Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Potem ko so v Mariborski livarni Maribor (MLM) prejšnji četrtek začasno ustavili proizvodnjo tlačnih ulitkov v tlačni livarni, so se zaposleni v tem obratu včeraj vrnili na svoja delovna mesta, je potrdil novi predsednik uprave mariborske družbe Davor Šenija. Kot je pojasnil prejšnji teden, naj bi proizvodnjo ustavili v skladu z načrtom.

mariborska livarnaŠenija je ob ustavitvi proizvodnje dejal, da so potrebne zaloge odlili že v času dopustov pri svojih kupcih, pri čemer odlite kose v skladu z načrtom zdaj dodelujejo in obdelujejo v njihovih obratih, kjer proizvodnja ni bila prekinjena in poteka kontinuirano.

Zaradi začasne zaustavitve dela na nekaterih tlačnih strojih so 76 zaposlenim omogočili izrabo presežka ur, ki so si ga nabrali poleti, saj so, v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, zaposlenim dolžni najpozneje do konca leta zagotoviti izravnavo presežka ur, je še pojasnil.

Nekateri zaposleni so, je dodal, zaustavitev dela v tlačni livarni izkoristili za izrabo letnega dopusta, ob tem pa zatrdil, da je bila zaustavitev tlačne livarne začasna, glede na obstoječe in pridobljene nove posle pa pričakujejo celo povečanje obsega proizvodnje v naslednjih mesecih.

O ustavitvi je prvi poročal Večer, ki je med razlogi za ustavitev proizvodnje navedel zmanjšanje naročil avtomobilskih proizvajalcev in zamik projekta, s katerim bi lahko kupcu dobavljali izdelke z višjo dodano vrednostjo. Medtem naj bi se v skladišču nabralo tudi več zalog, ki naj bi jih s prekinitvijo proizvodnje znižali.

Še vedno pa v MLM ni zaključen postopek prodaje nekoč največjega mariborskega industrijskega podjetja. Edino zavezujočo ponudbo je pred časom oddal finski sklad KJK Capital, a ta po pisanju Večera še vedno opravlja skrbni pregled.

Kot je še pisal časnik, je zaustavitev proizvodnje tlačne livarne kljub težkemu položaju MLM, ki je še lani imela 3,9 milijona evrov izgube, vseeno presenetljiva, saj so prihodki od prodaje v prvi polovici leta v višini 21,7 milijona evrov za okoli pet odstotkov presegli prodajo prvega lanskega polletja.
Vir: STA

Včeraj je Ruše obiskal Ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev, katerega sta sprejela ruški župan Uroš Razpet in direktor Centra za mlade Ruše (CEZAM) Tomi Prosnik. Obiskal je tudi domačijo vnuka slovenskega narodnega heroja Alfonza Šarha, kjer sta z vnukom  Srečkom Šarhom v vznak spoštovanja posadila lipo, ki simbolizira drevo prijateljstva.

 ruska delegacija veleposlaništva v rušeh (13)V okviru obiska v Rušah je veleposlanik obiskal Srednjo Gimnazijo in srednjo kemijsko šolo Ruše in povabil šolo k sodelovanju z ruskimi šolami. Navdušen je bil nad infrastrukturo kompleksa v Športnem parku Ruše. Prav tako pa se je mudil v podjetju ECOM in Megametal ter obljubil pomoč pri pridobivanju poslov v Rusiji. Odnose med Slovenijo in Rusijo je Zavgajev opisal kot dobre in vseobsegajoče. “Osnovani so na globokih koreninah tesnih vezi med obema narodoma. Na vseh področjih imamo zelo pozitivne pokazatelje, razvijajo pa se tudi medosebni kontakti in povezave,” je povedal.
Vir: Facebook

Vir: Facebook

Izpostavil je, da je na obeh straneh veliko zanimanja za kulturo in jezik drugega, gospodarski odnosi pa so intenzivni na vseh ravneh. “Ni prav, da bi izgubili te vezi. Morda kdaj nastopijo težave, a nujno je, da jih poskušamo odpraviti,” je dodal.

Obisk je zaznamovala tudi položitev venca pokopališču v Rušah , kjer se je letos pridružil delegaciji ruskega veleposlaništva v Sloveniji, ki na tamkajšnjem pokopališču vsako leto položi venec na grob petih padlih ruskih vojnih ujetnikov iz prve svetovne vojne.

Razprava o najnovejšem predlogu za rešitev prostorske problematike Mariborske knjižnice na današnji izredni seji mestnega sveta ni trajala dolgo.

seja mom
Po protestnem odhodu predstavnikov Liste Franca Kanglerja – Nove ljudske stranke (NLS) Slovenije ter SMC so namreč sejo prekinili, ker ostali mestni svetniki niso bili več sklepčni.

V Listi Franca Kanglerja – NLS in SMC so prepričani, da je najnovejši predlog za selitev osrednje enote knjižnice iz dotrajanih in pretesnih prostorov na Rotovškem trgu v nedokončani poslovno-stanovanjski objekt Centrum nedaleč od Trga Leona Štuklja le politično všečni manever župana Andreja Fištravca pred volitvami, ki pa bo močno obremenil mestne finance. Zato ga ne želijo podpreti.

“V Mariboru imamo dovolj zgradb, ki jih že zdaj ne moremo vzdrževati, zdaj pa bi kupili še eno,” je bil ogorčen predstavnik Liste Franca Kanglerja – NLS Milan Mikl. Najbolj ga je razburilo dejstvo, da je občina že sklenila opcijsko pogodbo z zasebnikom, ki ima v lasti manjši del Centruma. “Nekdo očitno hoče to na hitro prodati,” je ocenil.

Takšnih kupčij v njegovi stranki po njegovih besedah ne bodo podpirali. “Tu nisem zato, da bi bil všečen, ampak da sem načelen. Podprli smo že več projektov za rešitev knjižnice, a nobena ni bila realizirana,” je dodal, jezen tudi zaradi tega, da so se številni mestni svetniki izognili odločanju o tej pereči zadevi s tem, da danes sploh niso prišli na sejo.

Članom SMC je žal, da občina ni vztrajala pri obnovi sedanjih prostorov knjižnice na Rotovškem trgu, za kar so, kot trdijo, zagotovili 2,7 milijona evrov državnih sredstev. “Če bi župan to takrat spoštoval, bi zdaj bili že sredi gradbenih del,” je prepričan njihov predstavnik Andrej Špenga.

Rešitev s Centrumom se jim ne zdi uresničljiva, hkrati pa je po njihovih ocenah dražja od rešitve na Rotovžu. “V SMC smo za vsako rešitev, ki je strokovno podkrepljena in ima izdelano tudi finančno konstrukcijo,” je zatrdil Špenga.

Župan Fištravec je pojasnil, da so z opcijsko pogodbo samo zavezali zasebnega lastnika, da proda svoj del, potem ko bo občina odkupila večinski delež Centruma od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). S samo delnim odkupom namreč ne bi mogli umestiti knjižnice vanj. Ponovil je tudi, da obnova na Rotovškem trgu ni več uresničljiva, med drugim zaradi previsoke cene in dejstva, da obljubljena državna sredstva niso bila dejansko zagotovljena v državnem proračunu.

“Centrum podpira stroka, podpirajo ga vsi zaposleni, podpira ga vodstvo in svet knjižnice. V čem je torej problem? Je problem v tem, da rešimo problem v Mariboru? Ne. Stvar je v tem, da je treba povzročati probleme in nered ter nato s tem kapitalom iti na volitve,” je dogajanje na seji komentiral župan, prepričan, da gre pri vedenju Liste Franca Kanglerja – NLS in SMC za izključno predvolilno potezo.

Kljub temu ne bo obupal, ampak bo čez teden dni sklical novo sejo mestnega sveta. “Skupaj s stroko in vodstvom knjižnice bom nadaljeval vse aktivnosti, da v Mariboru prevlada razum. Tega sem kot župan že vajen in ni prvič, da se mestni svet o enaki temi večkrat sestaja,” je povedal župan.

Danes so sicer le s težavo zagotovili sklepčnost. Razpravo so lahko začeli šele potem, ko je na sejo prišel 23. od skupno 45 mestnih svetnikov. Po govoru Mikla in Špenge je skupno sedem predstavnikov nekdanjega župana Kanglerja ter SMC zapustilo sejo, zato niso mogli več nadaljevati z razpravo.

V knjižnici, kjer so danes zaposleni v času seje protestno zaprli nekaj enot in prišli na občino poslušat mestne svetnike, so obupani. “Očitno bo treba čakati na novega župana, na nov mestni svet. A to je lahko usodno za knjižnico. Naše težave se stopnjujejo, na Rotovškem trgu nam vsak teden kaj odpove. Bojim se, da bomo čez dan ali dva prisiljeni knjižnico zares zapreti, ker preprosto ne bo več pogojev za delo,” je po predčasnem zaključku seje povedala direktorica Dragica Turjak.

Pred dnevi jim je odpovedal toplovod in vse dokler napake ne bodo uspeli odpraviti, bodo brez gretja.
Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec bo danes znova poskušal prepričati mestne svetnike v obravnavo najnovejšega predloga za rešitev prostorske stiske Mariborskeknjižnice. Zaposlenim v knjižnici zmanjkuje potrpljenja, zato bodo v času današnje izredne seje mestnega sveta simbolično zaprli knjižnico in prišli na občino.

 seja mom

Županovi ekipi se s sprejemanjem dokumentacije za selitev osrednje enote knjižnice iz dotrajanih in pretesnih prostorov na Rotovškem trgu v nedokončani poslovno-stanovanjski objekt Centrum nedaleč od Trga Leona Štuklja mudi, saj je že objavljena dražba za nakup objekta.

Bližajo se tudi volitve, na katerih se namerava Fištravec potegovati za nov županski mandat, v mestnem svetu pa trenutno sedita še najmanj dve kandidatki za vodenje občine. Temu primerno je razpoloženje v mestni politiki.

Na redni seji pred dvema tednoma so mestni svetniki umaknili to točko z dnevnega reda, med drugim zato, ker se večino finančnega bremena tega dobrih 13 milijonov evrov vrednega projekta prenaša v prihodnja leta.

Zaposleni v knjižnici si želijo le, da čim prej dobijo nove prostore. Zato bodo danes v času seje mestnega sveta zaprli enote na Rotovžu, Taboru in v Novi vasi ter prišli na sejo.
Vir: STA

Mariborska livarna Maribor  se je po prestrukturiranju in dveh prisilnih poravnavah, v katerih je postala njena 100-odstotna lastnica Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), po poročanju Večera spet znašla v težjih časih. Zaradi pomanjkanja naročil bodo v podjetju v četrtek začasno zaustavili proizvodnjo tlačnih ulitkov v tlačni livarni.

Uradnih pojasnil doslej iz Livarne niso posredovali, na oglasni deski podjetja pa zaposlene obveščajo, da naj bi proizvodnjo znova zagnali v ponedeljek, 1. oktobra.

Po neuradnih informacijah časnika so razlogi za takšen korak v zmanjšanju naročil avtomobilskih proizvajalcev in zamik projekta, s katerim bi lahko kupcu dobavljali izdelke z višjo dodano vrednostjo. Medtem se je v skladišču nabralo tudi več zalog, ki naj bi jih s prekinitvijo proizvodnje znižali.

Kot še navaja Večer, naj bi proizvodnja tlačnih ulitkov od povprečnih 450 do 500 ton mesečno tudi sicer upadla na 350 ton, zaposleni pa bodo v času zaustavitve proizvodnje koristili nadure in dopuste. V programih orodjarne, kovačije in mehanske obdelave izdelkov bodo zaposleni delali normalno.

Sicer pa je MLM dobila tudi novo vodstvo, saj je, glede na javne registre, predsednik uprave postal Davor Šenija, nekdanji dolgoletni direktor Steklarne Rogaška. Dosedanji prvi mož MLM Boštjan Drevenšek ostaja član uprave.

VIR: google zemljevid

VIR: Google zemljevid

Še vedno pa ni zaključen postopek prodaje nekoč največjega mariborskega industrijskega podjetja. Edino zavezujočo ponudbo je pred časom oddal finski sklad KJK Capital, a ta po pisanju Večera še vedno opravlja skrbni pregled.

Kot še piše časnik, je zaustavitev proizvodnje tlačne livarne kljub težkemu položaju MLM, ki je še lani imela 3,9 milijona evrov izgube, vseeno presenetljiva, saj so prihodki od prodaje v prvi polovici leta v višini 21,7 milijona evrov za okoli pet odstotkov presegli prodajo prvega lanskega polletja.

VIR: STA

Skupina MHP Holding, ki velja za vodilno perutninsko podjetje v Ukrajini, je napovedala nakup deleža v Perutnini Ptuj, ki je trenutno prek skupine Sij v ruskih rokah. Kot so prek komunikacijske agencije Taktik sporočili iz MHP, so na Agencijo za varstvo konkurence (AVK) že vložili priglasitev koncentracije za nakup deleža ptujske družbe.

perutnina ptuj, foto: STADirektorica odnosov z investitorji in za mednarodne komunikacije pri ukrajinski skupini Anastasiya Sobotyuk je v izjavi za javnost navedla, da je MHP vertikalno integrirano podjetje z najbolj naprednimi obrati znotraj Evropske unije – imajo jih na Nizozemskem in Slovaškem – ter prodajno in distribucijsko poslovalnico v Združenih arabskih emiratih.

Ukrajinska skupina na domačem trgu proda okoli 60 odstotkov perutninskih izdelkov, ostalih 40 pa v več kot 60 držav po svetu. Kot poudarja, je ključni del njihovega uspeha integriran poslovni model močne in izkušene vodstvene ekipe ter intenziven program investicij v osnovna sredstva. S programom Capex so v zadnjih desetih letih v investicije vložili približno 1,5 milijarde evrov.

Z načrtovano širitvijo izvajajo strateški korak, ki bo skupini dodal vrednost in okrepil njen položaj na mednarodnem trgu, hkrati pa bo Perutnina Ptuj pridobila dolgoročnega strateškega partnerja. Perutnina Ptuj ima po ocenah MHP močne blagovne znamke in pomemben delež izdelkov iz perutnine z dodano vrednostjo, ki jih namerava MHP v prihodnjih letih podpirati z naložbami in nadaljnjim razvojem.

Da bi dosegli najvišje predpisane standarde EU, se MHP zavezuje, da bo še izboljšala kakovost proizvodne osnove Perutnine, sodelovanje pa naj bi neposredne koristi prineslo tudi lokalnim pridelovalcem in zaposlenim ter naj bi pozitivno vplivalo na perutninsko industrijo v širši regiji.

Namero MHP so potrdili tudi v Siju, ki ima v Perutnini Ptuj 90,69-odstotni delež. Kot so spomnili v sporočilu za javnost, so že v načrtih za upravljanje naložbe v skupino Perutnina Ptuj pojasnili, da predlog predvideva odsvojitev naložbe v Perutnini. Takratni načrt je sicer predvideval oddelitev v ločeno, novo družbo, vendar so se kasneje glede odsvojitve naložbe odprle tudi druge možnosti.

Uresničitev namere, da družbo prevzame MHP, bi bila po oceni Sija smotrna in v korist Perutnine Ptuj, Sija in vseh drugih deležnikov. MHP je pripravljen v prihodnjih letih podpreti največjo slovensko živilskopredelovalno skupino z naložbami, nadaljnjim razvojem obstoječega poslovnega modela in širitvijo, kar bo prineslo neposredne koristi ne le za podjetje, temveč tudi za lokalne rejce in zaposlene, so poudarili v Siju.

Kot poročajo spletne Finance, je skupina MHP v lasti ukrajinskega milijarderja Jurija Kosiuka, ki se je kot potencialni kupec omenjal že pred štirimi leti. Takrat si je na obisku v Sloveniji ogledal nekaj perutninskih farm ter Perutninina proizvodna centra predelave mesa in pripravljenih jedi. V Slovenijo naj bi Kosiuka pripeljala švicarska banka UBS, ki je v tistem času iskala vlagatelja, ki bi v Perutnino prinesel svež denar.

Da naj bi ptujska skupina s 3600 zaposlenimi kmalu dobila novega lastnika, je pred časom poročal tudi spletni portal Siol, a je ta pisal, da se za nakup zanima francoska skupina LDC, največji evropski perutninar. Prodajo Perutnine naj bi že dlje časa zahtevali upniki Sija, med njimi najglasneje ruska državna banka Sberbank in posamezni kupci obveznic.
Vir: STA

Dom Danice Vogrinec Maribor je bil izbran za najboljši dom za starejše v Evropi. Nagrado, ki jo podeljujejo v največjem združenju na področju skrbi za starejše v Evropi, so direktorju Marku Slaviču in njegovi ekipi podelili pred dnevi v Pragi.

Vir: Google maps

Vir: Google maps

Nagrada je namenjena izpostavitvi odličnih in inovativnih praks na področju skrbi za starejše. Na dogodku v Pragi so v ožjem izboru poleg mariborskega predstavili še tri druge domove iz Italije, Francije in Nizozemske, na koncu pa je nagrada po odločitvi strokovne komisije romala v roke Slaviču, prvemu možu Doma Danice Vogrinec Maribor, ki z več kot 800 oskrbovanci sodi med največje tovrstne zavode v Sloveniji.

“Vse štiri prakse, ki so bile predstavljene, gredo daleč nad našo osnovno obvezo – torej skrbi za starejše v smislu zdravstvene nege in oskrbe. Vse te prakse so kazale na svež, drugačen pristop k razumevanju starosti,” je povedal Slavič.

Nagrado razume kot priznanje njihovim dosedanjim prizadevanjem, da se ljudi v zadnjem obdobju njihovega življenja ne zapira med štiri stene, ampak se jih poskuša čim dlje ohraniti dejavne in povezane z lokalnim okoljem.

“Pika na i je bilo zagotovo podiranje stigem z našimi znamenitimi koncerti Oma, deda in rock’n’roll, ki jih prirejamo že četrto leto z več tisoč glavo množico. Tu je še Daničina štafeta modrosti, v okviru katere zapiramo z lastnimi močmi prometnice v mestu in opozarjamo na pomen skrbi za starejše v slovenskem prostoru. Registrirali smo blagovno znamko Klub stoletnikov, v katerem združujemo stoletnike iz vse Slovenije, da nam razlagajo svoje modrosti,” je navedel.

“Ne zanemarjamo v osnovni fazi potrebnih terapevtskih aktivnosti, hkrati pa na svež, prijazen način dajemo ljudem vedeti, da niso pozabljeni,” je še dodal.

Nagrado Slavič jemlje kot priznanje celotnemu kolektivu Doma Danice Vogrinec in vsem slovenskim domovom za starejše, “ki z izjemnimi praksami dokazujejo, da so v samem vrhu Evrope”. “Bojim pa se, da v perspektivi tega ne bomo več zmogli, če ne bo pravočasno prišlo do totalnih premikov v glavah ljudi, ki so odgovorni za sistem varstva starejših v državi,” je dodal.

Še posebej ga skrbi odliv kakovostnega kadra v tujino, kar je po njegovih ocenah predvsem posledica nizkih plač v Sloveniji. “Situacija je zelo resna, saj bosta na primer Nemčija in Avstrija v prihodnje potrebovali več sto tisoč ljudi na področju skrbi za starejše. Ne znam si predstavljati, kakšna nacionalna katastrofa nas čaka, če ne bomo na tem področju naredili v trenutku zelo hitrih rezov in se nehali sprenevedati,” je opozoril.

Nagrado, ki se podeljuje na dve leti, so mu predali na prvem kongresu Evropske mreže za staranje (European Ageing Network – EAN), ki je nastala z lansko združitvijo predhodno dveh največjih evropskih združenj s tega področja. Evropski center za raziskovanje in izobraževanje na področju oskrbe starejših (ECREAS), ki deluje znotraj EAN, je najboljši dom izbiral že v prejšnjih letih – leta 2014 je to nagrado prejel dom za starejše v Krefeldu v Nemčiji, leta 2016 pa dom v Gentu v Belgiji.
Vir: STA

V sklopu festivala Mladi Maribor so danes v pritličnem prostoru Tkalke odprli družbeno inovacijski laboratorij.

Osrednji namen projekta je na lokalni oziroma regionalni ravni ustvariti spodbudno okolje za mlade, ki omogoča družbeno inoviranje, od prepoznavanja potreb okolja do razvoja idej in oblikovanja inovativnih produktov. Slednje terja povezanost vseh deležnikov in spremembo miselnosti ter izboljšanje kompetenc relevantnih akterjev: mladih, gospodarstva, izobraževalcev, podpornih organizacij, lokalnih skupnosti ter drugih javnih organizacij odgovornih za pripravo in odločanje o politikah in programih spodbujanja inovativnosti, podjetništva, socialnega podjetništva in zaposlovanja mladih. Gre torej za stimulativno okolje za mlade za generiranje, razvijanje in komercializacijo družbeno inovativnih idej, kjer bodo imeli na voljo tudi usposabljanja, mentorstvo in sodobno tehnologijo.

Inovacijski laboratorij

S projektom, ki ga je prišel podpreti tudi župan Mestne občine Maribor, Andrej Fištravec, želijo snovalci nadgraditi obstoječe mehanizme sodelovanja akterjev štiri-spiralne mreže ( javna uprava, izobraževalci in podporne organizacije, gospodarstvo, uporabnik) z namenom oblikovanja celovitega in povezanega podpornega ekosistema, ki bo spodbujal družbeno inoviranje, podjetništvo in socialno podjetništvo ter zaposlovanje mladih.

Projekt podpira tudi župan

Projekt podpira tudi župan

Projekt naj bi izboljšal predvsem sposobnost ključnih akterjev – lokalnih skupnosti, za sprejemanje vloge povezovalca in promotorja družbenega inoviranja, podjetništva in socialnega podjetništva, tako v lokalnem kot transnacionalnem kontekstu. Cilj projekta je torej, da vzpostavi trajen spodbuden družbeno-inovacijski ekosistem, ki temelji na zavzetem sodelovanju vseh akterjev prej omenjene štiri-spiralne mreže in zagotavlja okolje, ki mladim talentom omogoča razvoj inovativnih idej, podjetniških podjemov in delovna mesta v lokalnem okolju.

Arso do predpisanega roka, 10. septembra, ni prejela novih vlog za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Magni za lakirnico v Hočah. Tako ostaja pri treh vloženih vlogah, ki so jih oddali občina Miklavž na Dravskem polju, Zveza ekoloških gibanj Slovenije in Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO).

Kot so že prejšnji teden povedali na Agenciji za okolje, so prejeli tudi mnenje in pripombe, ne pa tudi vloge za sodelovanje, s strani Ekološke iniciative Rače.

O priznanju statusa stranskega udeleženca bodo odločili predvidoma do konca septembra, tisti, ki bodo pridobili status, pa bodo lahko podali pripombe in predloge ukrepov, ki bi lahko bili upoštevani pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Prav tako bodo stranski udeleženci imeli pravico vložiti pravna sredstva zoper izdano odločbo.

Neznan termin zaključka postopkov

Ena od posledic priznanja statusa stranskega udeleženca je tudi ta, da bo treba izvesti ustno obravnavo, kar načeloma pomeni manjšo podaljšanje postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Na Arsu sicer konkretnega odgovora o tem, do kdaj bi lahko bili postopki zaključeni, ne morejo dati.

Enomesečna javna razgrnitev je do 5. septembra potekala v prostorih mariborske upravne enote, po informacijah tamkajšnjega vodje oddelka za okolje in prostor pa je pravico do seznanitve z gradivom izkoristilo od osem do deset interesentov.

V konkretnem postopku gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki, kot je bilo zapisano v naznanilu javne razgrnitve, lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in sicer za dejavnost površinske obdelave kovin in plastičnih materialov z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov in površinske obdelave snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil.

Kot je že znano, ROVO, za katerega bo kot stranski udeleženec sodeloval Gorazd Marinček, eden najbolj glasnih že v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, v celoti prereka izdajo dovoljenja.

Tovrstna gradnja prepovedana?

Iz njihove zahteve za vstop v postopek je razvidno, da to utemeljujejo z zakonom o vodah, ki med drugim navaja, da je gradnja takšnega objekta in naprave na vodovarstvenem območju prepovedana. Ob tem opozarjajo, da je prepoved gradnje naprav za proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi, absolutna in ne dopušča nobenih izjem.

Magna

Magna

Prav tako naj bi bila po njihovem mnenju nezakonita oktobra lani podpisana pogodba o izvedbi strateške investicije, saj naj bi bila v neskladju celo z zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot so zapisali med pripombami, naj bi bila pogodba zato nična in neveljavna.

Zahteva po reviziji

V ROVO zato od Arsa zahtevajo, da zaradi nepravilne rabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega stanja zaradi nezakonitega občinskega prostorskega načrta po uradni dolžnosti izvede revizijo izdaje okoljevarstvenega soglasja oziroma naj ministrstvo za okolje in prostor po nadzorstveni dolžnosti odpravi po njihovem mnenju nezakonite podzakonske akte.

Občina Miklavž na Dravskem polju med svojimi pripombami znova opozarja predvsem na obremenjenost kanalizacijskega omrežja in v tej zvezi zahteva izvedbo vseh ukrepov, ki bodo omogočili njegovo varno delovanje. Tudi v omenjeni občini imajo pomisleke zaradi nevarnosti vpliva na podzemne vode vodovarstvenega območja.

Kot izhaja iz poslanega dopisa Arsu, jih skrbi še za morebitno onesnaženost zraka, zato predlagajo stalni monitoring zraka tudi v njihovi občini, ker naj bi Magna po novem na streho objekta namestila tudi sončno elektrarno, pa predlagajo še dopolnitev požarnovarnostne študije.

Sicer pa gre gradnja prve faze Magnine naložbe h koncu, avstrijsko kanadska avtomobilska multinacionalka pa poskusni zagon lakirnice načrtuje za januar in redno proizvodnjo za prihajajočo pomlad.

VIR: STA

To nedeljo, 16. septembra, bodo na Arehu otvorili Disc Golf park Ruše.

Disc Golf park na Arehu. Vir: Občina Ruše

Disc Golf park na Arehu. Vir: Občina Ruše

Občina Ruše bo to nedeljo, 16. septembra otvorila Disc Golf park že ob 9.30. Na voljo bodo animacije in spoznavanje osnov disc golfa s strokovnjaki Disc Golf zveze Slovenije. Ob 11.00 bo uradna otvoritev igrišča, ob 11.30 pa bo turnir za začetnike in prosto igranje. Po besedah organizatorjev bodo poskrbeli tudi za gostinsko zabavne vsebine.

Disc Golf vse bolj privlačna oblika rekreacije

Gre za eno novejših oblik rekreacije, ki poteka v naravi in je primerna za vse generacije. Igra poteka podobno kot golf z žogico, le da igralci namesto žogic in palic uporabljajo leteče diske – frizbije. Zmagovalec je igralec z najmanj meti.

 

 

Mestni svetniki razpravo o selitvi knjižnice v Centrum umaknili z dnevnega reda.

Mariborski mestni svetniki so danes s preglasovanjem umaknili z dnevnega reda današnje seje razpravo o najnovejšemu predlogu ekipe župana Andreja Fištravca, da se osrednjo enoto Mariborske knjižnice z Rotovškega trga preseli v nedokončani poslovno-stanovanjski objekt Centrum nedaleč od Trga Leona Štuklja.

 seja mom knjižnica

S 16 glasovi za in 13 proti so točko umaknili z dnevnega reda, čeprav je župan Fištravec ponovil, da so predlog selitve knjižnice v Centrum pripravili na pobudo vodij svetniških skupin pred pol leta. Poudaril je, da bi bilo treba predlagano dokumentacijo danes sprejeti, saj je prihodnji teden napovedana dražba za Centrum, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in zasebnika. To je potrdil tudi odvetnik DUTB Mirko Bandelj, po besedah katerega bo cena kasneje, ko bodo zaključeni sodni postopki, višja.

Mestne svetnike je nagovorila tudi namestnica direktorice Mariborske knjižnice Slavica Rampih. Dejala je, da v mestu zmanjkuje možnih lokacij za knjižnico, prav tako pa tudi potrpljenja knjižničarjev. “Dejstvo je, da je to ena najhitrejših možnih rešitev za knjižnico,” je poudarila in mestne svetnike pozvala, da o Centrumu opravijo vsaj razpravo.

Mestni svetniki se za to niso zmenili. V razpravi ob sprejemanju dnevnega reda so bili najbolj ogorčeni nad načinom reševanja prostorske stiske knjižnice, saj je bilo s preigravanjem različnih variant potrošenega že veliko časa in denarja. Po ocenah SD je bilo do sedaj porabljenih že najmanj dva milijona evrov iz občinskega proračuna ter izgubljenih več kot deset milijonov evrov evropskih in državnih sredstev, ki bi jih lahko dobili v ta namen.

Po besedah njihovega predstavnika v mestnem svetu Mateja Žmavca bi bilo treba pred odločanjem o rešitvi s Centrumom vsaj zapreti finančno konstrukcijo projekta, ki v trenutni obliki “velik del finančnega bremena prenaša na prihodnjega župana”.

“Neodgovorno je, da na predzadnji seji tega sestava vsiljujete spet novo lokacijo,” je dejal Milan Mikl iz NLS. “Pred nami so volitve. Trije meseci ne bodo ničesar spremenili,” je dodal predstavnik SMC Damir Orehovec. “O tem naj odloča prihodnji župan in prihodnji mestni svet, ki bo tudi sprejemal proračun, v katerem bo treba zagotoviti manjkajoča sredstva,” je dejala Kaja Medved (SDS).

Neodvisna mestna svetnica in kandidatka za županjo na prihajajočih volitvah Melita Petelin tako kot še nekateri drugi mestni svetniki meni, da bi bilo treba knjižnico ohraniti na sedanji lokaciji. “Sem za knjižnico, a ne za vsak denar,” je dejala.

Za ohranitev knjižnice na Rotovškem trgu se najbolj zavzemajo v SMC, ki so pred leti v ta namen tudi obljubili 2,7 milijona evrov iz državnega proračuna. “Ponovne nove ideje župana po selitvi knjižnice niso resne. S predstavitvijo že sedme nove lokacije župan samo kaže, da nima nobene vizije in strategije razvoja in vodenja mesta,” so izpostavili v stranki.

Fištravec odgovarja, da je bil ta denar obljubljen, ne pa dejansko vključen v državni proračun. “V zadnjih šestih letih smo se intenzivno ukvarjali s problematiko Mariborske knjižnice in iskali najbolj racionalno rešitev. Zato smo obdelali več lokacij,” je pojasnil. “Isti ljudje, ki so pred pol leta predlagali, da se preuči Centrum, zdaj temu nasprotujejo,” je dodal podžupan Saša Pelko, ki vodi županovo svetniško skupino.

Lista za pravičnost in razvoj (LPR) je že pred sejo opozorila, da selitev knjižnice v Centrum nima soglasja arhitekta, ki je izrisal ta objekt. Župan je na začetku današnje seje prebral pismo tega arhitekta, v katerem ta potrjuje, da bi želel biti seznanjen s projektom, a mu ne nasprotuje.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bodo danes odločali o najnovejšem predlogu ekipe župana Andreja Fištravca za rešitev prostorske stiske osrednje enote Mariborske knjižnice. Po preigravanju različnih scenarijev naj bi bila zdaj najbolj optimalna rešitev selitev v objekt Centrum, a je tu še veliko odprtih vprašanj.

centrumReševanje knjižnice, ki zaradi dotrajanih in pretesnih prostorov na Rotovškem trgu že več desetletij kliče na pomoč, bo očitno vroča tema tudi pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Fištravec, ki namerava kandidirati za nov mandat, tokrat stavi na rešitev, po kateri bi knjižnico selili v nedokončani poslovno-stanovanjski objekt Centrum nedaleč od Trga Leona Štuklja, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in zasebnika.

A je tudi tu, tako kot pri prejšnjih predlaganih rešitvah, veliko spornih točk. Prvo, kar je zmotilo mestno politiko in javnost, so stroški, ki so ocenjeni na 13,3 milijona evrov. Po ocenah SMC to ni veliko cenejše od obnove knjižnice na obstoječi lokaciji na Rotovškem trgu, ki se zdi Fištravcu predraga. V Listi za pravičnost in razvoj (LPR), od koder prihaja kandidatka za županjo Lidija Divjak Mirnik, pa opozarjajo, da za selitev v Centrum ni soglasja arhitekta tega objekta.

Največja težava je denar. Za reševanje knjižnice je letos v občinskem proračunu zagotovljenih le tri milijone evrov. Ta denar bodo po besedah v.d. direktorice občinske uprave Mateje Cekić porabili za nakup objekta Centrum, ostala sredstva pa bo treba zagotoviti v proračunih za leti 2019 in 2020. Selitev knjižnice v nove prostore je po tem scenariju predvidena avgusta 2020.

Možnost uporabe Centruma kot nadomestne lokacije za knjižnico se je omenjala že pred tremi leti, ko so na občini med drugim preučevali tudi možnosti selitve knjižnice v bližnji stavbi Ajpesa ali Probanke. Na začetku letošnjega leta so na občini predlagali selitev v stavbo zavarovalnice na Cankarjevi ulici, a so mestni svetniki zahtevali, da se poišče še drugo možnost.
Vir: STA

V okviru 51. Mednarodnega obrtnega sejma – MOS 2018 v Celju se je danes zgodil »MARIBORSKI DAN ». Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor je namreč pripravila novinarsko na temo “Kaj storiti, da omilimo težave slovenskih podjetij s pomanjkanjem delavcev?”. Tematika je pravzaprav aktualna že precej let, še posebej na vzhodnem delu Slovenije.

Mariborski dan na MOS v Celju

Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor za izboljšanje stanja na trgu dela razvija nov izobraževalni program, ki bo omogočal pridobivanje znanj in bo temeljilo predvsem na praksi pri čemer bo zbornica stremela k tesnemu sodelovanju med podjetji in izobraževalnimi ustanovami. Tako so se dogovorili z izobraževalno ustanovo Academia, da začne z izvajanjem posebnega mednarodnega programa strojnega tehnika, ki je bil pripravljen z vodilnimi podjetji iz avtomobilske industrije in drugimi proizvodnimi podjetji kot so BMW, Siemens in Alstom. “Dejansko gre za model dualnega izobraževanja, ki je v Nemčiji in Avstriji že zelo dobro vpet v družbo. To dobro prakso iz tujine želimo s sodelovanjem z Območno obrtno-podjetniško zbornico Maribor vpeljati tudi v Maribor oziroma njegovo širšo regijo,” je povedal Žan Dabčevič, polsovni direkotr višje strokovne šole Academia Maribor.
Po besedah Marka Gorjaka, namestnika direktorja v podjetju Orodjarstvo Gorjak, se je njihovo podjetje odločilo, da bo mlad kader praktično izobraževalo kar samo, saj so v ta namen pripravili stroje, ki še delujejo, vendar niso več aktivno vpeti v njihovo proizvodnjo. “Prosili smo tudi nekaj starejših strokovnjakov v našem podjetju, da pod okrilje vzamejo praktikante in tako poskrbijo za njihovo praktično znanje, ki ga v času šolanja ne dobijo. Težava je tudi v tem, da šole niti nimajo primernih strojev na katerih bi lahko izobraževale svoje učence,” zaključi Gorjak.
“Žal nimamo čarobne palice s katero bi lahko vse težave izbrisali in v trenutku gospodarstvu priskrbeli željen kader. Kljub vsemu pa smo institucija, ki želi pri iskanju kadra za naša podjetja proaktivno sodelovati. In to proaktivno sodelovanje smo si zamislili na način, da skupaj z izobraževalno institucijo Academia skreiramo izobraževalni program, ki bo aktivno povezoval proces izobraževanja in gospodarstva ter tako relativno hitro zagotovili gospodarstvu svež kader, ki bo pripravljen takoj aktivno sodelovati,” pa je dodal Aleš Pulko, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor.
Na novinarski konferenci je bil prisoten tudi mariborski župan Andrej Fištravec, ki je velik zagovornik projekta. “Projekt je odlična rešitev za pridobivanje usposobljenega kadra. Tudi občina s pomočjo Kariernega sejma nagovarja mlade in jih skuša usmeriti v gospodarske panoge, ki so kadrovsko podhranjene,” pa pogovor zakljuži Fištravec.

Agencija za okolje je do petka, potem ko se je v sredo iztekla enomesečna javna razprava o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja Magni za lakirnico v Hočah, prejela tri vloge za vstop v postopek. Kot so na Arsu povedali, so jih oddali občina Miklavž, Zveza ekoloških gibanj Slovenije in Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO).

Gradbišče Magnine tovarne v Hočah marca 2018.

Gradbišče Magnine tovarne v Hočah marca 2018.

Na Arsu so prejeli tudi mnenje in pripombe s strani Ekološke iniciative Rače, sicer pa se rok za oddajo vlog po pošti izteče danes, tako da bo dokončen seznam interesentov znan v naslednjih dneh.

Enomesečna javna razgrnitev je sicer potekala v prostorih mariborske upravne enote, po informacijah tamkajšnjega vodje oddelka za okolje in prostor pa je pravico do seznanitve z gradivom izkoristilo od osem do deset interesentov.

Sicer pa bo Arso o upravičenosti vlagateljev odločal šele po izteku roka za oddajo vlog in bo v zvezi s tem izdal sklep. Takrat bodo vložene pripombe najprej posredovali investitorju, torej Magni, da se do njih opredeli.

Ko bo odločeno o vstopih v postopek in statusu stranskih udeležencev, bo razpisana ustna obravnava, tej pa bo sledil zaključni postopek glede izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, so še pojasnili na Arsu.

V konkretnem postopku gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki, kot je bilo zapisano v naznanilu javne razgrnitve, lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in sicer za dejavnost površinske obdelave kovin in plastičnih materialov z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov in površinske obdelave snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil.

Medtem ko v Združenju ekoloških gibanj danes niso bili dosegljivi za dodatna pojasnila, ROVO, za katerega bi kot stranski udeleženec sodeloval Gorazd Marinček, eden najbolj glasnih že v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, v celoti prereka izdajo dovoljenja.

Kot je razvidno iz njihove zahteve za vstop v postopek, to utemeljujejo z zakonom o vodah, ki med drugim navaja, da je gradnja takšnega objekta in naprave na vodovarstvenem območju prepovedana. Ob tem opozarjajo, da je prepoved gradnje naprav za proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi, absolutna in ne dopušča nobenih izjem.

Prav tako naj bi bila po njihovem mnenju nezakonita oktobra lani podpisana pogodba o izvedbi strateške investicije, saj naj bi bila v neskladju celo z zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot so zapisali med pripombami, naj bi bila pogodba zato nična in neveljavna.

V ROVO zato od Arsa zahtevajo, da zaradi nepravilne rabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega stanja zaradi nezakonitega občinskega prostorskega načrta po uradni dolžnosti izvede revizijo izdaje okoljevarstvenega soglasja oziroma naj ministrstvo za okolje in prostor po nadzorstveni dolžnosti odpravi po njihovem mnenju nezakonite podzakonske akte.

Občina Miklavž na Dravskem polju med svojimi pripombami znova opozarja predvsem na obremenjenost kanalizacijskega omrežja in v tej zvezi zahteva izvedbo vseh ukrepov, ki bodo omogočili njegovo varno delovanje. Tudi v omenjeni občini imajo pomisleke zaradi nevarnosti vpliva na podzemne vode vodovarstvenega območja.

Kot izhaja iz poslanega dopisa Arsu, jih skrbi še za morebitno onesnaženost zraka, zato predlagajo stalni monitoring zraka tudi v njihovi občini, ker naj bi Magna po novem na streho objekta namestila tudi sončno elektrarno, pa predlagajo še dopolnitev požarnovarnostne študije.

Kot je znano, gre gradnja prve faze Magnine naložbe h koncu, avstrijsko kanadska avtomobilska multinacionalka pa poskusni zagon lakirnice načrtuje za januar in redno proizvodnjo za prihajajočo pomlad.

Magna je okoljevarstveno soglasje po večmesečnih naporih in številnih zapletih z nevladnimi organizacijami prejela septembra lani. Za status stranke v postopku je takrat zaprosilo kar 72 organizacij in posameznikov, priznali pa so ga desetim, občini Miklavž ter enemu od lastnikov zemljišč.
Vir: STA

Mestna občina Maribor je danes z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) podpisala Sporazum o sofinanciranju izvedbe podvoza Ledina in gradnjo navezovalne ceste s komunalno infrastrukturo na glavni železniški progi št. 30 Zidani most – Maribor. Mestni svet MO Maribor je spomladi sprejel tudi DIIP-a za gradnjo odsekov ceste S-J-3 sever in jug, ki bosta sofinancirana iz Dogovora za razvoj regij. MO Maribor tako celovito ureja Poslovno proizvodno Cono Tezno, ki je bistvena za razvoj gospodarstva in industrije.

Vir: MO Maribor

Vir: MO Maribor

MO Maribor in DRSI sta se ob podpisu sporazuma zavezali, da bosta sofinancirali komunalno opremljanje območja, manjkajoči odsek ceste Ledina z novim železniškim podvozom pod glavno železniško progo Zidani most – Maribor s pripadajočo infrastrukturo (kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, plinovod, kabelske in telekomunikacijske povezave, elektro povezave idr.). Obstoječi podvoz je neustrezen, saj nima ustreznih tehničnih elementov za promet z motornimi vozili, vključno z intervencijskimi vozili, prav tako pa nima urejene infrastrukture za pešce in kolesarski promet ter odvodnjavanja meteornih voda. Na istem območju bo zato zgrajen nov podvoz, ki bo imel vse tehnične lastnosti za normalno odvijanje prometa za vsa motorna vozila, kolesarje in pešce. Dolžina novega cestnega odseka s podvozom je cca. 400 metrov.

Vir: MO Maribor

Vir: MO Maribor

Sporazum veleva, da bo DRSI v celoti financirala stroške odkupa nepremičnin, ki bodo po gradnji ostale v njeni lasti, in izgradnjo podvoza s pripadajočo železniško komunalno infrastrukturo. MO Maribor pa bo v celoti financirala stroške odkupa nepremičnin, ki bodo po gradnji ostale v njeni lasti, in gradnjo ceste Ledina oziroma Perhavčevo ulico s komunalno infrastrukturo. Ostali stroški financiranja so v sporazumu določeni v razmerju 60 % DRSI in 40 % MO Maribor. Ocenjena vrednost skupne investicije znaša 6,5 milijona evrov, od tega bo DRSI financirala 4 milijone evrov, MO Maribor pa 2,5 milijona evrov. Vsa dela bodo končana do konca leta 2021.

Ureditev Poslovno proizvodne cone Tezno je bistvena zaradi razvoja gospodarstva in industrije, kar posledično prinaša nova delovna mesta. S podpisom sporazuma Mestna občina Maribor tako sledi uresničitvi napovedanih osemnajstih projektov, ki bodo v naslednjih treh letih mesto Maribor spremenili na boljše.

Mariborski mestni svetniki bodo na naslednji seji prihodnji četrtek končno odločali o rešitvi  problema prostorske stiske Mariborske knjižnice. Predlog župana Andreja Fištravca je, da se knjižnico preseli v nedokončani objekt Centrum.

centrum

Kot je razvidno iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Umestitev Mariborske knjižnice v objekt Centrum je vrednost investicije ocenjena na 13,3 milijona evrov, pri čemer je kot edini vir financiranja navedena Mestna občina Maribor. V letošnjem letu bi za nakup objekta namenili 2,9 milijona evrov, leta 2019 bi v proračunu morali zagotoviti 2,5 milijona evrov in leta 2020 še 7,9 milijona evrov za dokončanje objekta ter nakup opreme. Selitev bi po tem načrtu bila avgusta 2020.

Možnost uporabe Centruma, ki je v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) (ta ga je marca lani kupil za 1,7 milijona evrov), se je kot nadomestne lokacije za knjižnico omenjala že pred tremi leti, ko se je na občini med drugim preučevalo tudi možnosti selitve knjižnice v bližnjo stavbo Ajpesa ali nekdanjo stavbo Probanke na drugi strani Trga Leona Štuklja, ideje selitve paso bile tudi v stavbo nekdanjega SDK, v Trgovski center City ter v stavbo Zavarovalnice Sava na Cankarjevi.

Župan Andrej Fištravec je prepričan, da je lokacija ustrezna, finančna konstrukcija projekta pa vzdržna tako za mestni proračun kot za funkcionalnost samega objekta za namene knjižnične dejavnosti. “Kot veste sem na koordinaciji svetniških skupin marca predstavil možnost umeščanja Mariborske knjižnice v prostore Zavarovalnice Sava na Cankarjevi ulici. Prisotni svetniki so želeli, da preučimo še eno lokacijo (objekt Centrum), ki je takrat nismo želeli javno komunicirati, saj je bilo potrebno preveriti lastniška razmerja in ustreznost same zgradbe za umeščanje knjižnice. Ker je bilo potrebno dogovoriti lastniška razmerja, gradivo za obravnavo ni bilo možno prej, kot je sedaj. Stavba in zemljišče sta v lasti Družbe za upravljanje terjatev in zasebnika iz Maribora. Na DUTB smo oddali nezavezujočo ponudbo, sledilo bo zbiranje zavezujočih ponudb po potrditvi nakupa s strani Mestnega sveta, s privatnim lastnikom zemljišča pa smo pred sklenitvijo dogovora o nakupu deleža,” je dejal Fištravec, ter dodal: “Vzporedno s temi aktivnostmi smo dali izdelati DIIP za Umestitev Mariborske knjižnice v objekt Centrum, ki ga bomo 13. septembra na redni seji mestnega sveta predstavili in obravnavali. Pri pripravi DIIP-a je sodelovalo vodstvo Mariborske knjižnice, ki je podalo programska izhodišča.”

Dejal je še, da je na koordinaciji svetniških skupin v marcu bilo dogovorjeno, da se ustreznost rešitve najprej predstavi mestnim svetnikom. “Zato bo še v tem tednu sklicano srečanje na katerem jim bo predstavljen DIIP za umeščanje knjižnice v objekt Centrum. Vse podrobnosti medijem pa bodo predstavljene na srečanju z novinarji, ki bo v petek, 7.9. 2018.

Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je že pred časom za nekatere medije dejala, da pogojno sprejema takšno možnost. Kot je dejala, se ji zdi lokacija Centruma primerna. “Se pa bojim, da stavba, ki je bila mišljena kot poslovno – stanovanjski objekt, ne bo primerna za umestitev vseh vsebin knjižnice,” je dejala.

 

 

Belgijski letalski prevoznik VLM Airlines, ki je pred časom imel iste kitajske lastnike kot najemniki mariborskega letališča, od koder je preko Münchna do nedavnega letel v Antwerpen, je v petek opravil svoj zadnji polet. Lastniki so se namreč na izredni skupščini odločili za likvidacijo družbe in tako poleg mariborske ukinili tudi druge linije.

Vir: http://flyvlm.force3.be

Vir: http://flyvlm.force3.be

Kot so ob tem sporočili iz letalske družbe, je odločitev skupščine stopila v veljavo takoj, za stike s potencialnimi kupci pa so za likvidacijska upravitelja imenovali Yourija Steverlyncka in Birgitto Van Itterbeek.

VLM Airlines, ki je imel v svojem voznem parku pet letal fokker 50 in je letel tudi s slovensko licenco, je v začetku avgusta najprej prekinil letenje v Maribor, kmalu zatem pa napovedal tudi ukinitev povezav Antwerpna z Aberdeenom, Birminghamom, Kölnom-Bonnom, Münchnom in Rostockom.

Čeprav so vodilni v letalskem podjetju zatrjevali, da se bodo osredotočili na pogodbene čarterje in povezavi z letališčema London City in Zürich, so lastniki zdaj sprejeli drugačno odločitev in družbo s 85 zaposlenimi likvidirali.

Kot ob tem ugotavlja slovenski letalski portal Sierra5, takšna odločitev za letalske analitike ni presenečenje. VLM Airlines je namreč v kratkem času odpovedal večino svojih letov, skušal ohraniti le še dve povezavi, tri letala pa prodal švedski letalski družbi Amapola Flyg, ki v glavnem leti za večje distribucijske konzorcije z manjših skandinavskih letališč.

Belgijska letalska družba je bila ustanovljena leta 1993 in je prvič bankrotirala leta 2016. Kmalu zatem so napovedali, da bodo ponovno začeli z leti in oktobra 2017 začeli leteti na letališče London City. Iz Maribora so lansko poletje nekajkrat poleteli v Split in Dubrovnik, od februarja do avgusta letos pa preko bavarske prestolnice do Antwerpna.
Vir: STA

Dravske elektrarne Maribor (DEM) so leto 2017 sklenile s 56 milijoni evrov prihodkov, to pa je skoraj 15 odstotkov manj kot leto prej in kot je predvideval finančni načrt. Vzrok za tak rezultat je bila neugodna hidrologija, ki je dodobra oklestila tudi dobiček. Tega se je nabralo za 7,7 milijona evrov, kar je za skoraj pol manj kot leto prej.

 dem

Kot v letnem poročilu, objavljenem na spletni strani Ajpesa, ugotavlja prvi mož DEM Andrej Tumpej, ki je septembra lani zamenjal dolgoletnega direktorja Viljema Pozeba, je bilo leto 2017 razmeroma zahtevno, saj so se soočili z eno najnižjih hidrologij v zadnjem desetletju.

“Že podatek, da smo samo septembra in decembra prekoračili načrtovano proizvodnjo, govori zase, ob tem pa je treba upoštevati še dejstvo, da je bila pogodba o prodaji električne energije za leto 2017 za enakovredno količino v preteklih letih približno sedem milijonov evrov nižja. Dobiček je bil tako pod načrti,” pravi Tumpej. Predlani je čisti dobiček dosegel 14,6 milijona evrov.

Dravske elektrarne, ki zaposlujejo okoli 240 ljudi, so lani proizvedle 2333 gigavatnih ur električne energije, kar je znatno manj kot predlanskih 2846 gigavatnih ur. Poleg ostalih rednih vzdrževalnih del so se ob koncu morali lotiti izrednega popravila ene od poškodovanih zapornic na hidroelektrarni Mariborski otok, zaradi katerega so morali raven akumulacijskega jezera znižati za kar sedem metrov.

Letos bo družba najverjetneje znova prispevala znatno več k skupnemu dobičku skupine HSE, saj je bila hidrologija na reki Dravi v prvi polovici letošnjega leta nadpovprečna in je za okoli 30 odstotkov presegla celo večletno povprečje.

Povprečni srednji pretok Drave v prvih šestih mesecih je znašal 321 kubičnih metrov na sekundo, trenutno pa znaša srednji dnevni pretok 212 kubičnih metrov na sekundo, kar je 25 odstotkov več od hidrološkega povprečja srednjih dnevnih pretokov minulih let za to obdobje.
Vir: STA

Čez približno dva tedna bo po mariborskih ulicah vozilo še 6 novih avtobusov v mestnem potniškem prometu. Tokrat so se na MO Maribor odločili za nakup novih vozil, ki jih pogajanja stisnjen zemeljski plin – CNG. Gre za še eno izmed investicij, s katerimi sledijo načelom trajnostne mobilnosti ter zavezam o čistejšem zraku v središču mesta.

V teh dneh so predstavniki MO Maribor in Marproma (izvajalca mestnega potniškega prometa) v Franciji opravili tehničnih prevzem vozil. Gre za 12 metrske avtobuse, znamke Iveco Urbanway CNG, prilagojene za dostopnost invalidov, sodobno opremljene “z vso možno opremo, notranji prikazovalniki postajališč, govorni napovednik postajališč,” pojasnjujejo na mariborski občini. Skupna pogodbena vrednost investicije je 1,5 milijonov evrov, vendar ta nakup v višini do 80% sofinancira Eko sklad.

Foto: Marprom

Foto: Marprom

Pomladitev mestnega voznega parka
Kdaj točno bodo omenjeni CNG avtobusi lahko vozili po linijah mariborskega mestnega prometa, je še preuranjeno napovedati, vsekakor pa so nam na Marpromu zagotovili, da jih nameravajo prevzeti v uporabo takoj po opravljenih tehničnih pregledih, homologacijah in podobnih formalnostih. S CNG, kakor tudi z nedavno napovedanim nakupom petih hibridnih avtobusov (na kombinirani pogon dizel + elektrika) pa bodo ponovno pomladili vozni park mestnega potniškega prometa. Povprečna starost vozil trenutno znaša dobrih 6 let, kar pomeni, da se je od leta 2013 do danes skorajda prepolovila.

Mariborski svetniki so na današnji, dvajseti izredni seji podprli prav vse projekte prihodnjih investicij med katerimi sta še posebej izstopala sanacijski načrt Športnih objektov Maribor, ki ga je svet zavoda že potrdil ter ureditev pomožnega igrišča stadiona Ljudski vrt.

seja-ms-mom

Pred sejo je sicer Lista kolesarjev in pešcev, ki jo v Mestnem svetu zastopa Andrej Žižek, predlagala umik točke o preureditvi Cafove ulice, vendar so svetniki predlog zavrnili.

Seja se je tako pričela s točko, kjer so svetniki odločali o sprejetju sanacijskega načrta Športnih objektov Maribor. Svetnik Nove ljudske stranke Milan Mikl je dejal, da bodo sanacijski načrt podprli, ker so objekti resnično v slabem stanju in je zato zavod nujno potrebno rešiti rdečih številk, ki jih povzroča slabo stanje objektov. »Me pa zelo veseli, da je v sanacijskem načrtu veliko govora o športnem turizmu, ki ga Maribor nujno potrebuje,« je obrazložitev glasu zaključil Mikl. Pohvalil je tudi zavod športni objekti Maribor, da je s tako majhnimi sredstvi zagotovil letošnjo kopalno sezono na Mariborskem otoku.

Svetnico DeSUSa Stanislavo Naterer je nekoliko zmotilo, da ima občina dobrih 250.000 evrov dolga neizterjanih terjatev, vendar je gradivo sanacijskega načrta pohvalila in sklep podprla. S sprejetjem načrta se je strinjal tudi Andrej Špenga iz stranke SMC, ki je prepričan, da je potrebno prevzeti odgovornost. Po burni razpravi, ki je kljub vsemu delovala izjemno konstruktivno, so svetniki sanacijski načrt 2018-2021 s petindvajsetimi glasovi za in dvema proti, podprli. Tako bo občina zagotovila 365.000 evrov, ki jih je sicer rezervirala že rezervirala s spremebo letošnjega proračuna.

Mestni svet je danes v prvi obravnavi podprl tudi odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za urbani center Tezno ter rekonstrukcije prostorov v kletni etaži mariborskega zdravstvenega doma za potrebe radiološke ambulante. Svetnik Janko Leva, ki je med drugim tudi predsednik Mestne četrti Tezno je poudaril, da je zelo pomembno, kako se občina zaveda svoje odgovornosti pri zagotavljanju javnega zdravstva in še dodatno pohvalil projekt rekonstrukcije kletnih prostorov objekta v Sodni ulici 13 za potrebe ambulantnih prostorov radiologije. »Pohvalno je, da se investira v zdravstvo, saj je v Sloveniji to prej izjema kot pravilo,« je zaključil Leva. Svetniki so oba sklepa večinsko podprli.

Brez težav in nepotrebnih polemik so svetniki sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta ureditve pomožnega igrišča stadiona Ljudski vrt, saj so prepričani, da bo s prenovo igrišča Maribor dobil še eno igrišče, ki bo zadostovalo vsem normativam NZS in tako pridobil dodaten objekt za tržno dejavnost.

Če so potrditve večine dokumentov šle skozi skoraj brez razprave, je bilo največ pomislekov glede načrtov za zaprtje prometa na Cafovi ulici, kjer želi mestna občina po besedah vodja urada za promet Vilija Eisenhuta dati več prostora pešcem, kolesarjem in mirujočemu prometu. Sicer so svetniki pohvalili črpanje kohezijskih sredstev, ki bodo kar v osemdesetih odstotkih pokrila investicijo, pa jih je bilo kar nekaj takih, ki so prepričani, da občina ni vodila dialoga s stanovalci o preureditvi ulice. Župan je na očitke odgovoril s primerom Ceste Zmage, ki je na začetku povzročila kar nekaj dvomov in negodovanja iz strani prebivalcev, zdaj pa je po njegovem mnenju cesta vzorčen primer, kako bi bilo potrebno urejati ulice oziroma ceste v Mariboru. »Nihče od prebivalce ulice po novi ureditvi ne bo prikrajšan za uporabo površine kot jo je uporabljal do sedaj,« je še dodal in zagotovil, da pristojne službe delujejo proaktivno. Po zaprtju Cafove ulice tam namreč ne bo več mogoče parkirati. Prebivalci, ki bodo sedaj parkirali na plačljivih parkirnih mestih bodo imeli 50 odstotni popust pri uborabi teh površin.

Podžupan Zdravko Luketič iz Nsi pa je dodal, da aktivne komunikacije ni nikoli dovolj, prekomerna pa lahko privede do še večjih nesoglasij oziroma različnih idej, ki nato nikakor ne najdejo več skupnega imenovalca. Svoje je dodal tudi svetnik stranke SDS, Tomaž Kancler, ki je po stroki arhitekt: »Prepričan sem, da je največ ljudi proti zaprtju Cafove, ki so do sedaj komoditetno živeli. Pravzaprav ne verjamem, da so prav prebivalci proti, rekel bi, da so proti tisti, ki se iz garažne hiže Forum vozijo levo proti centru mesta, kjer jim je omogočeno zavijanje levo in desno. Pri tistih sedemnajstih parkirnih mestih, ki so sedaj na voljo stanovalcem, pa mi lahko verjamete, da teh ne koristijo več stanovalci, ampak ljudje, ki gredo v to ulico na kavo oziroma po opravkih. Gre za kaotično ulico, zdaj pa imamo pred samo dobro rešitev, zato ne vidim smisla, da zadeve ne bi podprli.« Svetniki so nato s trinajstimi glasovi za in enim proti, sklep sprejeli.

Pri zadnji točki dvajsete izrede seje Mestnega sveta MOM pa so svetniki odločali o nakupu novih hibridnih avtobusih Mestnega potniškega prometa, ki jih poganja dizelski in elektro motor. Matej Žmavc, svetnik stranke SD je projekt pohvalil predvsem iz finančnega vidika, saj bo kar 85 odstotkov nakupa avtobusov financiral Eko sklad. Prav tako je bil zadovoljen svetnik Leva, ki je prepričan, da se je v zadnjih štirih letih vozni park Mestnega potniškega prometa izjemno izboljšal.

Svetniki so tako z 22 glasovi in nobenim proti sprejeli predlagan sklep za nakup novih hibridnih avtobusov na dizelski in električni pogon.

 

Elektro Maribor, ki z elektriko oskrbuje večji del porabnikov v severovzhodni Sloveniji, v naslednjih desetih letih na območju Spodnjega Podravja načrtuje za več kot 30 milijonov evrov investicij. Kot je na današnji novinarski konferenci na Ptuju povedal predsednik uprave Boris Sovič, bodo samo letos tam investirali za 3,8 milijona evrov.

“Gre za investicije v robustnost, jakost in naprednost omrežja, saj v regiji zelo intenzivno raste tako konična kot obračunska moč in odjem. To je povezano tudi z precejšnjo rastjo zlasti na področju gospodarstva,” je dejal Sovič in dodal, da so lani v ta namen porabili 2,9 milijona evrov, večinoma v nizkonapetostne vode. Med drugim so obnovili skoraj 15 kilometrov daljnovodov, kablirali skoraj sedem kilometrov srednjenapetostnih vodov ter zgradili dve novi in obnovili štiri že obstoječe transformatorske postaje. Ob tem so zgradili in preuredili še dobrih 37 kilometrov nizkonapetostnega omrežja.

elektro maribor, elektrika, distribucija, akademija distribucije (1)

Kot je povedal vodja ptujske območne enote Franc Šmigoc, pokrivajo 22 občin na ptujskem in ormoškem območju, kjer oskrbujejo 37.000 odjemalcev. Skoraj 30.000 naj bi jih do konca leta že bilo vključenih v sistem naprednega merjenja, po sedanjih načrtih pa naj bi stoodstotno pokritost s tem sistemom dosegli do leta 2022. Sicer pa so v letu 2017 v Spodnjem Podravju beležili rekordno vrednost konične obremenitve, ob tem pa so distribuirali za 3,1 odstotka več električne energije kot leto prej. Medtem ko je bil odjem gospodinjskih odjemalcev višji za 2,2 odstotka, kar je malo pod povprečjem celotnega območja Elektra Maribor, pa je bil odjem na srednji napetosti višji za 6,1 odstotka, odjem poslovnih odjemalcev na nizki napetosti pa za 1,8 odstotka.

Rast rabe poslovnih uporabnikov na srednji in nizki napetosti po Sovičevem mnenju kaže na opaznejšo gospodarsko rast oziroma nove poslovne priložnosti. Konična moč distribucijskega sistema je na tem območju lani znašala 62 megavata, kar je največ doslej, pri čemer je bila najvišja januarja, zlasti zaradi zelo nizkih temperatur. Kot je še povedal prvi mož Elektra Maribor, je lani delež proizvodnih virov na ptujskem območju znašal 23 odstotkov v celoti proizvedene energije na območju mariborskega elektrodistributerja. Ob tem je skupna povprečno prevzeta energija na odjemalca na območju Ptuja znašala 8,7 megavatne ure, kar kaže na nekoliko nižjo intenzivnost odjema v primerjavi z drugimi območji.

Vir: STA

Mariborska občinska oblast, ki razpolaga s skoraj 57 odstotki komunalnega podjetja Nigrad, si je tik pred današnjo skupščino družbe premislila in brez pojasnila umaknila predlog odpoklica predsednika nadzornega sveta Matjaža Mihelaka. Delničarji, med katerimi je ob okoliških občinah s četrtinskim deležem tudi DUTB, so tako hitro končali skupščino.

Lastniki so se namreč zgolj seznanili z letnim poročilom o lanskem poslovanju ter podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2017. Potrdili so tudi predlog, da 32.500 evrov lanskega dobička ostane nerazporejenega, čeprav je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) na skupščini predlagala, da bi si delničarji razdelili 30.000 evrov. Skupščina je bila tako zaključena v dobre pol ure, čeprav je bilo sprva pričakovati veliko bolj vročo debato o nameri večinskega lastnika, da razreši prvega nadzornika. Verjetno je bilo zato prisotnih kar nekaj odvetnikov, ki pa so na koncu prišli zaman.

FOTO: Nino Verdnik

FOTO: Nino Verdnik

Tako kot so župani ostalih občin solastnic sicer delniške družbe ostali brez uradnih pojasnil, zakaj želi mariborska občina razrešiti člana nadzornega sveta, tako so tudi danes ostali brez pojasnil, zakaj si je slednja tik pred zdajci premislila tudi o razrešitvi. Nekateri med njimi so le ugibali o tem, ali je predlogu podporo odtegnila DUTB s skoraj četrtinskim deležem ali pa so bili zato kakšni drugi razlogi. Predstavnikov največje občine namreč na skupščini sploh ni bilo, tam jih je zastopal le odvetnik. Mihelak naj bi se v nemilosti večinske lastnice znašel potem, ko ni upošteval zahtev po razrešitvi aktualnega direktorja Matjaža Krevlja. Čeprav so na Mestni občini Maribor trdili, da njegov odpoklic ni namenjen menjavi direktorja, je bil razhod z nekdanjim uslužbencem kabineta župana Andreja Fištravca in prvim nadzornikom jasen že po njegovi premestitvi na drugo delovno mesto na občini. V želji, da bi lažje uveljavljali svoje načrte v Nigradu, so za novo nadzornico predlagali v. d. direktorice mestne uprave Matejo Cekić, a so naleteli na nasprotovanje okoli 260 zaposlenih. Ti so pred skupščino opozorili na dejstvo, da se je v zadnjih štirih letih zamenjalo že šest direktorjev in 14 nadzornikov, zaradi česar so se znašli v nezavidljivem položaju.

zbor delavcev nigrada, drugič, 7.8 (4)

V zadnjem letu, ko družbo vodi Krevelj, se je stanje stabiliziralo, zato zaposleni ne razumejo, zakaj bi sploh bila potrebna menjava na čelu nadzornega sveta ali celo uprave. Aktualni direktor je po skupščini dejal, da je bil tudi sam presenečen nad današnjim razvojem dogodkov, razlogov za to pa ne pozna. “Za nas takšna odločitev pomeni, da pač nadaljujemo delo s starim nadzornim svetom, s katerim smo doslej sodelovali dobro,” je dejal prvi mož Nigrada, ki je lani ustvaril okoli 17,5 milijona evrov prihodkov in posloval pozitivno. Letošnje poslovanje je po Krevljevih besedah še veliko boljše in ob polletju so po prvih podatkih pridelali okoli 180.000 evrov dobička. Če bo enak trend do konca leta, si v podjetju želijo predvsem opraviti sistematizacijo in korekcijo plač zaposlenih.

Vir: STA

Danes so na novinarski konferenci predstavili časovnico del, ki bodo potekala v Ljudskem vrtu v okviru projekta celovite prenove Osrednjega prireditvenega stadiona Ljudski vrt – torej finalizacija prostorov pod tribunama sever in jug – in zahodne tribune.

Predstavniki podjetja Ofis arhitekti, NK Maribor in Mestne občine Maribor so predstavili vizualno zasnovo izvedbe prenove zahodne tribune, ki zajema novo komunikacijsko
klančino, povezovalni hodnik (za novinarje, VIP goste in funkcionarje), ki bo omogočal povezavo stare tribune s severnim in južnim traktom, povečanje števila VIP sedišč in ureditev sedišč za komentatorje in novinarje (102), sedeže za funkcionalno ovirane osebe in njihove spremljevalce, predvideno izvedbo VIP lože za pogostitve na visoki ravni (9 lož s skupno kapaciteto 154 sedežev) ter platforme za glavno in stranski kameri, ki bodo umeščene kot montažne jeklene konstrukcije.

nova podoba ljudskega vrta

Kot je povedal Stipe Jerič, predstavnik za odnose z javnostmi NK Maribor je dejal, da se je NK Maribor zavedal velike odgovornosti, ki jo je imel s pripravo projektne dokumentacije in si je tudi zato vzel več časa za preučitev funkcionalnosti, pogojev, standardov in materialov, ki jih zahteva sodoben nogometni stadion. “Vsi, ki so v klubu sodelovali z arhitekti pri pripravi dokončne projektne dokumentacije, so sledili cilju narediti projekt čim bolj optimalen, funkcionalen in skladen z vsemi potrebami kluba in priporočili krovnih nogometnih organizacij UEFA in FIFA. Zato je izdelava projektne dokumentacije, s ciljem obnove objekta in klubskih prostorov na najvišji nivo potreben za nemoteno profesionalno delo, trajala nekoliko dlje časa kot je bilo sprva predvideno. Zato pa lahko danes NK Maribor trdno stoji za končnimi projektnimi rešitvami, ki jih je predal Mestni občini Maribor. Začetek prenove zahodne tribune konec leta 2018. Za začetek prenove zahodne tribune je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, vloga je bila podana na upravno enoto konec maja 2018. Glede na veliko število vlog za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so v tem trenutku na upravni enoti (01.06.2018 se je namreč spremenila zakonodaja, zato je na UE izredno veliko vlog, ki jih je potrebno pregledati) je težko reči kdaj konkretno bo gradbeno dovoljenje pridobljeno, so pa na upravni enoti obljubili, da bo vloga pregledana do konec avgusta,” je dejal.

nacrt gradnje tribune ljudskega

Začetek prenove zahodne tribune konec leta 2018

Mestna občina Maribor mora ob pridobitvi gradbenega dovoljenja pridobiti še soglasje Ministrstva za finance za pridobitev kredita, ki ga potrebuje za izvedbo razpisa (zagotovitev finančnih virov). Kljub temu je postopek priprave javnega razpisa za zahodno tribuno že v teku in bo objavljen takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja in soglasja za pridobitev kredita. V kolikor bodo stvari potekale po zastavljeni časovnici, bo obnova zahodne tribune stekla konec leta 2018. Dokončanje del oziroma pridobitev uporabnega dovoljenja je tako predvidena v septembru 2019, vmes pa lahko NK Maribor vse tekme v domačih tekmovanjih igra v Ljudskem vrtu, saj so preostale tribune v nemoteni funkciji. Enako velja tudi za poletne kvalifikacije za evropske pokale, saj bodo gradbena dela povečini do tedaj
zaključena, severno in južno podtribunje pa bo že v uporabi. Po prenovi bo skupna kapaciteta zahodne tribune 3265 sedežev, kar je 804 manj kot doslej ob upoštevanju zahtevanih varnostnih standardov in zaradi zagotavljanja neprimerno večjega udobja gledalcev. Začetek izvedbe del pod tribunama sever in jug konec meseca septembra 2018. Ureditev pod tribunama sever in jug bo zajemala gostinsko – trgovsko dejavnost (jug) in prostore za nogometne šole NK Maribor, novinarsko središče ter prostore za upravljanje stadiona (sever). Do 22. 08. 2018 je bil rok za oddajo ponudb za ureditev pod tribunama sever in jug (I faza javnega razpisa – priznanje sposobnosti). Po preveritvi sposobnosti bodo izvajalci, ki izpolnjujejo zahtevano usposobljenost, povabljeni k pogajanjem (II faza razpisa – pogajanja). V kolikor bodo pogajanja uspešna se bodo dela začela konec meseca septembra 2018.

8

Vrednost projekta celovite prenove Osrednjega prireditvenega stadiona Ljudskega vrta – torej finalizacija prostorov pod tribunama sever in jug – in prenova zahodne tribune je povišana na 6,9 mio EUR. Zagotovljena sredstva v proračunu 2018 za finalizacijo prostorov pod tribunama sever in jug, znašajo 2.383.136,55 EUR z DDV (od tega kredit v višini 2.245.175,00 EUR). Za prenovo zahodne tribune je potrebno zagotoviti sredstva v višini 4.540.629,87 EUR z DDV (od tega kredit v višini 2.416.817,00 EUR). Vrednost celotne investicije tako znaša 6.923.766,42 EUR z DDV (s proračunom za 2018 ima MOM zagotovljena sredstva v višini 5.490.000,00 EUR – razliko v vrednosti 1.246.266,00 EUR bo MO Maribor zagotovila s proračunom za leto 2019). Vzrok za povečanje investicije je deloma iskati v dejstvu, da je bila ocena 5.490.000,00 EUR narejena na osnovi Prostorske preverbe z idejno zasnovo iz leta 2015, ki ni zajemala konkretnih popisov del, zato je bila narejena ocena čez palec (realno projektantsko oceno je mogoče podati na podlagi konkretnih popisov del, ki so se izvedli, kot to veleva pravilnik o projektni dokumentacijo, v fazi izdelave Projekta za izvedbo. Od leta 2015 do 2018 so se tudi povečale cene gradbenih materialov in storitev na trgu (tudi to je prispevalo k višji končni vrednosti investicije). Boštjan Štuhec iz Kabineta župana MO Maribor, je ob tem povedal: “Skozi celoten proces priprave projektne in druge dokumentacije MO Maribor zgledno in tvorno sodeluje z NK Maribor. Podobno sodelovanje bomo zasledovali tudi pri sami izvedbi predvidene investicije. Gre za obsežen projekt pri katerem je bilo potrebnega veliko usklajevanja pri pripravi projektne dokumentacije, pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj kakor tudi pri samem popisu del, ki morajo primarno služiti potrebam NK Maribor.”

nova podoba ljudskega vrta nkmb viz 02 nacrt gradnje tribune ljudskega ljudski vrt gradnja 8 3

Na četrtkovi seji MOM bodo svetniki sprejemali dokument identifikacije investicijskega projekta za nakup novih hibridnih avtobusov. Če bodo dokument podprla večina svetnikov, bo po mariborskih cestah lahko že kmalu vozilo pet novih avtobusov s hibridnim pogonom na dizel in elektriko.

Občina predvideva nabavo petih avtobusov na hibridni pogon, kar pomeni kombinacijo dizelskega pogona in električnega motorja. “Pomeni, da smo v planu, ki smo si ga zadali za ureditev in posodobitev mestnega prometa v koridorju. Če pogledamo od leta 2014 pa do letos bomo nabavili že 28 avtobusov s kategorijo euro 5 in 6, kar potrjuje, da se bomo držali tistih zavez, ki si jih je občina zadala za skrb čistoče zraka,” je na včerajšnji novinarski konferenci pred četrtkovo sejo povedal Vili Eisenhuth. Že v mesecu septembru bo po mestnih ulicah zapeljalo šest avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Tako bo imel mestni potniški promet že 60 vozil, kar bo omogočalo tudi izvedbo težko pričakovanega projekta “park & ride”, saj je projekt iz smeri Leclerca proti centru in nazaj, oviralo zgolj premajhno število vozil. “Sedaj bomo prišli v pozicijo, da bomo lahko tudi to aktivirali,” je še dodal Eisenhuth.
novinarska konferenca rotovz
Ta strategija pa občino zavezuje tudi k temu, da ob nakupu hibridnih vozil postavi večje število električnih polnilnic tudi za avtobuse. Prva testna linija hibridnih avtobusov bo proga številka 6, Kolodvor – Vzpenjača in nazaj, saj je pri Vzpenjači na razpolago dovolj energije za vzpostavitev električne polnilnice za avtobuse, prav tako na postajališču v Mlinski ulici težav z dobavo energije ni. Hibridni sistem v avtobusih deluje tako, da lahko od 5 do 7 kilometrov prevozijo le z elektromotorjem, med tem časom, ko avtobus vozi na dizelski pogon, pa se istočasno polni tudi baterija. “Cena avtobusa je 350.000 evrov neto, od tega je 250.000 evrov subvencije eko sklada na vozilo. Občina bi od tega iz proračuna zagotovila 500.000 evrov za nakup hibridnih avtobusov, razliko 1.250.000 pa bi dal eko sklad,” je na koncu še dodal Vili Eisenhunt.

Mariborski vodovod, ki oskrbuje 16 občin severovzhodnega dela Slovenije in velja za največji takšen sistem v državi, je lani ustvaril 13,4 milijona evrov prihodkov, ki so bili višji od načrtovanih. Po zaslugi optimizacije poslovanja so kljub izgubi na vodooskrbnem delu dejavnosti uspeli leto 2017 končati s skoraj 40.000 evri čistega dobička.

Mariborski vodovod Vir: Mariborski vodovod

Vir: Mariborski vodovod

 

 Kot v letnem poročilu družbe, objavljenem na spletni strani Ajpesa, navaja direktor Danilo Burnač, so izboljšane gospodarske razmere v državi spodbudile novo gradnjo, kar se že kaže tudi v 560 novih priključkih.

Gospodinjstvom in drugim porabnikom so skupaj prodali 9,9 milijona kubičnih metrov vode in tako poskrbeli za okoli 41.000 priključkov, samo iz največjega vodnega vira na Vrbanskem platoju pa letno načrpajo dve tretjini vse vode. Prav tolikšen delež porabijo uporabniki v Mestni občini Maribor.

Sicer pa so lani skupaj načrpali 13,7 milijona kubičnih metrov vode, kar pomeni, da kar 3,8 milijona kubičnih metrov vode ni prišlo do končnih uporabnikov. Prav obvladovanje izgubljene količine vode je po besedah direktorja Burnača eden od prioritetnih strateških ciljev, ki jih nameravajo uresničiti v prihodnosti.

Se pa v Mariborskem vodovodu lahko pohvalijo z vse večjo kakovostjo svoje vode, saj je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano lani ugotovil, da se je delež neskladnih vzorcev ponovno znižal na 3,2 odstotka.

Kot pravi Burnač, je tak dosežek izziv za občine, da uresničijo potrjene investicijske načrte za vodovodno infrastrukturo, ki med drugim vključuje 49 vodnjakov, 128 prečrpalnic in 127 vodohranov, 7530 hidrantov in 1615 kilometrov vodovodnega omrežja.

“Lani smo zamenjali le 3,8 kilometra omrežja. Skoraj polovico je starejšega od 20 let, s čimer je povezano tudi število prelomov. Skoraj dve tretjini omrežja je iz trdega polietilena, več kot 19 kilometrov omrežja pa je še vedno iz azbesta, ki ima negativni vpliv na okolje,” opozarja Burnač, ki je lani prejel tudi nov mandat za vodenje družbe.

Nove cene so lani uveljavile občine Gornja Radgona, Pesnica, Miklavž in Maribor, v začetku letošnjega pa še Benedikt, Sv. Jurij, Duplek in Sv. Trojica. Uveljavitev novih cen in aktivnosti na tržni dejavnosti so prispevale k višjim prihodkom, a so občine še vedno za 28 odstotkov presegle izgubo na vodooskrbi v primerjavi z letom prej.

Zaradi manjšega števila zaposlenih so za tri odstotke znižali stroške dela in hkrati povečali dodano vrednost na zaposlenega, takšna optimizacija poslovanja pa je po besedah direktorja pripomogla, da so leto zaključili s pozitivnim rezultatom. Tudi za letos načrtujejo pozitiven trend porabe vode in z uveljavitvijo novih cen dodatno povečanje prihodkov.
Vir: STA

Predstavniki SHS Aviation in Mestne občine Maribor so se danes sestali s predsatvniki Občine in letališča Osijek, pišejo na uradni spletni strani Občine Osijek.

Predstavniki SHS Aviation in MO Maribor v Osijeku na današnjem sestanku. Vir: osijek.hr

Predstavniki SHS Aviation in MO Maribor v Osijeku na današnjem sestanku.
Vir: osijek.hr

Kot so zapisali je bila tema srečanja možnost vzpostavitve poslovnega sodelovanja in naložb na letališču Osijek. “Poskušali smo predstaviti vse prednosti Osijeka, tako  geografske kot transportno središče tega dela Hrvaške, z namenom nadaljnjega razvoja gospodarstva v različnih segmentih,” so zapisali na spletni strani občine. Kot pravijo vidijo skupen potencial in so prepričani so, da bodo lahko kmalu govorili o konkretnih dogovorih o poslobnem sodelovanju med Osijekom in Mariborom, so zapisali.

Po skupnem sestanku je sledil ogled letališča Osijek.

Vir: osijek.hr

Vir: osijek.hr

 

 

Potem ko se je v medijih razširila novica o “spornih” pitnikih v Sežani, kjer ostane žejne, kdor ima prazno denarnico, smo preverili ali lahko kaj podobnega doleti tudi Mariborčane. K sreči bo voda v mariborskih pitnikih ostala brezplačna.

Pred dnevi so mediji poročali o spornih pitnikih, ki jih je uvedla Komunala v Sežani. Testno so pitnike postavili v štirih vaseh, na nobene od teh pa se brz denarja ne da dobiti nit požirka voda. Za 4 litre vode je treba v pitnik vstaviti kovanec za 10 centov. Izvedeli smo, da se Mariborčanom kaj takega ne bo zgodilo.

Foto: bralka S.Z.

Foto: bralka S.Z.

V Mariboru pijemo zastonj
V Mariborskem vodovodu, ki ima 53 javnih pitnikov v mestu in okolici, zagotavljajo, da je voda na pitnikih brezplačna in, da bo tako tudi ostalo. “V vročih poletnih dneh ljudje potrebujejo osvežitev in zadostne količine tekočine in vode, v Mariborskem vodovodu to nudimo zastonj. Kot družbeno najbolj odgovorno podjetje v državi, na 53 lokacijah javnih pitnikov skrbimo, da se lahko ljudje in živali  odžejajo. Za nas je seveda nesprejemljivo, da bi vodo na pitnikih zaračunali,” je poudaril direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač.

Pred 18. leti je svoja vrata odprlo danes največje nakupovalno središče severovzhodne Slovenije Europark Maribor. Razlog za veselo praznovanje polnoletnosti so tudi odlični poslovni rezultati, so povedali na današnji novinarski konferenci. Ob tem pa so napovedali še nekaj aktivnosti v okviru praznovanja 18. rojstnega dne ter izpostavili načrte za prihodnost.

Simona Mandl, center managerka Europarka (v sredini), Anita Mlakar, moderatorka (levo) in Petra Romih, vodja marketinga v Europarku (desno). Foto: Bojan Mihalič.

Na današnji novinarski konferenci so predstavili odlične poslovne rezultate preteklega leta. Simona Mandl, center managerka Europarka, ki v rokah drži vajeti poslovanja nakupovalnega središča in skrbi za njegov strateški razvoj, je dejala, da je v lanskem letu promet zrasel za dobrih 7 odstotkov. “Obenem smo se približali 7,5 milijona obiskov,” je dodala.  Pri tem je navedla, da so odlični rezultati “odraz dobro začrtanih razvojnih strategij, ki jim sledimo in s katerimi dvigujemo raven nakupovalne izkušnje.” Poslovne strategije, v katere verjamejo tudi zaposleni, ki so po besedah Mandlove prav tako v veliki meri zaslužni za izvrstne rezultate poslovanja, temeljijo na zasledovanju potreb obiskovalcev, nenehnih izboljšavah ponudbe in vlaganju v napredek. “Obiskovalci si dobro nakupovalno izkušnjo, ki je posledica številnih bolj ali manj vidnih izboljšav, zelo zapomnijo,” zaradi česar se po mnenju mandlove tudi radi vračajo. V Europarku neprestano sledijo evropskim in svetovnim modnim ter drugim trendom, ponudbo redno dopolnjujejo z novimi znamkami ter obstoječe osvežujejo z najnovejšimi koncepti. Tako so letos že pozdravili odprtje treh novih prodajaln. Svoja vrata so odprli Optika Morela, svetovna znana prodajalna nakita Pandora ter prodajalna Žito. V ponudbo so dodali novo prodajno mesto s fotografskimi storitvami InŠtant, pričakujemo pa lahko še nove blagovne znamke, kot so Guess, Calvin Klein in Tommy Hilfiger. Obenem nenehno skrbijo za prenovo obstoječih prodajaln in lokalov. Trenutno je v nakupovalnem središču kar 120 skrbno izbranih prodajaln in lokalov, ki ponujajo bogat nabor domačih in svetovnih blagovnih znamk.

Poslovanje, odgovorno do okolja in družbe

V Europarku veliko vlagajo v tehnične izboljšave. V zadnjem času so v ospredju predvsem naložbe za povečanje energetske učinkovitosti. Kot je razložila center managerka, bodo predvidoma do konca leta celotno stavbo prenovili z LED-osvetlitvijo ter še naprej vlagali v energetsko čim bolj učinkovito obnovo naprav in sistemov, ki so potrebni za nemoteno delovanje nakupovalnega središča. Poleg navedenega jih v prihodnjih mesecih čaka sanacija območja vhoda s Titovega mostu ter asfaltne površine v kletni etaži. Družbeno odgovorno pa ne ravnajo le na področju okolja, ampak tudi na področju podpore delovanju lokalnih organizacij in posameznikov. “Letos smo na Europarkovem kolesarskem maratonu že desetič vsa zbrana sredstva od prijavnin kolesarjev podarili v humanitarne namene, in sicer tokrat društvu UP-ornik. Prav tako redno podpiramo športne, kulturne in izobraževalne dogodke v lokalnem okolju,” je še dodala Mnadlova.

Bogato dogajanje v nadaljevanju leta

Dobre poslovne rezultate so že proslavili preteklo soboto, ko je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru potekal Europarkov rojstnodnevni koncert. V družbi priljubljenega raperja Challeta Salleta, odlične vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile, ljubljenca številnih dam Marka Potrča ter šarmantnega Jana Plestenjaka so otvorili celotedensko praznovanje. Po besedah Petre Romih, vodje marketinga v Europarku, so bili obiskovalci nad izborom nastopajočih in dogajanjem navdušeni, kar je le potrdilo, da so na pravi poti. Veliki koncert pa je bil šele začetek rojstnodnevnega praznovanja. Pestro dogajanje bo namreč ponovno ta konec tedna. “Ta petek ob 18. uri bodo najmlajše na osrednjem prireditvenem prostoru v Europarku zabavali trije veliki čarodeji, v soboto ob 11. uri pa nas bodo v Europarku pričakali Poskočni muzikanti. Obiskovalci se boste lahko posladkali tudi s torto velikanko, ki seveda ne sme manjkati ob tej pomembni prelomnici. Seveda ne gre niti brez rojstnodnevnih popustov. Večina prodajaln bo svoje izdelke znižala za rojstnodnevnih 18 %,” je povedala vodja marketinga. Številne atraktivne dogodke, ki bodo še popestrili nakupovalno izkušnjo v njihovem nakupovalnem središču, lahko po besedah Romihove pričakujemo tudi v nadaljevanju leta. “V septembru sledijo Lego festival, na katerem boste videli številne mojstrovine iz večnih Lego kock, že tradicionalna jesenska modna revija in Evropska noč raziskovalcev. Nadaljevali bomo z martinovanjem, nagradno igro Koncert Jana Plestenjaka pri vas doma, manjkale ne bodo niti predstave v sklopu že tradicionalnega gledališča Veverice Mice. Prav tako pestro bo praznično decembrsko dogajanje,” pravi Romihova.

V Europarku pa so še poudarili, da so obiskovalci njihovega nakupovalnega središča vedno v ospredju. Zato bodo tudi v prihodnjem letu zagotovo predani zagotavljanju prijetne nakupovalne izkušnje in najboljše ponudbe z najnovejšimi svetovnimi trendi.

Po poročanju medijev družba Aerodrom Maribor, ki kot dolgoročni najemnik v lasti azijskega kapitala upravlja z mariborskim letališčem, nima več direktorja Borisa Bobka.

Boris Bobek, Aerodrom Maribor. Foto: M. Pigac

Boris Bobek, Aerodrom Maribor. Foto: M. Pigac

Kot je razvidno iz objave na Ajpesu, je bil v ponedeljek razrešen s tega položaja. Direktor družbe tako ostaja le še Lingkun Meng, prokurist pa Marko Gros. Zakaj je bil Bobek razrešen, ni znano. Na ta položaj je bil imenovan novembra 2016, tik pred zaključkom postopka prodaje Aerodroma Maribor družbi SHS Aviation. Leto kasneje se mu je na čelu podjetja namesto Carla Rungeja pridružil Lingkun Meng, ki velja za ključno osebo v kitajskih načrtih za mariborsko letališče.

Bobek je povedal, da je odstopil sam. “Z mesta direktorja sem odstopil zaradi številnih drugih obveznosti, ki jih opravljam, predvsem tudi v skupini ‘povezanih’ oseb Aerodroma Maribor,” je pojasnil in dodal, da ostaja del kolektiva Aerodroma Maribor. “Sam se bom posvetil predvsem koordiniranju celotne skupine. Z odstopom z mesta direktorja sem se predvsem izločil iz odločevalske funkcije v podjetju,” je navedel.

Kako daleč je uresničevanje teh načrtov, bi morali javnosti predstaviti pred mesecem dni, a je bila predstavitev tik pred zdajci odpovedana, po uradnih pojasnilih zaradi nepričakovane odsotnosti Lingkun Menga.

Letališče je pred dnevi ostalo brez edine redne linije, ki je štajersko prestolnico povezovala z nemškim Münchnom. Po poročanju nekaterih medijev so v družbi VLM Airlines potrdili, da so se zaradi premajhnega zanimanja odločili za ukinitev omenjene povezave, ki je delovala od februarja.

Aerodrom Maribor je leto 2017 sklenil z dobrih 1,7 milijona evrov izgube. Družbi s 36 zaposlenimi je sicer uspelo v primerjavi z letom prej prihodke malenkost povečati, na 705.000 evrov.
Vir: STA