanje invazivne diagnostike voziti v matično enoto v središče Maribora. Ob tem nimajo urejenega lastnega prevoza bolnikov, temveč so odvisni od razpoložljivosti reševalnih vozil. Razlogi za selitev so po navedbah vodstva UKC Maribor tudi ekonomske narave, saj bi s tem znižali stroške za njegovo obratovanje.

O selitvi v Maribor se govori desetletja, a v praksi se doslej še ni premaknilo. Novo vodstvo UKC Maribor je lani znova oživelo to razpravo in danes tudi predstavilo investicijsko dokumentacijo za ta projekt. Ker znotraj matične enote ni prostora za gradnjo novih objektov, naj bi pljučni oddelek preselili v prostore sedanjega oddelka za kožne bolezni v stavbi klinike za interno medicino, z rošado nekaterih drugih oddelkov.

Direktor UKC Maribor Vojko Flis ocenjuje, da bi s selitvijo lahko začeli že letos, a ministrstvo za zdravje trenutno nima denarja za to. “Preprosto nimamo dovolj denarja za vse nujne potrebe slovenskih bolnišnic,” je povedal vodja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje in predsednik sanacijskega odbora Mirko Stopar, ki se je udeležil današnje seje sveta zavoda. Si bodo pa po njegovih besedah prizadevali, da denar za to zagotovijo prihodnje leto.

Finančna konstrukcija projekta še ni zaključena, v celoti se ocenjuje na več kot sedem milijonov evrov. Po besedah Flisa preučujejo možnost, da prvo fazo projekta, ocenjeno na 2,8 milijona evrov, izvedejo z lastnimi sredstvi, in sicer iz sredstev amortizacije. Selitev pljučnega oddelka je namreč po njegovih besedah prioriteta na področju investicij.

Na današnji seji je svet zavoda potrdil investicijsko dokumentacijo za še enajst drugih projektov. Med njimi so širitev enote za intenzivno terapijo na kliniki za pediatrijo, izgradnja gasilskega dvigala v kirurški stopnici ter izgradnja prizidka h kliniki za interno medicino za potrebe oddelka za kardiologijo in angiologijo. Prav tako naj bi nabavili mobilne RTG aparate za več oddelkov, zamenjali angiografski RTG aparat ter napravo za magnetno resonanco na radiološkem oddelku. Kasneje naj bi sledila obnova oddelka za patologijo.

Letos naj bi ministrstvo za investicije v UKC Maribor prispevalo skupno 9,7 milijona evrov, med drugim nov koronarograf in šest anestezijskih aparatov. “Iščemo rešitve znotraj danih možnosti,” je izpostavil Stopar.

Z izvajanjem sanacijskega programa v UKC Maribor, ki je konec lanskega leta prineslo 4,7 milijona evrov prihrankov, je zaenkrat zadovoljen, saj je v skladu z načrti. Obenem je poudaril, da so še rezerve in da sanacijski odbor pričakuje konec letošnjega leta uravnoteženo poslovanje.

Na pobudo članice Stanislave Naterer so člani sveta zavoda danes pozvali ministrstvo za zdravje, da v kliničnem centru izvede izredni upravni nadzor zaradi primera plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za garažno hišo in javnosti neznanega primera PLZ, kjer naj bi bil UKC Mariboroškodovan za skupno okoli 207.000 evrov.

Dodatno naj bi UKC Maribor izgubil okoli 150.000 evrov zaradi odpustitve nekdanjih pomočnikov direktorja Gregorja Danka in Petra Weissensteinerja, ki ju je sodišče spoznalo za nezakonito. Gre za nekdanja tesna sodelavca dolgoletnega direktorja Gregorja Pivca, ki ju je njegov naslednik, vršilec dolžnosti direktorja Janez Lavre odpustil, zdaj pa ju bo treba ponovno zaposliti.

Prej omenjena garažna hiša s parkirišči je medtem dobila novega lastnika. Skupaj s podjetjem GH Park, ki je z njimi upravljalo do sedaj, jo je po poročanju medijev kupila avstrijska družba Best in Parking. Za obiskovalce naj ne bi bilo sprememb, saj naj bi novi lastniki ohranili sedanjo visoko ceno parkiranja.
Vir: STA

Podjetje Metalka Commerce je plačalo kupnino za nekdanjo mariborsko vinarsko družbo Vinag. Milijon evrov je bilo nakazanih v petek, lastnik Vinaga pa bo uradno postalo čez mesec dni, ko bo sodišče izdalo sklep o izročitvi in bo ta postal pravnomočen, je povedal stečajni upravitelj Simon Prelogar.

Vinag Za nakup Vinaga, ki je v stečaju od spomladi 2014, je stečajni upravitelj decembra lani po več kot treh letih neuspešnih dražb prejel šest ponudb, in sicer tri za celoten kompleks, dve samo za proizvodni del premoženja in eno samo za staro klet v središču Maribora. Na pobudo ene od bank je nato Prelogar pozval ponudnike k zvišanju ponudb, kar pa je storila le Metalka Commerce, in sicer z 800.000 evrov na milijon evrov.

Kakšni so načrti novega lastnika z Vinagom, ni znano. “Gremo po korakih. Najprej prevzem,” je pred dnevi za časnik Večer povedal predsednik uprave Metalke Commerce Franc Ziherl.

Premoženje Vinaga poleg stare kleti v središču Maribora med drugim vključuje še novo klet v Košakih ter vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini. V paketu so tudi blagovne znamke Mariborčan, Bakhus, Royal in Lisičkino vino ter pravice do uporabe imena Vinag.

Premoženje je bilo v stečaju Vinaga prvič naprodaj leta 2015 po izklicni ceni 4,2 milijona evrov. Blizu prodaji je bilo lani, ko je ameriški poslovnež James Lukežič obljubil nakup za 1,96 milijona evrov, a nato ni poravnal kupnine.
Vir: STA

Ministrstvo za gospodarstvo bo prisluhnilo predlogu okoljskega združenja Rovo in bo dopolnilo posebni zakon o Magni, o čemer naj bi vlada odločala prihodnji četrtek, je po današnjem sestanku s predstavniki Rova povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Rovo se bo zato odpovedal upravnemu sporu glede okoljevarstvenega dovoljenja. Odzvali so se tudi v podjetju Magna, celoten odziv preberite v 9. odstavku. 

 magna

Kot je povedal Počivalšek, je bil pogovor s predstavniki Rova konstruktiven, po izmenjavi vseh mnenj pa so prišli do dogovora, da bodo predlog nevladne organizacije za dopolnitev zakona o Magnini naložbi v občini Hoče-Slivnica sprejeli, pripravili za vladno obravnavo in ga poslali v vladno proceduro ter o tem odločali na seji naslednji četrtek.

“Po tehtnem razmisleku z obeh strani je prevladalo stališče, da je treba najti rešitev in verjamem, da smo v tej smeri naredili korak naprej, da se ta zadeva razreši,” je dejal gospodarski minister.

Predstavnik Rova Gorazd Marinček je zadovoljen, da so se na vladni strani tako bliskovito odzvali na njihovo odprto pismo, tudi predlog, da gre zadeva na vlado, je za njih sprejemljiv.

“Želimo ohraniti 200 delovnih mest in zagotoviti, da bo v Hočah ustvarjenih še nadaljnjih 200. Odločitev vlade, ne glede na to, kakšna bo, bo po našem mnenju vplivala na razumevanje problemov okolja bolj kot doslej. S tem bomo zadovoljni v tem smislu, da se bomo odpovedali pritožbi na upravnem sodišču, ne glede na to, kakšen bo sklep vlade, saj vendarle zaupamo v trezen premislek,” je dejal Marinček.

Rovo je vlado pozval, da naj t. i. lex Magna dopolni tako, da vanj doda člen, po katerem investitor, v tem primeru graška Magna Steyr, ne glede na 69. člen zakona o vodah – ki govori o prepovedi dejavnosti, v katero so vključene nevarne snovi, na vodovarstvenem območju – lahko gradi objekt za namen strateške investicije na razvojnem območju.

Okoljski minister Jure Leben, ki je sestanek zapustil nekoliko pred drugimi, je ob odhodu dejal, da sam mora skrbeti za zdravje in okolje v Sloveniji, seveda pa v nekaterih primerih prevlada državni interes. “Malo bom stisnil zobe, vendar gremo naprej in skrbimo za ohranjanje nekega ravnotežja med razvojem in varovanjem okolja,” je dejal Leben.

Obema ministroma ter predstavnikom Rova se je zahvalil hoški župan Marko Soršak, saj se je vendarle na koncu kot najboljši izkazal dialog, tako da se ne bodo lomila kopja na zaposlenih in na razvoju njihove regije. “Še enkrat hvala in gre za primer dobre prakse, da je dogovor vendarle možen,” je dejal.

Za to, da bo Magna lahko začela s proizvodnjo, pa bo po besedah ministra Počivalška v vsakem primeru morala za pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja počakati na iztek 30-dnevnega roka. Kaj bo naredila Magna, ki je zaradi vseh zapletov napovedala začetek organizacijskih priprav na selitev proizvodnje nazaj v Gradec, minister ni želel ugibati: “Upamo, da bodo to sprejeli s razumevanjem, saj smo vse moči vložili v dogovor.”

Del ekipe avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke je razplet sestanka danes spremljal v Ljubljani, pa so v Magni potrdili, da so jih z ministrstva pravkar obvestili o vsebini dogovora. Kaj dogovor pomeni in kakšne so posledice dogovora za njihove proizvodne načrte, pa za zdaj še ne morejo komentirati, saj dogovor šele preučujejo, so dodali.

Danes so iz Magne sporočili, da pozdravljajo včeraj sklenjeni dogovor, “med predstavniki Vlade RS, okoljevarstveno organizacijo ROVO ter občino Hoče Slivnico in pripravljenost vseh ključnih deležnikov za dialog in iskanje rešitev v nastali situaciji. Ta dogovor nam ne omogoča načrtovanega in takojšnjega pričetka proizvodnje v Hočah. Naša družba je sprejela zaveze do poslovnih partnerjev glede dobave avtomobilov v dogovorjenih rokih, ki smo jih zavezani izpolniti. Predvidevali smo, da bomo v tem tednu lahko pričeli s proizvodnjo v Hočah. To v tem hipu ni mogoče, zato bomo ta del proizvodnje začasno opravljali v naši graški tovarni z uvedbo dodatnih izmen. Upamo, da bo dokončna rešitev za čim prejšnji zagon naše tovarne v Hočah najdena v čim krajšem času.

Marinček je napovedal, da bo vlada ob odprtju zakona, ne glede na to, kako ga bo spremenila, morala odgovoriti na vprašanje, kako v zakonu o vodah v prihodnje sistemsko reševati vprašanje neonesnaževanja pitne vode. “Ne gre samo za gradnje, gre tudi za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil na vodovarstvenih območjih,” je opozoril in ob Magni naštel še gradnjo kanala C0, uporabo gnojevke iz bioplinarne Črnomelj in traso tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom.

Od leta 2002 se namreč v upravnih enotah napačno interpretira določbe zakona o vodah in se ne upošteva oz. se je “preskočilo” omenjeni 69. člen zakona in njegove absolutne prepovedi oz. so določila zakona in podzakonskih aktov neusklajena. Minister Leben je po njegovih besedah napovedal, da bodo ta člen preoblikovali tako, da bo “bolj absoluten in razumljiv in da takšen spregled, kot se je dogajal doslej, ne bo več možen”.
Vir: STA

Zaradi negotovosti glede pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja in s tem povezanega začetka obratovanja nove lakirnice v Hočah so v Magni začeli z organizacijskimi pripravami na selitev proizvodnje, ki je bila predvidena za Hoče, nazaj v Gradec, so potrdili v Magni. Še vedno upajo na rešitev, ki bi omogočila hiter začetek dela v Hočah.

magnaDodatnih pojasnil za zdaj v Magni ne dajejo, kot je znano, pa se pridobitev uporabnega dovoljenja odmika zaradi ugovorov novomeške okoljevarstvene organizacije Rovo, ki po zavrnitvi njihove pritožbe na izdano okoljevarstveno dovoljenje napoveduje upravni spor.

V petek so iz Magne sporočili, da jih zavrnitev pritožbe Rova zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje s strani ministrstva za okolje in prostor ne preseneča, saj so izpolnili vse zahteve slovenske zakonodaje, po najboljših močeh pa tudi pričakovanja različnih nevladnih organizacij.

Ob tem so poudarili, da okoljevarstveno dovoljenje še vedno ni pravnomočno, zato še vedno ne morejo začeti s proizvodnjo, ki jo načrtujejo za ta teden. Ta je po njihovem pomembna za izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo do svojih poslovnih partnerjev.

“Tovarna in ekipa v njej sta pripravljeni za začetek obratovanja,” so še sporočili iz avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke, ki je v novi lakirnici v Hočah že zaposlila okoli 200 ljudi, ti pa so prav v četrtek opozorili na svojo negotovost zaradi zapletov z začetkom obratovanja tovarne.

Združenje Rovo je predsednika vlade Marjana Šarca, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, okoljskega ministra Jureta Lebna in hoškega župana Marka Soršaka v odprtem pismu v nedeljo pozvalo, da z dopolnitvijo zakona o Magni slednji omogoči, da v najkrajšem času zažene proizvodnjo v novi hoški lakirnici.

Vanj bi po njihovem predlogu dodali člen, po katerem bi ne glede na 69. člen zakona o vodah investitor v konkretnem primeru lahko gradil objekte za namen strateške investicije na razvojnem območju.

Na gospodarskem ministrstvu aktualnih razmer za zdaj podrobneje ne komentirajo, so pa za povedali, da z zaskrbljenostjo spremljajo trenutno dogajanje. V naslednjih dneh naj bi se vladni predstavniki vendarle sestali z Rovom, a čakajo na vrnitev okoljskega ministra Jureta Lebna, ki je trenutno na Finskem.

Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da si minister vsekakor prizadeva za dialog ter za nujen gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, a nikakor ne za ceno varovanja okolja. Pripravljen je “konstruktivno sodelovati na skupnem sestanku in tvorno prispevati pri iskanju novih rešitev”, ki jih namerava gospodarsko ministrstvo vključiti v zakon o Magni, so še zapisali.

Medtem se v regiji nadaljujejo pozivi k sklenitvi ustreznega dogovora. Danes je k temu pozval tudi rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, ki je dejal, da k razvojnemu potencialu in stabilnosti gospodarskega prostora veliko prispevajo veliki industrijski sistemi, ki na svojo dejavnost vežejo mnogo srednjih in malih podjetij.

“S tega vidika menim, da je vstop Magne v slovenski prostor in še posebej v podravsko regijo srednjeročno in dolgoročno zelo pomemben korak na poti k hitrejšemu gospodarskemu razvoju regije ter prav tako primer uspešne tuje investicije v naš prostor,” je dejal Kačič in dodal, da je nujno nadaljevanje konstruktivnega dialoga vseh deležnikov.

Tudi v podravskem sindikatu SKEI z zaskrbljenostjo spremljajo dogodke v zvezi z urejanjem potrebnih pogojev za zagon proizvodnje. Kot socialni partner si ne želijo razmer, ki bi predstavljale veliko tveganje za dosedanje investicije in že zaposlene v Magni.

“Takšnega primera v Sloveniji še ni bilo in kljub veliki stopnji družbene odgovornosti sedaj vključenih akterjev se postavlja vprašanje, ali vpletena okoljska organizacija v tej vnemi ne pretirava z zahtevo,” je dejal predsednik sindikata Martin Dular.
Vir: STA

Elektro Maribor je lani drugo leto zapored dosegel rekordno konično obremenitev, uporabnikom pa so distribuirali največ električne energije doslej. Celotni odjem električne energije na območju njihove družbe je lani znašal kar 2,3 teravatne ure, to pa je za 1,4 odstotka več kot leto prej.

Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor

Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor

Gospodinjski odjem, ki predstavlja približno tretjino vsega odjema, v zadnjih dveh desetletjih ves čas narašča, lani za je zrasel 0,9 odstotka. Poslovni odjem pa izmenjaje narašča in pada, kar je seveda povezano z gospodarskim stanjem v državi. V kriznem letu 2008 je padel za skoraj šest odstotkov, padal je tudi med letoma 2011 in 2014, v zadnjih letih pa znova sorazmerno hitro narašča. Lani je narasel za 1,8 odstotka od leta 2014 pa že za osem odstotkov, kar kaže na povečanje gospodarskih aktivnosti, ki so posledica konjunkture.
Več v video prispevku.

Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj potrdilo, da je izdalo odločbo, s katero je zavrnilo ugovor predsednika novomeške okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje glede Magninelakirnice v Hočah. Dovoljenje je tako postalo dokončno, ne pa pravnomočno.

magnaZagon proizvodnje v novo zgrajeni Magninilakirnici v Hočah, ki naj bi se po prvotnih načrtih začel prihodnji teden s poskusno proizvodnjo, se odmika. Pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga Magna za to potrebuje, a ga izpodbija nevladna organizacija Rovo, je namreč še naprej v zraku.

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo odločbo, s katero je pritožbo novomeške nevladne organizacije Rovo zoper okoljevarstveno dovoljenje zavrnilo. Ministrstvo je z njo zavrnilo tudi zahtevo organizacije Rovo za izrek ničnosti okoljevarstvenega dovoljenja, so sporočili z ministrstva.

“S to odločitvijo je dovoljenje dokončno, ne pa pravnomočno,” so izpostavili na ministrstvu in dodali, da Magna Steyr po določbah zakona o varstvu okolja lahko začne obratovati šele po njegovi pravnomočnosti. To se sicer zgodi v roku 30 dni od vročitve odločbe ministrstva, a le, če nobena od strank v tem roku ne vloži tožbe na upravno sodišče.

A to se bo po napovedih predstavnika okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zgodilo, saj je to napovedoval že vnaprej. Kot je v četrtek povedal za STA, pri tem vztraja zato, ker je zakonodajo treba spoštovati, torej tudi zakon o vodah, ki prepoveduje gradnjo takih objektov na vodovarstvenih območjih.

Marinček je pred časom predlagal, naj država, če meni, da slednje v tem primeru ni potrebno, dopolni poseben zakon o Magni. Čeprav nekateri trdijo, da se zakonov ne da spreminjati tako hitro, je Marinček ocenil, da bi vlada in DZ to lahko storila v roku enega meseca.

“Če bi spremenili člen o posebnem zakonu o Magni tako, da bi zapisali, da lahko investitor ne glede na zakon o vodah gradi na razvojnem območju, bi to zagato rešili,” je danes pojasnil za STA. Ta zakon je po njegovih besedah “povozil” že nekaj drugih zakonov, naj to naredi še za zakon o vodah in investicija se bo lahko odvila v skladu z zakonodajo.

Ker je vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič v četrtek napovedal, da bodo o Magni govorili z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in okoljskim ministrom Juretom Lebnom, ki sta iz kvote SMC, ga je Marinček pozval, naj na srečanje povabijo še njega. Na njem bi jima še enkrat razložil, kako lahko zakonito rešijo nastalo situacijo, je navedel.

Ministrstvo poudarja, da Magna za obratovanje potrebuje pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, Marinček pa je predlagal, naj izda začasno dovoljenje na podlagi izdanega okoljevarstvenega dovoljenja, s čimer bi Magnapo njegovem lahko obratovala dvakrat po pol leta, ne glede na morebitno tožbo na upravnem sodišču. S tem bi lahko rešili tudi negotovost trenutno okoli 200 zaposlenih, ki jih skrbi, da bodo ostali brez dela.

Da je odločitev okoljskega ministrstva pomemben mejnik v upravnih postopkih za odprtje in zagon proizvodnje v tovarni, pa je danes za STA povedal hoški župan Marko Soršak, a je hkrati dodal, da pogoji za pričetek proizvodnje še niso izpolnjeni.

Kot je povedal, si v občini Hoče-Slivnica prizadevajo, da bi so začetka poslovanja prišlo čim prej, kar bo odprlo tudi vrata za nadaljevanje te največje začetne oz. greenfield investicije v državi, ki ima ambicijo postaviti sodobno tovarno za proizvodnjo celotnih avtomobilov.

V zvezi z dogajanjem v Magni pa so se danes oglasili še v študentski organizaciji mariborske univerze, kjer menijo, da morajo imeti študenti po zaključku študija čim več zaposlitvenih priložnosti, zlasti v visokotehnoloških podjetjih, kar globalni velikan Magna nedvomno je. Vpletene so pozvali, da znova sedejo za mizo in poiščejo rešitev.
Vir: STA

Na negotovost glede zagona proizvodnje v novo zgrajeni Magnini lakirnici v Hočah so danes opozorili tudi predstavniki trenutno že okoli 200 zaposlenih. Pravijo, da so v podjetje prišli zato, da bi delali. Zdaj pa da ne vedno, ali bo do tega zaradi zapletov z okoljevarstvenim dovoljenjem sploh prišlo. 

Jure Šafner, ki je v Hoče prišel iz graške tovarne in dela kot planer, je opozoril, da bi v hoški lakirnici morali že prihodnji teden začeti s poskusno proizvodnjo, v javnosti pa slišijo, da prihaja do težav zaradi pritožbe na izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.

Za nas to pomeni negotovost. Nekdo na drugi strani Slovenije se je odločil igrati politične igre na naš račun. Vem, da so nekatera vprašanja še odprta in prav je, da se rešijo, vendar osebno pričakujem drugega otroka, odplačujem kredit, zdaj pa, namesto, da bi se veselil vseh teh stvari, čakam, kaj se bo zgodilo,” je dejal Šafner.

Delavci sprašujejo kaj se dogaja

Podobnega mnenja je bila tudi poslovna sekretarka v podjetju Nataša Vidovič, ki je veliko v stiku z zaposlenimi, ti pa večkrat sprašujejo, kaj se dogaja in ali se morajo res bati, da bi spet ostali brez službe. Tudi njo poleti čaka rojstvo, zdaj pa živi v strahu, če bo sploh še imela službo, ko se vrne s porodniške.

Na to, da je v podjetju veliko delavcev z različnimi ozadji in okolji, je opozoril tudi Urh Klevže, zadolžen za upravljanje z objektom, ki je prišel v Magno iz drugega podjetja, kjer je imel zelo stabilno službo. Ker je v novi zaposlitvi videl velik izziv, se je odločil za novo delovno mesto, zdaj pa se sprašuje, ali je ravnal prav ali ne. V podjetju se po njegovih besedah že širijo različne govorice, tudi da obstajajo že rezervni načrti, po katerih bi določene aktivnosti preselili nazaj v Gradec.

Zaposlene nagovoril tudi direktor tovarne

Ta teden je z zaposlenimi govoril tudi prvi mož hoške tovarne David Adam, ki jih je seznanil z dejstvi, da prihaja do določenih zapletov, negotovost da je upravičena, a jim je zagotovil, da delajo vse na tem, da bo projekt stekel in da bodo zaposleni lahko opravljali svoje delo.

Svoj današnji poziv so po njegovih besedah naslovili na celotno javnost, predvsem pa na vse nasprotnike Magninega projekta, ki bi morali razumeti, da so na drugi strani tudi ljudje, ki bi radi in si želijo delati pri delodajalcu, kakršnih v Sloveniji ni veliko. Ob tem so tudi poudarili, da je podjetje izpolnilo vse zahteve in želje okoljevarstvenikov, zato ne razumejo, kaj naj še naredijo.

magna

Čeprav zaposleni niso konkretno navedli, komu je uperjen poziv, je jasno, da leti predvsem na novomeško okoljsko organizacijo Rovo in njenega predstavnika Gorazda Marinčka, ki je vložil ugovor zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje in v primeru zavrnitve že vnaprej napovedal tožbo na upravnem sodišču.

Slednji je dejal, da vztraja pri ugovoru , saj je slovensko zakonodajo potrebno spoštovati, torej tudi zakon o vodah, ki prepoveduje gradnjo takih objektov na vodovarstvenih območjih. Že pred časom je tudi predlagal, da država, če meni, da v tem primeru to ni potrebno, dopolni poseben zakon o Magni. Ob tem je dodal, da je deležen vse večjih pritiskov, danes naj bi jim kurirji z različnih delov države prinašali ponudbo v višini 100.000 evrov za večletno financiranje dejavnosti društva, če bi Rovo umaknil pritožbo.

magna

Ponudbe ne mislijo sprejeti, je pa jasno povedal, da gre za poskus korupcije, ki naj ga obravnavajo za to pristojni organi. Pri tem, kot je dodal, utemeljeno domneva, da naj bi ponudba do njih prišla po naročilu Magnine PR agencije, to pa je od vsega začetka agencija Pristop.

Glede očitkov, da je zaradi njihovih pritožb ogrožen celoten projekt in načrtovani zagon proizvodnje, je Marinček še dodal, da zakonodaja investitorju, če mu zmanjkuje časa za dopolnitev zakona, omogoča pridobitev dveh polletnih začasnih dovoljenj za obratovanje.

Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je v izjavi novinarjem po današnjem koalicijskem srečanju izrazil upanje, da ti dogodki ne bodo zaustavili zagona Magne. O tem z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in okoljskim ministrom Juretom Lebnom iz kvote SMC sicer še niso govorili, a imajo pogovor o tem predviden.

Zorčič je dejal, da bo treba resno razmisliti o tem, katere so tiste nevladne organizacije, ki zastopajo javni interes in katere ne. Po njegovem bi bilo smiselno področje prevetriti v smeri, da bodo to res kompetentne in odgovorne organizacije.

VIR: STA

Mariborski Start-up SparkLPG System d.o.o. pridobil miljonsko investicijo.

štrancar, Mariborski Start up SparkLPG System d.o.o“Včeraj je Mariborsko podjetje SparkLPG System d.o.o., sicer član Tovarne podjemov, podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru podpisalo investicijsko pogodbo z Venture skladom Iskre d.o.o., s čimer bo podjetniška ekipa že v letošnjem letu na Slovenski trg predstavila nov avto plinski sistem za motorje z direktnim vbrizgom, ki predstavlja preboj v tej branži,” je na socialnih omrežjih objavil direktor podjatja Simon Štrancar.

V naslednjem letu pa bodo s produktom že osvajali mednarodne trge. Po besedah Štrancarja bodo prvi tuji ciljni trgi Nemčija, Niozemska, Anglija in Italija. Iskra tako potrjuje svojo namero o podpiranju visoko potencialnih Start-up-ov.

Mariborsko sodišče je v ponedeljek uvedlo stečajni postopek nad podjetjem WVterm, ki je zadnja leta nadaljevalo proizvodnjo toplovodnih kotlov in jeklenih konstrukcij na območju nekdanje družbe TVT Boris Kidrič na Studencih. Sodišče je za stečajno upraviteljico imenovalo Romano Kruhar Puc, upnike pa pozvalo k prijavi terjatev.

Zaradi stečaja bo brez dela ostalo 55 delavcev. Po pisanju Večera pa se je podjetje znašlo v težavah potem, ko so konec lanskega leta ostali brez naročil, zaradi dolgov v preteklosti pa postali insolventni. Podjetje je bilo sicer v lasti nemške družbe NRG Group, slednja pa ni mariborske družbe ni želela dokapitalizirati.

Predlog za stečaj je vložilo vodstvo podjetja, potem ko tudi z novimi potencialnimi lastniki niso našli skupnega jezika. Direktor Uroš Fonovič je za Večer povedal, da si še vedno želijo ohraniti zdravo jedro, a bo odločitev v rokah stečajne upraviteljice. Delavcem, ki so od začetka tedna na čakanju, so ostali dolžni januarsko plačo, medtem ko so jim akontacijo decembrske izplačali v dveh obrokih.

Pomoč delavcem je že ponudil podravski sindikat SKEI, po besedah njegovega predsednika pa gre predvsem za strojnike, ki so v regiji zelo iskani, zato večina verjetno težav z iskanjem nove službe ne bo imela.

VIR: STA

Pristojnim na infrastrukturnem ministrstvu se po nedavni enostranski prekinitvi najemne pogodbe s strani kitajskih lastnikov družbe Aerodrom Maribor ne mudi z iskanjem rešitve, čeprav je lahko od 15. julija, ko se izteče odpovedni rok, vprašljiv kakršenkoli promet na mariborskem letališču. S tem pa je vprašljiva tudi usoda tam zaposlenega osebja.

 letališče maribor (4)Družba Aerodrom Maribor, ki je preko družbe SHS Aviation v lasti kitajskega kapitala, zaposluje 30 ljudi različnih profilov, nekateri med njimi imajo tudi mednarodne licence za to, da letališče sploh lahko opravlja mednarodni promet. Tega je sicer zadnje mesece bolj malo, saj redne linije ni, so pa tam še vedno letala na šolanju in posamezni čarterski poleti.

Na vprašanje, kaj bo z zaposlenimi v Aerodromu Maribor, če ne bo pred iztekom polletnega obdobja, za zdaj ne odgovarjajo niti v omenjeni družbi, ali jih bodo za zagotavljanje nadaljnjega prometa vsaj začasno prevzeli na državni strani, pa trenutno ne vedo povedati niti na državni strani.

Na vprašanje STA, ali so morda že začeli kakršnekoli postopke za iskanje novega upravljavca letališča ali pa za sklenitev novega dogovora s sedanjim, na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da trenutno preučujejo rezultate javnega razpisa, s katerim so že lani, kljub temu, da je še veljala 15-letna najemna pogodba z možnostjo petletnega podaljšanja, iskali najustreznejši poslovni model za upravljanje letališča.

“Javni razpis smo izvedli na osnovi pobude najemnika, da bi sklenili dolgoročno koncesijsko pogodbo, vendar o nadaljevanju postopka in izbiri najprimernejšega načina upravljanja letališča za zdaj še ni odločitve,” je vse, kar za zdaj vedo povedati na pristojnem ministrstvu, kjer napovedujejo, da bodo odločitev o najprimernejši rešitvi sprejeli v prihodnjih mesecih.

Glede na to, da torej nameravajo za odločitev porabiti še nekaj mesecev, je veliko vprašanje, kaj se bo, ob upoštevanju, da bo tudi morebiten nov razpis ali kakršnakoli druga rešitev terjala kar nekaj časa, od sredine julija sploh še dogajalo na mariborskem letališču. Ob tem, da bo z družbo Aerodrom Maribor v vsakem primeru potrebno sesti za mizo, saj ta ob zaposlenem osebju razpolaga tudi z 11 hektarji zemljišč neposredno ob letališču, tudi s parkirnimi prostori.

Sicer pa je trenutno nejasno že to, ali je država sploh še zainteresirana za sodelovanje pri razvoju letališča. Ministrica Alenka Bratušek je ta teden v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka v tej zvezi dejala, da so odprte vse možnosti, od iskanja novega najemnika do sklenitve javno-zasebnega partnerstva, izključena ni niti prodaja letališča.

Odgovora na to, zakaj so se kitajski vlagatelji odločili za prekinitev pogodbe, nima, prav tako ne želi ugibati, ali to morda pomeni tudi pritisk na državo zaradi po njihovem predolgega čakanja na spremembo državnega prostorskega načrta, s katero bi jim omogočili podaljšanje letališke steze. Jo pa takšna odločitev preseneča, saj se v dveh letih, odkar so najemniki, ni spremenilo nič takšnega, da pogodbo zdaj želijo razdreti.

“Žal mi je, da so bile njihove obljube tako velikopotezne, pa jih doslej niti v manjši meri niso uresničili,” je še dodala Bratuškova, ki se je ta teden tudi v zvezi s sprejemanjem prostorskih dokumentov za letališče sestala z okoljskim ministrom Juretom Lebnom, a z ministrstva kljub prošnji STA doslej niso sporočili, kaj sta se dogovorila.

Postopek sprejemanja DPN je sicer naletel na veliko pripomb in nezadovoljstva s strani okoliškega prebivalstva in okoljskih organizacij, ki so v okviru javne razprave vložili okoli 140 pripomb. A kot je o tem na isti seji državnega zbora dejal Leben, ta številka glede na izkušnje s podobnimi zgodbami, tudi iz tujine, niti ni tako zelo visoka. Jih je pa potrebno vse obravnavati in na njih odgovoriti, pravi Leben in dodaja, da je, kar se njih tiče, zadeva v sklepni fazi.
Vir: STA

V Selnici ob Dravi so začeli pripravljati projektno dokumentacijo za izgradnjo novega vrtca. “Vsi v občini se strinjamo, da je prioritetna naloga pridobiti nov vrtec, saj je obstoječi star, premajhen in neprimeren za delo in bivanje naših otrok, ki si jih želimo veliko v naši občini,” je povedala nova županja Vlasta Krmelj.


vrtec in šola selnica ob dravi“Prve informacije kažejo, da bi morda lahko dobili nov vrtec v letu 2020, vendar nas čaka še veliko dela. Manjka še nekaj finančnih sredstev,”
je pojasnila.

Njeni prvi nalogi ob prevzemu županskega položaja sta bili sicer pregled dela na občini in revizija občinskega proračuna. “Še vedno se ukvarjamo z reorganizacijo dela, saj nam ministrstvo ni odobrilo javnih del in tako imamo šest ljudi manj. Prav tako usklajujemo vse želje in potrebe neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna z zmožnostmi,” je povedala Krmeljeva.

Prvo branje proračuna za letošnje leto napoveduje za 14. februar. Zaenkrat načrtujejo 3,7 milijona prihodkov in odhodkov, pri čemer je treba vzeti v zakup 240.000 evrov dolga in 33.000 evrov obresti. “Denarja za investicije je zelo malo, obveznih nalog zelo veliko. Tudi prihodki so relativno nizki. Vidi se, da se v preteklih letih ni dobro finančno gospodarilo, da ni sistemskega dela. Zato je nujno, da v letošnjem letu na novo postavimo temelje gospodarjenja z denarjem. To je povezano tudi z dobrim načrtovanjem dela in nalog za naslednja leta,” je prepričana naslednica dolgoletnega župana Jurija Lepa (DeSUS), ki se je lani preselil na mesto poslanca DZ.

Po besedah Krmeljeve (SDS) je med drugim treba pripraviti razvojni program občine, ki ne bo le spisek želja, ampak bo imel načrt aktivnosti, s katerimi bodo pričeli iskati nove finančne vire.

V občini letos načrtujejo za okoli 459.000 evrov investicij, med drugim v kanalizacijo in sanacijo črpališča pitne vode na Duhu na Ostrem vrhu. “Dokončali bomo tudi investicijo v igrišče in dom krajanov na Gradišču na Kozjaku. Kot razvojni projekt bomo imeli ureditev pohodnih in kolesarskih poti v celotni občini, predvidevamo povezavo do Maribora po levi strani Dravi. Računamo tudi na pridobitev EU sredstev v višini 0,5 milijona evrov,” je povedala. “Pričeli smo tudi s komunikacijo s pristojnimi ministrstvi za ureditev pločnikov v občini in ceste na Duh na Ostrem vrhu, ki je v zelo slabem stanju,” je dodala.

Dosedanja direktorica občinske uprave Darja Slivnjak, sicer glavna tekmica za županski položaj na zadnjih volitvah, odhaja. “Načrtujemo novega direktorja oziroma direktorico občinske uprave. Imenovala sem tudi podžupana, to je Milan Fras, je povedala Krmeljeva, širši javnosti znana kot direktorica Energetske agencije za Podravje.

Že pred volitvami je povedala, da ne namerava sklepati koalicije v občinskem svetu. “Želim, da ne delujemo kot ‘naši in vaši’ in ne želim glasovalnega stroja. O vseh pomembnih projektih in nalogah se bomo pogovarjali skupaj, razpravljali in skušala bom zadovoljiti čim več idej in iskati sprejemljive kompromise,” je dejala.

Dolgoročno bi radi v občini poleg vrtca med drugim uredili še športno dvorano. “Strateško bomo v občini gradili na kolesarskih in pohodnih poteh v zeleni in čisti naravi kot osnovi za razvoj turizma, ki je naša strateška gospodarska panoga. Ta trenutek še nimamo finančnih virov za vse projekte. Verjamem pa, da bomo s sistemskih pristopom pripravili dober razvojni program, ki ga bomo lahko predstavili tudi potencialnim investitorjem,” je optimistična.
Vir: STA

Policija je začela zbirati obvestila o preprodaji poslovne stavbe v Ulici Eve Lovše 19 v letih 2014 in 2016, pri katerih naj bi sodeloval tudi aktualni mariborski župan Saša Arsenovič, piše današnji Večer. To so potrdili tudi na generalni policijski upravi, policisti pa naj bi se primera lotili tudi na podlagi zapisov spletnega portala Požareport.

Saša Arsenovič

Saša Arsenovič

Omenjeni portal med drugim navaja, da naj bi bila pri nakupu stavbe tedanji podjetnik Arsenovič in njegov prijatelj Matjaž Štandeker, ki je decembra lani dobil zaposlitev v kabinetu župana, podkupila štiri bančnike Deželne banke Slovenije (DBS).

Slednja je poslovno stavbo v lasti družbe ACK kot hipotekarna upnica Arsenoviču prodala za 280.000 evrov, aktualni župan pa naj bi jo dve leti pozneje zavarovalnici Grawe prodal naprej za milijon evrov.

Po pisanju Požareporta naj bi Arsenovič tako nizko ceno pri nakupu dosegel, ker naj bi bil Štandeker razdelil 200.000 evrov podkupnine med štiri bankirje DBS. V banki ob tem pojasnjujejo, da je bila nepremičnina prodana po ceni, ki so jo potrdili uradni cenilci in pristojni odbor, ter da je bila cena glede na stanje realna, očitkov o domnevnih podkupninah pa niso želeli komentirati.

Mariborski župan v odzivu na pisanje, ki so ga za STA posredovali iz Mestne občine Maribor, pravi, da gre za lažne obtožbe izrazito politično motiviranega medija oz. poraženega tekmeca, ki zadnjega pol leta proti njemu izvaja sistematično gonjo – očitno zaradi njegove kandidature in uspeha na volitvah.

Prepričan je, da bo, tako kot v vseh drugih primerih, kjer je bilo na vseh ravneh dokazano, da gre za zlonamerne izmišljotine, enako tudi v tem primeru. Ob tem ne izključuje možnosti, da bo zadevo predal odvetnikom, da z zavarovanjem njegovega dobrega imena pred tovrstno umazano gonjo uporabijo razpoložljiva pravna sredstva.

“Preiskovanje policije seveda pozdravljam, saj imam čisto vest. Obtožbe so brezpredmetne, zato se z njimi ne obremenjujem in jim ne nameravam posvečati pozornosti oz. dovoliti, da se uresniči cilj obrekovalcev – to je preusmeritev moje pozornosti iz stoodstotnega opravljanja županskega dela,” je še dodal Arsenovič.

Medtem je Štandekerjev odvetnik Daniel Planinšec za Večer že povedal, da je njegov klient, ki očitke o podkupovanju prav tako odločno zavrača, že vložil kazensko zasebno tožbo proti Bojanu Požarju zaradi razžalitve, obrekovanja in žaljive obdolžitve, zoper njegov portal pa vložil dve odškodninski tožbi.
Vir: STA

Mestna občina Maribor je skupaj z občinama Duplek in Hoče-Slivnica znova ustavila postopek prodaje 91,5-odstotnega deleža v podjetju Farmadent. Medtem ko na občini za zdaj glede odločitve in njenih razlogih še molčijo, so to na spletni strani Ljubljanske borze danes sporočili iz Salusa, edinega javno znanega ponudnika za odkup deleža.

FOTO: farmadent.si

FOTO: farmadent.si

Kot so sporočili iz Salusa, so prejeli sklep županov omenjenih treh občin, v katerem so odločili, da se postopek prodaje poslovnih deležev družbe Farmadent ustavi.

Prodajni postopek je še iz časov prejšnje mariborske občinske oblasti vodila prodajna komisija, njena vodja Mateja Cekić pa je še prejšnji teden ob predstavitvi novega v.d. direktorja mariborske mestne uprave Borisa Železnika dejala, da je ta še vedno aktualen.

Na mariborski občini danes za še niso želeli komentirati odločitve, niti tega, kakšna bo nadaljnja usoda prodajnega postopka ter ali je bila razpuščena tudi prodajna komisija. Več pojasnil so obljubili za naslednji teden.

Prejšnja mestna oblast je zaključek prodaje načrtovala že lani, saj je v proračun že vštela 4,8 milijona evrov, kolikor znaša knjigovodska vrednost njenega 83,35-odstotnega deleža. Prodajo sicer najbolj dobičkonosnega mariborskegajavnega podjetja občinam nalaga zakon o lekarniški dejavnosti, ki prepoveduje vertikalno povezovanje.

Občine so prodajni postopek začele že leta 2017, a so ga tudi takrat predčasno zaključile, ker je vmes prišlo do spremembe lekarniške zakonodaje, s katero je bil podaljšan rok za prodajo do konca leta 2019. Da bi pritegnili več ponudnikov in posledično dosegli ugodnejšo ceno, so se odločili, da si vzamejo več časa in postopek ponovijo.
Vir: STA

Elekro Maribor se lahko ponaša z rekordnim letom 2019, ko je bila v dosežena najvišja konična obremenitev doslej, uporabnikom pa so distribuirali tudi največ električne energije doslej. Družba je realizirala več kot 31,7 milijonov evrov investicijskih vlaganj. V sistem naprednega merjenja je vključenih 76 % vseh merilnih mest, mrežno integriranih je 2.241 proizvodnih virov. Elektro Maribor sicer sodeluje v slovensko-japonskem projektu pametnih omrežij in pametnih skupnosti.

V letu 2018 se je ponovno povečala konična moč, ki je z 441 MW dosegla najvišjo vrednost do sedaj. Od leta 2015 konična moč narašča vsako leto zapored, že dve leti zapored pa v času izjemno nizkih temperatur dosega rekordno vrednost. Konična moč je pomembna zaradi dimenzioniranja omrežja in njena intenzivna rast narekuje tudi ojačitve omrežja. Direktor Elektra Maribor Boris Sovič v izjavi o ambicijah družbe.

Celotni odjem na območju družbe se je v letu 2018 povečal za 1,4 % in dosegel 2,3 TWh. Četudi relativno visoka, je rast odjema na območju Elektro Maribor za približno pol odstotne točke šibkejša, kot sicer v slovenski elektrodistribuciji, kar gre pripisati drugačnim gospodarskim in socialnim razmeram na tem območju.

Družba povečuje jakost in naprednost omrežja

Družba je imela leta 2018 skupaj 16.616 km omrežja in sistematično povečuje robustnost srednje- in nizkonapetostnega omrežja tudi s polaganjem podzemnih vodov in izoliranjem nadzemnih vodov. Sistematično povečujejo tudi jakost in naprednost omrežja.
Leta 2018 je delež kabliranega omrežja prvič nekoliko presegel 50 %, delež kabliranega in nadzemnega izoliranega srednje- in nizkonapetostnega omrežja pa je prvič dosegel 70 %. Zaradi intenzivnih vlaganj je na območju družbe Elektro Maribor delež kabliranega omrežja nekoliko nad slovenskim povprečjem.

V letu 2018 tisoč novih uporabnikov

V lanskem letu je prišlo do tega, da se je pomembneje in bolj izrazito povečal odjem in tudi število uporabnikov v poslovnem odjemu, najbolj v industrijskem odjemu v srednji napetosti,” razlaga Sovič in dodaja da sklepajo, da je to posledica intenzivnejših gospodarskih aktivnosti, pri čemer pa je opazno, da je povečanje na območju Elektra Maribor za 0,5 odstotne točke nižje, kot je sicer v Sloveniji, kar kaže, da je še vedno razlika v obsegu gospodarske rasti.

Večja vlaganja v letu 2019

Od leta 2009 do 2018 je družba realizirala 249 milijonov evrov investicijskih vlaganj. Od leta 2019 do 2028 načrtuje družba investicijska vlaganja v dveh variantah. Po osnovni varianti je predvideno 304 milijonov evrov, po razširjeni varianti pa 405,6 milijonov evrov investicijskih vlaganj. V letu 2018 je družba realizirala več kot 31,7 milijona evrov investicijskih vlaganj, največ v zgodovini družbe.

Tudi v letu 2019 bodo v ospredju investicije v bolj robustno, močno in napredno elektrodistribucijsko omrežje. V načrtu je izgradnja oziroma obnova več kot 310 km srednje- in nizkonapetostnih vodov ter 82 transformatorskih postaj. Do konca leta 2019 bo v sistem naprednega merjenja vključenih že več kot 80 % vseh uporabnikov omrežja, kar pomeni, da bo cilj 80 % vključenosti, po Energetskem zakonu EZ-1, dosežen že pred letom 2020.

 

Mariborski župan Saša Arsenovič je v mestni hiši Rotovž sprejel delegacijo iz regije San Martin v Peruju. Oboji se nadejajo gospodarskega in turističnega sodelovanja.

Arsenovič se je uvodoma zahvalil soorganizatorjem dogodka, Mariborski razvojni agenciji. “Želim si, da bi se v našem mestu dobro počutili in da bi stkali prijateljske vezi. Upam, da bo teh srečanj nastalo globoko gospodarsko sodelovanje, zato se veselim obiska mnogih Perujcev tukaj v Mariboru,” je uvodni nagovor zaključil mariborski župan.

Perujska delegacija bo obisk v Sloveniji izkoristila tudi za srečanje z nacionalnimi ministrstvi in njihovimi organi, pristojnimi za kmetijstvo in gospodarsko sodelovanje. Povezovanje lokalnih kmetijskih pridelovalcev, turizma in narave je namreč rdeča nit Evropskega projekta pri katerem sodeluje Mariborske razvojne agencije, ki bo poskrbela, da si bo delegacija ogledala še Kmetijsko zadrugo na Ptuju in Pomurske mlekarne v Ljutomeru. V osnovi pa seveda gre za spoznavanje našega gospodarstva in predvsem produktov, ki bi jih v prihodnosti lahko izvažali v Peru.
Perujska delegacija je obiskala Evropo in Slovenijo predvsem zato, ker želi izboljšati odnose med državami Latinske Amerike in Evropo. Obisk Slovenije tako predstavlja prvi stik, ki naj bi izboljševal medsebojne odnose in izvoz ter uvoz obeh strani. “Zanima nas predvsem turizem, zanima nas tudi področje mlekarstva, torej mleka in mlečnih proizvodov in seveda vino. Regijo pa smo obiskali, da vidimo, kakšni so potenciali ene in druge strani,” je dejal podpredsednik gospodarske zbornice San Martina, Carlos A. López Ruiz

Mariborska razvojna agencija (MRA) je del evropske agencije Eurada, ki med seboj povezuje različne razvojne agencije v svetovnem merilu – eden od mehanizmov tega sodelovanja je bil razpis, ki na podlagi tako imenovanega »match-making-a« med seboj poveže podobne podeželske ali urbane regije.

Pri projektu sodeluje tudi Zavod za turizem Maribor-Pohorje, ki v obisku vidi predvsem možnost privabljanja turistov iz Amerike, saj je zagrebško letališče, ki ima nekaj direktnih linij iz Amerike, od Maribora oddaljeno le dobro uro. Direktorica zavoda, Doris Urbančič Windisch, tako vidi potencial v oglaševanju Maribora predvsem na področju kongresnega turizma.

Upamo torej, da bo obisk prinesel plodno sodelovanje v prihodnosti, kjer bo za uspešno gospodarstvo potrebno predvsem širše medsebojno sodelovanje.

Na današnji, 2. redni seji občinskega sveta Občine Ruše bo potekalo prvo branje proračuna, ki malemu gospodarstvu v Rušah ni naklonjeno, prav tako pa bi naj bil s strani predlagateljice županje Urške Repolusk, slabo pripravljen.

Repoluskova na ponovoletnem sprejemu zamolčala slabo novico za male gospodarstvenike!
Prejšnji teden je županja Občine Ruše Urška Repolusk, na ponovoletnem sprejemu med drugim gostila gospodarstvenike iz Ruš in jim napovedala dobro sodelovanje v bodoče, kar smo lahko razbrali tudi iz drugih medijev. Medtem, ko se je z njimi rokovala in pozirala pred fotoaparati medijev pa jim zagotovo ni povedala, da jim bo v predlogu proračuna za leto 2019 zmanjšala sredstva za pomoč za razvoj gospodarstva in podjetništva.
Eden izmed gospodarstvenikov iz Ruš je med drugim dejal: “Ruške male gospodarstvenike je ponovoletni sprejem županje stal 50.000 EUR. Če misli, da nas je kupila s kanapejčki in nasmehom se presneto moti“. Ob tem se je nanašal na dejstvo, da se je v predlogu proračuna postavka za spodbujanje malega gospodarstva in podjetništva iz 68.774,25 EUR zmanjšala na samo 20.000 EUR. V prejšnjih letih so lahko na podlagi te postavke mala podjetja uspešno črpala sredstva za nadaljnji razvoj, na novo nastala podjetja pa sredstva za svoj zagon in nakup opreme.

Postavka v predlogu občinskega proračuna - spodbujanje razvoja malega gospodarstva.

Postavka v predlogu občinskega proračuna – spodbujanje razvoja malega gospodarstva.

Županja ne varčuje pri sebi 
Zanimivo pa je, da županja pri sebi ne bi varčevala. Postavka ŽUPANJA se je iz 47.951,78 EUR povečala na kar 88.635,00 EUR, kar pomeni, da bo županja ob sprejetju proračuna porabila kar 40.683,22 EUR več na leto kot nekdanji župan Uroš Razpet. Kar pomeni, da bo v svojem mandatu potrošila cca. 160.000 EUR več sredstev na postavki ŽUPANJA, ki bi jih lahko porabila za sofinanciranje kulturnih društev, športnih društev, ceste, ipd. Samo za zanimivost občina Ruše je naprimer v zadnjih 8 letih skupaj nakazala Gasilski zvezi Ruše 137.000 EUR, Strelskemu društvu I. Pohorskega bataljona 97.500 EUR , Športni zvezi Ruše 74.400 EUR in Društvu upokojencev Ruše 44.000 EUR.

Postavka v predlogu občinskega proračuna - županja.

Postavka v predlogu občinskega proračuna – županja.

 

Postavka v predlogu občinskega proračuna - nakup avtomobila.

Postavka v predlogu občinskega proračuna – nakup avtomobila.

Prav tako si bo uprava pod vodstvom županje Urške Repolusk privoščila nov avto za 25.000 EUR, pa tudi dve novi zaposlitvi. Ali gre pri zaposlitvah za vračanje političnih uslug, pa bomo videli čez čas.

Evropsko sofinancirani program Urbact, za katerega je v Sloveniji pristojno ministrstvo za okolje in prostor, je nedavno objavil zadnji razpis v tem programskem obdobju. Gre za razpis za nova akcijska omrežja, v katerih evropska mesta iščejo rešitve za pogoste urbane izzive, v njem pa lahko sodelujejo vse slovenske občine.

maribor iz luftaKot so ta teden pojasnili na uvodnem info dnevu v Mariboru, v omrežjih sodeluje do deset partnerskih mest oziroma občin iz različnih evropskih držav, ki lahko izmenjujejo izkušnje in se učijo ena od druge. Partnerji v okviru dveletnega sodelovanja na mednarodni in lokalni ravni razvijajo celostne akcijske načrte, s katerimi naslovijo pereče probleme.

Ob tem so deležni strokovne podpore s strani vodilnega strokovnjaka, ki strokovno usmerja delo omrežja, na voljo pa so jim tudi različne oblike usposabljanj in podpore v strani programa. Novost tokratnega razpisa je, da bodo lahko partnerska mesta manjše rešitve preizkusila v obliki pilotnih aktivnosti.

Občine imajo s sodelovanjem v omrežju možnost oblikovati partnerstvo na lokalni ravni, s pomočjo katerega vzpostavijo kakovosten dialog z lokalnimi deležniki na določeno temo, skupaj razvijajo nove rešitve in oblikujejo akcijske načrte.

Urbact je med leti 2014 in 2018 financiral že 20 akcijskih omrežij, ki so združevala 205 mest iz vse Evrope. S pomočjo njihove metode so ta mesta v okviru lokalnih skupin usposobila lokalne deležnike za sooblikovanje celostnih akcijskih načrtov.

V več kot 66 odstotkih mest so pripravljene celostne akcijske načrte sprejeli mestni oziroma občinski sveti, skoraj polovica jih je zagotovila sredstva za izvajanje načrtov in več kot 80 odstotkov je načrte že začelo izvajati.

V začetku decembra so potrdili novih 23 projektov, v katerih sodelujeta tudi Mestna občina Ljubljana in občina Idrija. Prestolnica bo vodila omrežje na temo Čebelje poti, v Idriji pa bodo dobro prakso prenašali iz nemškega mesta Altena.

V Ljubljani si poleg izmenjave izkušenj in iskanja skupnih rešitev od projekta obetajo vzpostavitev trdne mreže mest z urbanim čebelarjenjem, kar bi omogočalo oblikovanje skupnih razvojnih vizij in medsebojno pomoč na tem področju tudi v bodoče.

Idrija se je pridružila manjšim evropskim mestom, ki se bodo osredotočila na razvijanje intervencij, ki temeljijo na lokalnih zmožnostih. Njihov cilj je zaustaviti in izboljšati dolgotrajno nazadovanje teh mest na družbenem, gospodarskem in okoljskem področju.
Vir: STA

Združeni narodi so 27. januar leta 2005 razglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Dan sovpada tudi z obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz.

V Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor pa se bodo žrtev spomnili že danes, ko bo ob 18.00 uri potekala osrednja spominska prireditev. Na prireditvi z naslovom Razmislite, da se je to zgodilo! bo slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor.
Program s tradicionalnim branjem imen slovenskih žrtev holokavsta sta pripravila Judovski kulturni center Ljubljana in Mini teater, v njem pa sodelujejo gledališki igralci Maja Blagovič, Lali Jurc, Tadej Pišek in Jernej Čampelj, čelistka Maruša Turjak Bogataj, harfistka Maria Gamboz Gradišnik, direktor JKC Ljubljana Robert Waltl in glavni rabin Judovske skupnosti Slovenije Ariel Haddad.
Holokavst ne predstavlja zgolj poskusa uničenja celotnega judovskega pa tudi romskega naroda, pač pa je sinonim za popolno razčlovečenje, za industrializiran proces preračunljive morije bodisi z zaplinjanjem in streljanjem bodisi z izstradanjem in izčrpavanjem z delom do smrti. Je izraz končne stopnje antisemitizma in tako vzorčni primer, do kakšnih skrajnih razsežnosti vodi sovraštvo, ki se postopoma razrašča in zajeda v vse pore družbe. Je tudi opomin na moralni zlom človeštva, zato z ohranjanjem zgodovinskega spomina na žrtve holokavsta, porajmosa, nacističnega preganjanja in genocidov sploh opozarjamo tudi na nastavke in pojave sovraštva in nestrpnosti, ki vodijo do zločinov zoper človeštvo.

Vir:Pixabay

Vir:Pixabay

V Auschwitzu, ki velja za središče načrtnega iztrebljanja Judov, je umrlo več kot milijon ljudi. 27. januarja 1945 je to zloglasno taborišče in največje pokopališče v zgodovini človeštva osvobodila sovjetska Rdeča armada. Holokavst je bil eden najhujših zločinov zoper človeštvo. V njem je življenje izgubilo okoli 6 milijonov Judov, žrtve nacističnega preganjanja pa so bili tudi Romi, pripadniki slovanskih narodov, politični zaporniki, vojni ujetniki, Jehovove priče, homoseksualci, telesno in umsko prizadeti ljudje ter drugi za nacistični režim nesprejemljivi posamezniki.

Vodstvo nove Magnine lakirnice v Hočah, ki za začetek svojega poskusnega obratovanja še vedno čaka na pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, je včeraj na obisk povabilo župane bližnjih občin. Predstavili so jim proizvodne prostore in tehnologijo, ki po njihovem zagotavlja najvišjo okoljsko varnost, zato upajo na pravočasen začetek obratovanja.

magnaKot je povedal vodja projekta Magna Nukleus v Hočah David Adam, je za njih pomembno, da se imajo tudi župani na lastne oči možnost seznaniti s tem, kar so naredili na tej lokaciji, hkrati pa se v podjetju spoznajo s tistimi, ki so zaupanje volivcev dobili na nedavnih lokalnih volitvah.

Glede čakanja na okoljevarstveno dovoljenje po njegovih besedah nimajo še nobenih novih informacij, prav tako niso imeli stikov s predstavniki nevladne organizacije Rovo, ki je na okoljsko ministrstvo edina vložila ugovor zoper že izdano dovoljenje s strani Arsa.

“Odprti smo za pogovore in upamo, da bo vse rešeno pravočasno,” je še dodal Adam, ki zato še vedno pričakuje poskusni zagon lakirnice v prvem četrtletju letošnjega leta.

Med župani, ki jim je dogajanje v zvezi z naložbo avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke najbolj jasno, je hoški Marko Soršak, ki je redno spremljal rast novih proizvodnih prostorov. Kot je dejal, opravljeno delo dokazuje, da so okoljski standardi celo višji od zahtev, predstave o zastareli proizvodnji pa povsem odveč.

“Upam, da bo zmagal razum, in bo okoljevarstveno dovoljenja februarja urejeno. Takrat bo tukaj namreč več kot 200 zaposlenih, od tega samo dva Avstrijca, vsi ostali pa bodo slovenski delavci,” je dejal Soršak.

Čeprav je bila občina Miklavž eden od treh stranskih udeležencev v postopku pridobivanja dovoljenja, se ta za vložitev ugovora ni odločila. Kot je danes povedal novi župan Egon Repnik, so jih že pred tem ogledom prepričali z argumenti in obširno dokumentacijo, ki so jo pregledali pristojni občinski organi.

Mariborski župan Saša Arsenovič je bil nad videnim navdušen. “Počutim se bolj kot v kakšnem muzeju ali bolnišničnem laboratoriju, kjer vse deluje zelo čisto. Stvari, ki so nam jih predstavili, so v najvišjih standardih,” je dejal in izrazil upanje, da je to dejansko šele začetek bistveno večje zgodbe ponovnega zagona avtomobilske industrije v regiji.
Vir: STA