Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Novice iz občine Gospodarstvo

Fištravec še zaupa direktorju Nig...
Dodano:

V mariborskem komunalnem podjetju Nigrad se je v zadnjih štirih letih zamenjalo šest direktorjev in 14 nadzornikov. Zdaj naj bi bil na tnalu predsednik nadzornega sveta Matjaž Mihelak. Mestna občina Maribor predlaga, naj Mihelaka prihodnji teden na skupščini odpokličejo, zaposleni pa so proti.  “Menjava predsednika nadzornega sveta ni odraz namena menjave direktorja družbe v prihodnosti, ampak odraz kompetentnosti opravljanja funkcije predsednika nadzornega sveta tako pomembnega javnega podjetja, kot je Nigrad,” so pojasnili na MO Maribor.

nigradPredstavniki sveta delavcev in sindikata Nigrada so v javnem pismu delničarjem v imenu 260 zaposlenih v tem podjetju opozorili, da se je družba v zadnjih letih zaradi nenehnih menjav direktorjev in nadzornikov znašla v nezavidljivem položaju. V zadnjem letu dni, ko družbo vodi Matjaž Krevelj, pa, da se je stanje stabiliziralo. Na podlagi rezultatov ne razumejo zakaj bi bilo treba ponovno menjavati predstavnike vodstva “brez konkretnih obrazložitev, kar je žal že stara praksa delovanja trenutno največjega delničarja družbe. Glede na dejanja iz preteklosti ta predlog spet nakazuje na željo večinskega delničarja po zamenjavi direktorja podjetja, kljub izboljšanemu poslovanju podjetja, pokritju vseh izgub iz prejšnjih let, ponovnim vlaganjem v dotrajano mehanizacijo in doseženi boljši delovni klimi v podjetju,” so zapisali. Po njihovem bi takšno dejanje Nigrad ponovno pahnilo v negotovost.

Na mariborski občini so pojasnili, da ima Nigrad še veliko rezerve glede razvoja svojega poslovanja in dejavnosti. “Da je podjetje lansko leto zaključilo v zelenih številkah oz. s pozitivno bilanco, ni naključje, saj Mestna občina Maribor(MOM) družbi Nigrad v skladu s koncesijsko pogodbo namenja sredstva, ki so se v zadnjih letih sorazmerno povečevala. MOM v zadnjih nekaj letih namreč občutno več vlaga v obnovo komunalne infrastrukture, s poudarkom na obnovi cestišč,” so povedali na MO Maribor.

“Menjava predsednika nadzornega sveta ni odraz namena menjave direktorja družbe v prihodnosti, ampak odraz kompetentnosti opravljanja funkcije predsednika nadzornega sveta tako pomembnega javnega podjetja, kot je Nigrad,” so dodali. K temu so še na občini dodali, da Krevlju zaupajo in, da ga ne nameravajo (za)menjati.

Mihelak pa je dejal: “Zaenkrat ne morem ničesar komentirati. Oni so večinski lastniki. Vsi vemo, da morajo zbrati 3/4 glasov zato, da me lahko odpokličejo. Zaenkrat nimam več kaj za dodati” je dodal.

VIDEO: Od ponedeljka dalje bo marib...
Dodano:

V ponedeljek (20. avgusta) na Ljubljanski ulici v Mariboru pričenjajo z gradnjo podvoza pri železniški progi na Taboru. Delavci Nigrada bodo zato zaprli to območje in uredili obvoze. Ti bodo veljali za motorna vozila, prehod čez železniško progo za pešce in kolesarje pa bo možen do začetka septembra. Spremenjene bodo tudi avtobusne linije. Podrobnosti v videu.

Pričenja se gradnja podvoza na Lju...
Dodano:

V ponedeljek 20. avgusta bodo pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo podvoza na Ljubljanski ulici. Gradbinci bodo zaprli območje Ljubljanske ulice in uredili obvoze. 

Konzorcij izvajalcev z vodilnim partnerjem POMGRAD d. d., bo v ponedeljek 20. avgusta zaprl območje Ljubljanske ceste, uredil obvoze in pričel s pripravljalnimi deli. Z 20. avgustom bodo obvozi veljali za motorna vozila, medtem ko bo prehod čez železniško progo za pešce in kolesarje omogočen vse do 1. septembra, ko bodo preusmerjeni na nivojski prehod. Dela bodo potekala predvidoma 16 mesecev, v tem času pa bo veljala popolna zapora Ljubljanske ulice od križišča z Jezdarsko ulico do križišča z Masarykovo ulico in popolna zapora priključka z Betnavske ceste na Gorkega ulico.

“Na območju obvozov se že zdaj nahajajo oglasne vitrine, na katerih obveščamo voznike in pešce o obvozih v času gradnje. Prav tako smo za potrebe obveščanja javnosti razdelili več tisoč letakov z opisom obvozov in spremembami linij JPP v času gradnje,” so sporočili iz MO Maribor. K temu pa dodali, da investicijski projekt zasleduje družbene učinke, ki so razbremenitev cestnega prometa ter s tem preprečevanje gneče ter prometnih zamaškov, pozitiven vpliv na počutje prebivalcev z vidika razbremenitve prometa, urejena cestna in železniška infrastruktura v MOM in zmanjšanje hrupa in emisij izpušnih plinov.

MO Maribor in DRSI sta si skupaj tudi prizadevala za izvzem dela hitre ceste iz vinjetnega režima v času gradnje, saj bi s tem lahko razbremenili okoliške ceste, ki bodo obremenjene zaradi zapore in del, a so iz Družbe za avtoceste Republike Slovenije sporočili, da ideje ne podpirajo. Kljub temu elaborat obvozov v času gradnje zagotavlja, da sama sprememba prometnega režima ne bo drastično vplivala na čas potovanja. Voznike osebnih vozil, kolesarje in pešce naprošamo za strpnost, za pravočasno načrtovanje potovanj v bližini območja obvozov ter upoštevanje prometne signalizacije.

Pogodbena vrednost je 8,9 milijona evrov, sofinancersko razmerje je 60 % DRSI in 40 % MO Maribor, od tega MO Maribor prispeva 3,2 milijona evrov, preostanek pa Direkcija RS za infrastrukturo.

Več informacij: www.maribor.si > aktualno > novice in obvestila

Pričenja se gradnja podvoza na Lju...
Dodano:

V ponedeljek 20. avgusta bodo pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo podvoza na Ljubljanski ulici. Gradbinci bodo zaprli območje Ljubljanske ulice in uredili obvoze. 

Konzorcij izvajalcev z vodilnim partnerjem POMGRAD d. d., bo v ponedeljek 20. avgusta zaprl območje Ljubljanske ceste, uredil obvoze in pričel s pripravljalnimi deli. Z 20. avgustom bodo obvozi veljali za motorna vozila, medtem ko bo prehod čez železniško progo za pešce in kolesarje omogočen vse do 1. septembra, ko bodo preusmerjeni na nivojski prehod. Dela bodo potekala predvidoma 16 mesecev, v tem času pa bo veljala popolna zapora Ljubljanske ulice od križišča z Jezdarsko ulico do križišča z Masarykovo ulico in popolna zapora priključka z Betnavske ceste na Gorkega ulico.

“Na območju obvozov se že zdaj nahajajo oglasne vitrine, na katerih obveščamo voznike in pešce o obvozih v času gradnje. Prav tako smo za potrebe obveščanja javnosti razdelili več tisoč letakov z opisom obvozov in spremembami linij JPP v času gradnje,” so sporočili iz MO Maribor. K temu pa dodali, da investicijski projekt zasleduje družbene učinke, ki so razbremenitev cestnega prometa ter s tem preprečevanje gneče ter prometnih zamaškov, pozitiven vpliv na počutje prebivalcev z vidika razbremenitve prometa, urejena cestna in železniška infrastruktura v MOM in zmanjšanje hrupa in emisij izpušnih plinov.

MO Maribor in DRSI sta si skupaj tudi prizadevala za izvzem dela hitre ceste iz vinjetnega režima v času gradnje, saj bi s tem lahko razbremenili okoliške ceste, ki bodo obremenjene zaradi zapore in del, a so iz Družbe za avtoceste Republike Slovenije sporočili, da ideje ne podpirajo. Kljub temu elaborat obvozov v času gradnje zagotavlja, da sama sprememba prometnega režima ne bo drastično vplivala na čas potovanja. Voznike osebnih vozil, kolesarje in pešce naprošamo za strpnost, za pravočasno načrtovanje potovanj v bližini območja obvozov ter upoštevanje prometne signalizacije.

Pogodbena vrednost je 8,9 milijona evrov, sofinancersko razmerje je 60 % DRSI in 40 % MO Maribor, od tega MO Maribor prispeva 3,2 milijona evrov, preostanek pa Direkcija RS za infrastrukturo.

Več informacij: www.maribor.si > aktualno > novice in obvestila

Lokalna skupnost nezadovoljna s pre...
Dodano:

Občine Maribor, Ruše in Selnica ob Dravi si že vrsto let prizadevajo za sprostitev prepovedi plovbe z motornimi plovili po Dravi, saj bi rade reko izkoriščale v turistične in transportne namene. Na ministrstvu za okolje in prostor so zdaj pripravili predlog uredbe za to področje, a ta ni v skladu s pričakovanji lokalnih skupnosti.

drava

Osnutek Uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Mariborski otok na reki Dravi so na ministrstvu objavili v torek in do 24. avgusta zbirajo javna mnenja in predloge.

Dokument se nanaša na nekaj manj kot 13 kilometrov Drave med hidroelektrarnama Fala in Mariborski otok. Medtem ko je tam zdaj uporaba plovil na motorni pogon prepovedana, naj bi s tem odlokom dovolili vožnjo plovil za rekreacijo, razen vodnih skuterjev, in plovil za javni prevoz potnikov, če plujejo na elektromotorni pogon in so krajša od 24 metrov.

Največja hitrost plovbe ne sme presegati deset kilometrov na uro, dvig ali spust plovila ter vkrcavanje in izkrcavanje potnikov se lahko izvaja samo na za to predvidenih mestih. Plovba je možna le od sredine marca do konca oktobra in le čez dan.

Kot izhaja iz besedila uredbe, so pogoji rabe vodnega dobra za plovbo določeni tako, da se v največji možni meri prepreči škodljive vplive na stanje voda oziroma združbe nevretenčarjev, na dvigovanje sedimenta oziroma spremembe rečnega dna. Varstvo rib in drstišč se zagotavlja s časovnimi prepovedmi plovbe in odmiki od rečnega brega oziroma s prepovedjo plovbe po plitvinah. Plovba prav tako ne sme vplivati na pridobivanje električne energije v hidroelektrarni ali povzročati škode na energetski infrastrukturi.

Na Mestni občini Maribor upajo, da se bo z uredbo končno uskladilo obstoječe odloke občin z aktualno zakonodajo. Na tem področju je namreč veliko nejasnosti, ponekod tudi neskladja med občinskimi in državnimi predpisi. “Uredba bi pomenila prvi korak k ureditvi plovbe in oživljanju tega dela občin, hkrati pa bi pomenila tudi osnovo za strateško načrtovanje razvoja turističnih in športnih aktivnosti ob in na Dravi,” pojasnjujejo na občini.

“Pobudo za to smo dali pred desetimi leti,” je povedal ruški župan Uroš Razpet. “Zdaj smo končno dobili predlog uredbe, ki pa ničesar ne rešuje.” Moti ga predvsem to, da ostaja plovba še vedno močno omejena, kar je v nasprotju z njihovimi načrti, po katerih bi radi na reki vzpostavili turistične prevoze, Ruše in Selnica ob Dravi celo javno potniško linijo. Letos so v Rušah sestavili splav, a ga ne morejo uporabljati, saj za njegovo pot navzgor po reki potrebujejo motorni čoln.

“Ne razumemo, zakaj ni mogoča neka normalna uporaba motornih plovil, kar je ključno za pritegnitev ljudi k reki,” je pojasnil župan. “Drava je plovna v Avstriji in na Hrvaškem, le pri nas to tako strogo omejujemo. Pa je v bistvu ista voda. Na reki imamo vrsto hidroelektrarn, ki so močno zarezale v reko, zdaj pa se bojimo domnevno velikega vpliva čolnov na naravne habitate,” je ogorčen.

Ne strinja se s omejitvijo na plovila na elektromotorni pogon, ki so cenovno manj dostopna. “Zgledujemo se po nekih visokih avstrijskih standardih na jezerih, čeprav je pri nas zgodba popolnoma drugačna. Reke so drugačne od jezer, hkrati se Avstrijci lahko gredo takšnih omejitev, saj so 20 let pred nami v turizmu in imajo vodne površine polne ljudi. Mi pa imamo reke prazne. In še naprej jih bomo imeli prazne, če ne bomo dovolili ljudem, da pljujejo po njej,” je prepričan Razpet.

Omejitve bi po njegovih ocenah morala določati lokalna skupnost, ki ima natančnejši vpogled v dejansko dogajanje na reki. “Državna uredba bi morala vzpostaviti nek relativno liberalen režim, ki bi ga pa občine lahko potem po potrebi zaostrovale, na primer z omejitvijo števila registriranih plovil,” meni.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da bodo vse prejete pripombe in predloge proučili. Glede predpisane uporabe plovil na elektromotorni pogon zaenkrat pravijo, da so takšna plovila sprejemljivejša za okolje kot pa motorji na notranje izgorevanje. “Plovila na elektromotorni pogon zagotavljajo ustreznejšo stopnjo varstva pred onesnaženjem voda in ohranjanja ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Pri uporabi plovil na elektromotorni pogon je vpliv hrupa na prosto živeče organizme manjši,” so navedli.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki jutri o ...
Dodano:

Mestni svetniki bodo na jutrišnji seji med drugim odločali o ureditvi Lackove ceste ter novogradnji povezovalne ceste v poslovno proizvodni coni Tezno. Zaradi procesne napake pa bo na julijsko izredno sejo moral počakati investicijski program sanacije bazenskega kompleksa Pristan. Prav tako še ni dokončne rešitve za Mariborsko knjižnico.

Na srečanju z novinarji pred zadnjo redno sejo mestnega sveta pred poletnimi počitnicami je župan Andrej Fištravec povedal, da v iskanju rešitve za Mariborsko knjižnico zaključujejo pogajanja z lastnikoma dveh stavb. Eden od njiju je javni subjekt, zato so postopki počasnejši, a upa na rešitev v poletju.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

180 metrov Ceste k Tamu
Po besedah Viljenke Godina iz mariborskega ekonomskega inštituta so 180 metrov dolg cestni odsek skupaj s še enim v tezenski poslovni coni prijavili v dogovor za razvoj regij, kamor je bil tudi uvrščen, a za zdaj ta dokument še ni podpisan. Omenjena cesta bo potekala mimo nekaterih že delujočih podjetij, ki načrtujejo svojo širitev, s tem pa bi lahko zagotovili dodatnih najmanj 65 delovnih mest. Vrednost naložbe je 400.000 evrov, od tega bi mariborska občina prejela 280.000 evrov evropskega in državnega denarja. Kdaj bo projekt končan, je odvisno predvsem od podpisa že omenjenega dogovora.

Zaradi obnove to poletje zapirajo Lackovo cesto
Aleš Klinc iz mestnega urada za komunalo, promet in prostor pa je v zvezi z Lackovo cesto povedal, da mora ta biti končana do konca letošnjega oktobra. Investicijo v vrednosti dobrega 1,15 milijona namreč s skoraj milijonom evrov sofinancira gospodarsko ministrstvo in zajema celovito obnovo od konca prejšnje etape pred tremi leti do Peker, kjer bodo med drugim na novo uredili tudi krožišče. Ker gre za celovito obnovo, bodo ves čas gradnje predvidene tudi polovične zapore, obvozi za avtobuse bodo speljani preko Radvanja, občasno pa se po Klinčevih besedah ne bo mogoče izogniti niti krajšim popolnim zaporam ceste. Gradnja bo trajala približno dva meseca.

Pred svetnike nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Mestni svet bo v četrtek obravnaval tudi predlog novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kot je pojasnil Mojmir Grmek iz javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, morajo to storiti po predlanskem nadzoru s strani predstavnikov okoljskega ministrstva, ki je bil opravljen na pobudo nekaterih mariborskih podjetij.
Ta so jim namreč očitala neenakopravno obremenjevanje zavezancev za nadomestilo, zato so pripravili nov predlog z odpravljenimi nepravilnostmi. Odlok bi morali svetniki obravnavati že lani, a so ga zaradi nasprotovanja dela svetniških skupin takrat umaknili z dnevnega reda. Grmek je opozoril, da bi jim zavrnitev močno otežila pobiranje nadomestila v naslednjem letu. “Pričakujemo, da bi po sedanjih izračunih ostali vsaj na izplenu iz letošnjega leta, kar pa bo glede na vsa znižanja zelo težko. Samo Dravske elektrarne, ki so bile najvišje obremenjen subjekt v naši občini, bodo iz letnega zneska 800.000 padle na 200.000 evrov,” je dodal Grmek. Njegov sodelavec Tadej Potisk je menil, da bodo 15 milijonov evrov, kolikor letno poberejo z NUSZ, vendarle lahko pobirali tudi v prihodnje, predvsem z večjim zajemom nepremičnin iz registra Gursa, torej pri tistih lastnikih nepremičnin, ki so se doslej temu plačilu uspešno izogibali.

Rukavina ob podpisu sponzorskih pog...
Dodano:

Mariborčani v teh dneh tako rekoč odštevamo do 26. Festivala Lent, ki brez Mestne občine Maribor in sponzorjev ne bi mogel biti takšen kot bo. “Spet plavamo!,” je ob današnjem podpisu pogodb s sponzorji Festivala poudaril Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor. Država je Festival podprla s 30.000 evri.

Letošnji Festival bo zagotovo zaznamoval ponovno pridobljen Glavni oder na Dravi. Danes so ta oder predstavili širši javnosti in sponzorjem. “Kljub veliki pomoči Mestne občine in kljub majhni pomoči države, brez vas, dragi sponzorji in prijatelji, ne bi šlo,” se je podpisnikom pogodb zahvalil Rukavina.

Občina 350.000 + novi oder, država 30.000
Celotni proračun festivala tudi letos znaša približno 1,2 milijona evrov. Mariborska občina je Narodnemu domu namenila 350.000 evrov. “Če k temu prištejemo še investicijo v novi, končno spet plavajoči oder na Dravi, pa smo investirali približno 700.000, tako da je Maribor največji sponzor,” je ponosno povedal župan Andrej Fištravec. Tudi Rukavina je poudaril, da se mariborska občina s svojim prispevkom počasi vrača k številkam, ki jih je v preteklosti že namenjala Festivalu. Tako prvi mož Festivala kot prvi mož Maribora pa sta razočarana nad slepoto države, ki je letošnji Festival podrla zgolj s 30.000 evri. “Vse ostalo moramo zbrati s pomočjo sponzorjev in donatorjev ter s prodajo Lent in posamičnih vstopnic,” je povedal Rukavina. Festival so tako tudi letos podprli nekateri tradicionalni sponzorji, ki cenijo pestrost osrednjega poletnega dogajanja v mestu, ampak “pri večjih zneskih pogrešamo nekatere, za katere menimo, da jim tudi to mesto daje zadosti, še posebej, če govorimo o prireditvi, ki je največja kulturna prireditev v Sloveniji,” je dodal Rukavina.

Podpis pogodb je potekal na novem odru na Dravi.

Podpis pogodb je potekal na novem odru na Dravi.

Cenovna dostopnost je ključna za doživetje
Tudi zato, ker je Maribor v primerjavi z mnogimi mesti znan po slabšem ekonomskem standardu, je “cenovna dostopnost mariborskega festivala je zelo drugačna od primerljivih festivalov v regiji,” je izpostavil Rukavina. Skoraj vse dogodke si bo mogoče ogledati z nakupom Lente, katere cena ostaja za 25 evrov. Za samo dve prireditvi bo treba poravnati doplačilo za vstop na prizorišče. Podobno kot prejšnja leta bodo tudi letos veljale ugodnosti za študente. Letošnja novost in dodatna ugodnost pa je, da bodo lahko vsi lastniki Lent brezplačno uporabljali mestne avtobuse. Vse to so ukrepi,s katerimi želijo čim širši javnosti zagotoviti možnost doživetja. “Gre za največji multikulturni in multižanrski poletni festival na našem območju. Ponuja nešteto priložnosti za trenutke, ki se vselej zapišejo v spomin obiskovalcev,” je povedal Rukavina.

Nekaj namigov s programa
Prvi bodo ob petkovem odprtju festivala na novem odru nastopili člani mariborskega baleta SNG Maribor z znamenitim Labodjim jezerom. Organizatorji si ob tem želijo, da bi se uresničile najnovejše napovedi vremenoslovcev, da bo hladna fronta z dežjem Maribor prešla že v petek dopoldne in da vreme ne bo pokvarilo veličastnega začetka.
Sicer pa ob omenjenem dogodku na tem odru med drugim velja izpostaviti še koncerte Plavega orkestra, Vlada Kreslina in Đorđeta Balaševića, ki se bo tokrat predstavil v akustični izvedbi. Na njem bo nastopilo tudi sto violin romskega simfoničnega orkestra iz Budimpešte.
Letošnja novost je tudi selitev Večerovega odra iz Lenta na Trg Leona Štuklja, kjer je zadnja leta stal začasni glavni oder, tako da bodo obiskovalcem znova na voljo brezplačni koncerti. Tam bodo prvi dan v okviru dogodka Piše se leto nastopili Pankrti, v naslednjih dneh pa bo mogoče prisluhniti skupinam Demolition Group, Muff, Soulfingers in številnim drugim.
Novo in večje bo tudi prizorišče Jurčkovega odra pri Stari trti, kjer bo med drugim mogoče videti Jadranko Juras, Hamota in Cubismo, v Sodnem stolpu pa se bodo zvrstili koncerti Janeza Bončine – Benča, Ota Pestnerja in drugih legend.
Organizatorji so želeli popestriti tudi dnevno dogajanje v mestu, zato so pripravili nov programski cikel Pozor! Muzika na cesti!, v katerem se bodo na Poštni in Gosposki ulici ter na Grajskem trgu predstavljali glasbeniki različnih slogov, od jazza preko rocka in klasike do elektronske glasbe.
Za družine bo znova zanimivo v Mestnem parku, kjer bo na voljo dovolj priložnosti za igro, kreativnost, spoznavanje novih veščin in druženje, Art Kamp pa bo v letu kulturne dediščine namenjen obujanju pozabljenih običajev in rokodelskih obrti.
Veliko zanimanja vsako leto vzbudi tudi Folkart, ki letos obeležuje 30. leto. Organizatorji na festivalskih odrih in mestnih ulicah obljubljajo vrhunske folklorne skupine sveta. Med drugim bodo obiskovalci doživeli strasten tango Argentine, skrivnostno zgodovino perujskih Inkov, vroče ritme Kenije, prvič se bo predstavila nomadska južnosibirska skupina iz ruske avtonomne pokrajine Tuve. Okroglo obletnico bodo obeležili še z razstavo v Minoritski cerkvi.

Univerza v Mariboru zaposluje mlade...
Dodano:

Med tem ko se po mestu še vedno širijo govorice, da je precej visoko izobraženih kadrov še vedno na seznamu brezposelnih oseb, ki ga vodi Zavod za zaposlovanje, je Univerza v Mariboru prav na Zavodu razpisala 5 prostih delovnih mest. Za določen čas (največ štiri leta) bodo zaposlili mlade raziskovalce ali raziskovalke na štirih inštitutih.

robotsko tekmovanje

Na Inštitutu za elektroniko in telekomunikacije, Inštitutu za močnostno elektrotehniko, Inštitutu za računalništvo in Inštitutu za robotiko k prijavi na razpis pozivajo kandidate in kandidatke, ki želijo za polni delovni čas vse do zagovora doktorske nalog oziroma največ štiri leta delati kot mladi raziskovalci/-ke. Prijavijo se lahko do 1. julija. Pogoje razpisov, lahko preverite TUKAJ.

Občinski informator 872 (13.6.2018...
Dodano:

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Tekol ohranja 70 let tradicije
– Kitajsko mesto Nangchang si želi letalsko povezavo z Mariborom
– Soki nadaljuje z dobrodelnostjo v glasbi, tokraz z notnim zvezkom 20 za 20
– Matjaž Javšnik in SARS popestrili KURSŠLUS
– „Greš na kavo?“ v VDC Polž
– Velika vaja ob 130-letnici PGD Hoče
– Olaf je iz urejanje brade in brkov naredil umetnost

Vsak ponedeljek, sredo in petek ob 18.30 na BK TV.

Elektro Maribor danes odpira 3500. ...
Dodano:

Družba Elektro Maribor danes v Spodnji Koreni odpira 3500. transformatorsko postajo. “Zaradi naraščajočih potreb prebivalstva in gospodarstva zgradimo vsako leto nekaj deset novih transformatorskih postaj in obnovimo veliko obstoječih,” sporočajo iz podjetja.

Elektro MariborTransformatorske postaje s pretvorbo električne energije iz srednje v nizko napetost povezujejo srednjo napetostno omrežje z nizkonapetostnim, na katerega je priključena večina uporabnikov. Njihovo ustrezno delovanje odločilno vpliva na zanesljivost in kakovost oskrbe z električno energijo.

Leta 2000 so v Elektru Maribor postavili 3000. transformatorsko postajo. Danes postavljena postaja v Občini Duplek bo po napovedih predsednika uprave Borisa Soviča pomembno izboljšala oskrbo z električno energijo na območju Spodnje Korene in Žikarc, z možnostjo priključevanja novih uporabnikov, naprav in virov pa tudi omogočala razvoj območja.

Elektro Maribor je lani svojim uporabnikom pretežno na območju severovzhodne Slovenije distribuiral za 2,26 teravatne ure električne energije, kar je največ doslej. Lani so za naložbe namenili več kot 28 milijonov evrov, kar je druga najvišja vrednost v zgodovini družbe.

Vir: STA

FOTO: Na Muti nova in varnejša avt...
Dodano:

Te dni na Muti avtobus že stoji na čisto novi avtobusni postaji, na trgu zgornje Mute, pred gasilskim domom. Krajani Mute so v nestrpnosti pričakovali na varnejšo možnost javnega prevoza. Avtobusni postaji pa so še dodali ploščat, ki bo po besedah župana občine Muta, Mirka Vošnerja, dobro izkoriščena za razne prireditve.

avtobusna m

Na otvoritvi se je župan tudi zahvalil za vso strpnost iz strani krajanov, saj so dela potekala že od septembra lani, ta pa niso bila brez zapletov. Med samo gradnjo so bili namreč najdeni posmrtni ostanki, na podlagi česar so se s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije opravile arheološke raziskave. Najdbe izvirajo iz časov pred letom 1271, ko je bil na tem območju avguštinski samostan s pokopališčem. Dela so se zato ustavila za mesec dni.

Nova avtobusna postaja bo z varnejšo lokacijo in možnostjo obraščališča varnejša ne le za promet, temveč tudi za osnovnošolce in dijake, ki se redno vozijo z javnim prevozom v šolo in nazaj. Ti so do sedaj morali čakati na avtobus na glavni cesti Maribor – Dravograd.

Občinski informator 871 (11.6.2018...
Dodano:

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Študentje o sodobnih trgih za več zaposlitev
– KURSŠLUS chill out cona
– Zdravje v vsak dom, dobrodelnost otrokom
– Mestna plaža – CityBeach Maribor navdušila obiskovalce
– Tradicionalno športno srečanje poklicnih gasilcev Slovenije
– „Zajadrajmo v počitnice“ na OŠ Muta
– Tečem zDravo
– 15. Selniški tek

Magna želi širiti svojo proizvodn...
Dodano:

Avtomobilski gigant Magna želi širiti proizvodnjo v Hočah. Po poročanju medijev ta že nadaljuje z načrti za proizvodnjo avtomobilov v Sloveniji. Druga faza projekta naj bi tako prinesla vsaj še tisoč novih zaposlitev, napovedi pa tudi kažejo na realizacijo tretje faze.

Gradbišče Magnine tovarne v Hočah marca 2018.

Gradbišče Magnine tovarne v Hočah marca 2018.

Avtomobilski velikan Magna uresničuje nadaljnje načrte za proizvodnjo v Sloveniji. Predvčeraj popoldne je agencijo za okolje zaprosil za okoljevarstveno soglasje za drugi del gradnje tovarne v občini Hoče-Slivnica. Tam namerava izdelovati celotna vozila in jih neposredno dobavljati distributerjem, so za TV Slovenija potrdili v Magni.

V Magni so tako začeli uresničevati napovedi, da v Hočah ne nameravajo ostati le pri lakirnici karoserij. Načrt predvideva trikratno povečanje sedanjih zmogljivosti, ki jih šele gradijo. Trenutno pospešeno postavljajo osrednjo halo za lakirnico, v kateri naj bi do leta 2022 delalo 400 ljudi. Proizvodnjo naj bi zagnali prihodnjo pomlad, čakajo pa še na okoljevarstveno dovoljenje. Za to prvo fazo gradnje proizvodnje v Hočah bo Magna dobila tudi 18 milijonov evrov državne pomoči. Druga faza, ki jo nameravajo po poročanju televizije postaviti brez državnih spodbud, naj bi za proizvodnjo celotnih vozil prinesla še vsaj 1000 novih zaposlitev.

A četudi bodo pridobili okoljevarstveno soglasje tudi za drugi del projekta, je do proizvodnje vozil še dolga pot. Začetek gradnje ne bo odvisen od pridobivanja dovoljenj, ampak tudi od števila novih naročil, so pojasnili v podjetju.

V graški Magni Steyr proizvajajo vozila znamk Mercedes, Jaguar in BMW. Ali bo tako tudi v Magni Hoče, ki spada v poslovno okolje Magne Steyr, za zdaj še ne morejo napovedati, načrtujejo pa, da bi na leto proizvedli 100.000 vozil, je še poročala TV Slovenija.

Vir: STA

VIDEO: Na Akademiji distribucije o ...
Dodano:

Na Akademiji distribucije Elektra Maribor, so soorganizirali posvet na temo Elektroenergetike v programih političnih strank. Predstavniki sedmih strank so izrazli svoje stališča do nujnosti posodobitve električnega omrežja v bolj robustno in zmogljivejše. Opredelli so se tudi do Energetskega koncepta Slovenije ter izzivov, ki lahko doletijo Slovenijo, če ne bi bila pripravljena na tehnološke spremembe.

Socialna pomoč višja, a je treba ...
Dodano:

Denarna socialna pomoč za samsko osebo bo od 1. junija v skladu z zadnjimi spremembami zakonodaje več kot 87 evrov višja in bo znašala 385,05 evra.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Višji je tudi cenzus za varstveni dodatek. Vendar dvig ne bo avtomatičen, zato je treba oddati vlogo na center za socialno delo, opozarjajo na ministrstvu za delo. Osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma redna denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč in posmrtnina od danes znašajo 385,05 evra. Cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo pa je od danes največ 566,02 evra, medtem ko je do zdaj znašal 484,97 evra. Tisti, ki do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka še niso upravičeni, so lahko vlogo vložili že maja. Tisti, ki že imajo veljavno odločbo o denarni socialni pomoči oziroma varstvenem dodatku, pa morajo za uveljavljanje višjega zneska oddati novo vlogo na center za socialno delo najpozneje do konca julija.

S 1. junijem se razširja tudi krog upravičencev do pogrebnine in posmrtnine na brate ali sestre, nečake ali nečakinje, vnuke ali vnukinje pokojne osebe, opozarjajo na ministrstvu.

Osnovni znesek minimalnega dohodka bo glede na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki jo je DZ sprejel aprila, znašal 385,05 evra do konca letošnjega leta, od leta 2019 pa se bo znesek znižal na 331,26 evra. Vlada je predlagala zvišanje denarne socialne pomoči na 331,26 evra že s 1. junijem. Vendar je matični parlamentarni odbor dopolnil predlog novele z amandmajem Levice, da znesek v obdobju od začetka junija do konca leta znaša 385 evrov. Prejemnikov denarne socialne pomoči je bilo maja 49.854, prejemnikov varstvenega dodatka pa 16.649, so navedli na ministrstvu.

Vir: STA

Fištravec in Žula zanikata očita...
Dodano:

Mariborski župan Andrej Fištravec je na današnjem predobravnavnem naroku zanikal krivdo zaradi domnevne zlorabe položaja ob dveh zaposlitvah v prvem letu svojega mandata. Enaki očitki bremenijo tedanjega direktorja občinske uprave Marka Žulo, ki je danes prav tako vztrajal, da ni storil ničesar nezakonitega. Glavna obravnava se bo začela septembra.

fištravec žula

Tožilstvo Fištravcu in Žuli kaznivo dejanje v sostorilstvu očita zaradi dveh domnevno spornih zaposlitev na mariborski občini, zaradi katerih sta bila oba zaslišana leta 2015. Že takrat sta trdila, da sta nedolžna.

Enako sta povedala na današnjem predobravnavnem naroku na mariborskemokrožnem sodišču in nista sprejela ponudbe tožilke Nine Židanik, ki jima je v zameno za priznanje ponudila enotno kazen deset mesecev zapora pogojno s preizkusno dobo dveh let.

“Nisem kriv,” je zatrdil Fištravec, njegova obramba pa je predlagala zaslišanje še vrste drugih uslužbencev mariborske občine, med drugim tudi županovega svetovalca Marka Kovačiča, da povedo, zakaj in na kakšen način je prišlo do omenjenih zaposlitev.

Sporni sta zaposlitvi Igorja Petelina in Patricije Jankovič, ki zdaj sicer ne delata več na občini. Tožilstvo Fištravcu in Žuli očita storitev treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, ker naj bi v nasprotju s predpisi omogočila zaposlitev Petelina in Jankovičeve na občini, oba pa tega dela naj sploh ne bi opravljala. Prav tako naj bi sklenila podjemno pogodbo s Petelinom za delo, ki bi ga lahko ta opravljal že v okviru svoje predhodne pogodbe. S tem naj bi mu omogočila pridobitev protipravne premoženjske koristi, ker je prejemal mesečno 500 evrov višji dohodek kot po predhodni pogodbi.

Očitke Fištravec pripisuje “predvolilni folklori”. “Tožilstvo je dobilo zadevo leta 2014, glavna obravnava pa bo en teden pred tem, ko bomo začeli zbirati podpise za nove volitve,” je povedal novinarjem ob odhodu s sodišča.

Poudaril je, da so bile omenjene zaposlitve izvedene v prvem letu njegovega županovanja, zato je bilo po njegovih ocenah razumljivo, da je potreboval dodatno pomoč. Prav tako je izpostavil, da je šlo le za kratkotrajne zaposlitve.

“Očita se mi, da ni obstajal povečan obseg dela za pravne storitve za gospo, ki sem jo za tri ali štiri mesece zaposlil v kabinetu. Ob dejstvu, da je bilo to prvo leto mandata, ko nisem verjel v objektivnost pravne službe in sem želel neko dodatno pravno interpretacijo dokumentov, ki jih dobivam v podpis,” je povedal.

V njegov prid naj bi govorila tudi statistika. “V letu, ko sem postal župan, je bilo na občini zaposlenih 299 ljudi. Decembra lani 278, letos pa jih bo z vsemi novimi zaposlitvami 266. Število zaposlenih torej zmanjšujemo, medtem ko se obseg dela veča, saj dobivamo vedno več zadolžitev,” je pojasnil. O morebitnem odstopu z županskega položaja ne razmišlja.

Glavna obravnava se bo začela 5. septembra, torej dobra dva meseca pred lokalnimi volitvami, na katerih namerava Fištravec znova kandidirati za župana. Župan Maribora je postal leta 2013, ko je zmagal na nadomestnih volitvah po protestih in odstopu Franca Kanglerja, oktobra 2014 pa je na rednih lokalnih volitvah dobil poln mandat.

Kmalu po prevzemu položaja je bil povabljen na pogovor s kriminalisti zaradi domnevno spornega zaposlovanja. Pozneje naj bi bil po neuradnih navedbah ovaden še zaradi domnevnih nepravilnosti pri prodaji jame propadlega projekta Maks kuvajtskemu poslovnežu, plačilu globe za razlito olje iz kurilnice občinske zgradbe ter sklepanju in-house pogodb z Mariborskim vodovodom za obnovo vodovoda in gradnjo črpališč.

Ovadbo v zvezi z Maksom je tožilstvo zavrglo, kako daleč so ostali postopki, pa nam z mariborskega okrožnega tožilstva danes niso uspeli sporočiti. Omenjeni zaposlitvi Jankovičeve in Petelina sta prvi primer, ko se mora zagovarjati na sodišču.
Vir: STA

Maribor o krožnem gospodarstvu s p...
Dodano:

V Mariboru je konec tedna, v soboto, potekala mednarodna komunalna konferenca z udeležbo županov in predstavnikov podjetij mariborskih partnerskih in pobratenih mest. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi primerov dobrih praks, znanja in izkušenj pri uveljavljanju krožnega gospodarstva.

Mednarodne konference županov, ki je minulo soboto potekala v Mariborskem Hotelu City, se je udeležilo več kot 50 županov, podžupanov in predstavnikov iz štirih pobratenih mest (Kraljevo, Osijek, Kharkiv in St. Petersburg) ter treh partnerskih mest (Kumanovo, Veliko Tarnovo in Novi Sad). Dogodka so se udeležili tudi predstavniki občin Zagreb, Kraljevo, Lublin, Rijeka, Banja Luka, Jelsa, Poreč in Vis.

HB3A0304

Maribor je v Evropi in širše prepoznan kot razvojno naravnano mesto, ki je med prvimi v Sloveniji vzpostavilo koncept krožnega gospodarstva in je odgovor na drugačen pristop k celotni družbeni
reprodukciji. To je pristop, ki se zaveda omejenosti naravnih virov in nujnosti takšnega gospodarjenja z njimi, ki omogoča vedno znova in vedno novo uporabo le-teh. Zato je bil že uvodni nagovor župana MO Maribor Andreja Fištravca apel predstavnikom udeleženih mest k sodelovanju, k izmenjavi dobrih praks in k učenju novih krožnih poti. Poudaril je, da imajo snovalci mestnih strategij priložnost, da oblikujejo model za prihodnost, ki bo trajnostno naravnan in da prihajajočim generacijam predajo regijo v boljšem stanju, kot je danes. Župan je uvodoma povzel vizijo mesta in edinstven ekonomski model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo.

Ladeja Košir Godina, direktorica in pobudnica platforme za krožno gospodarstvo Circular Change,  je izpostavila, da so prav mesta tista kjer se najlažje udejanji krožne projekte. Pri tem je izpostavila urbani razvoj mest, ki prehajajo iz linearnega modela k krožnemu modelu razvoja. V zaključku je še dodala, da je Maribor mesto, ki začenja ravnati z odpadki kot z virom in to je temelj preskoka na krožno gospodarstvo.

Predstavniki mariborskih podjetij in inštituta Wcycle so predstavili strategijo Mestne občine Maribor za krožno gospodarstvo, projekte v izvajanju na področju krožnega gospodarstva in Center za pripravo sekundarnih surovin, t.i. sortirnico, ki je tik pred začetkom obratovanja.

Poudarili so, da izvajanje prehoda Maribora v krožno gospodarstvo postavlja v središče javna podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe. Ta podjetja so ožilje mesta, so servis
občanom in ko bo uresničenih večina projektov, ki so znotraj strategije prehoda v krožno gospodarstvo načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno.

Predstavili so pametno in inovativno ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki v evropskem projektu Cinderella ter prav tako evropsko sofinanciran
projekt Urbana zemljina za hrano, kjer bomo z inovativnimi pristopi in uporabo najsodobnejše tehnologije pridelovali zemljino, ki jo bomo uporabili na 7400 kvadratnih metrih novih urbanih
vrtov. Presežne odpadne materiale in snovi bomo tako skozi procese predelave vračali nazaj v proizvodnjo, v potrošniški krog.

Med ključne predstavljene projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, sodi Center za pripravo sekundarnih surovin, t.i. sortirnica, ki je požela največ
zanimanja s strani povabljenih, zato je bil po predavanjih organiziran tudi skupinski ogled in predstavitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov na lokaciji.

V nadaljevanju konference je sledila predstavitev primerov dobrih praks mesta Osijek, ki je predstavilo projekt »Ravnanja z odpadki«, mesta Kraljevo, ki je predstavilo projekt »Odpadne
vode« ter mesta Poreč, ki je predstavilo projekt »Sončne elektrarne na javnih stavbah«. V Poreču nameščajo sončne elektrarne na javne zgradbe s ciljem, da bodo do leta 2025 vse javne zgradbe v
mestu energetsko neodvisne.

V zaključku konference so zbrani župani in predstavniki mest povzeli svoje poglede na razvoj mest in udejanjanje krožnega gospodarstva v praksi. Vsi so si bili enotni, da je cilj krožnega
gospodarstva iz odvečnih ali presežnih snovi in energije narediti nove proizvode in storitve, iz njih pa posledično ustvariti nove prihodke, s katerimi bomo zmanjševali lastne stroške. Temelj
krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero dosežemo želene sinergijske krožne učinke. Župani in predstavniki mest so pozdravili pobudo in povabilo župana Andreja Fištravca
na srečanje, ki je povezalo mesta v regiji in širše k skupni izmenjavi primerov dobrih praks, znanja in izkušenj pri implementaciji krožnih zgodb.

 

 

Srednja šola za gostinstvo in turi...
Dodano:

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, ki letos obeležuje 60 let obstoja, čez dve leti pričakuje nove prostore. Januarja naj bi se namreč začela gradbena dela za celovito obnovo zgradbe na Cankarjevi ulici, medtem ko naj bi v prostorih na Mladinski ulici uredili učni hotel in restavracijo.

Vir: Arhiva SŠGT

Vir: Arhiva SŠGT

Šola, ki jo obiskuje več kot 700 dijakov, izvaja pouk v Mladinski ulici 14 in delu zgradbe na Cankarjevi ulici 5, kjer sta bili nekoč Osnovna šola Ivana Cankarja in Waldorfska šola. Čez dve leti pa naj bi šola zaživela na eni lokaciji – v omenjeni stavbi na Cankarjevi ulici, ki naj bi jo v ta namen celovito prenovili.

“Začetek rekonstrukcije, statične in energetske sanacije zgradbe na Cankarjevi 5 v Mariboru je predviden za 3. januar 2019,” so povedali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Začetek izobraževalnega procesa v novih prostorih napovedujejo za začetek šolskega leta 2020/2021.

Po besedah ravnatelja šole Dušana Erjavca bodo na 6000 kvadratnih metrih urejene najsodobnejše učilnice in prostori za praktični pouk. Tega se zelo veselijo, saj se šola sooča s prostorsko stisko že dve desetletji. Poleg neprimernosti obstoječih prostorov je problem tudi pouk na dveh lokacijah, ki sta med seboj oddaljeni slaba dva kilometra. Zaradi tega imajo težave s pripravo urnikov.

Učilnice za praktični pouk strežbe so na matični šoli na Mladinski, prav tako učilnica za kemijo in računalniški učilnici, večji del splošnih učilnic pa je na Cankarjevi. “Kljub trudu, da se dijaki čim manj selijo, se na šoli selitvam med dnevom ne morejo čisto izogniti. Po naših podatkih se učitelji selijo iz ene na drugo lokacijo tudi dvakrat dnevno,” pojasnjujejo na ministrstvu.

Investicija v celovito obnovo objekta na Cankarjevi 5 je ocenjena na nekaj več kot šest milijonov evrov, ki naj bi jih delno pokrili s kohezijskimi sredstvi. Denar bosta zagotovila ministrstvo in šola.

Obdržali bodo tudi zdajšnje prostore šole v Mladinski ulici. “Tu bomo uredili učni hotel in restavracijo za naše dijake, da bodo že med samim šolanjem naučeno uporabljali v praksi,” napoveduje ravnatelj.

Vir: STA

V SNG Maribor s prihodnjo sezono pr...
Dodano:

SNG Maribor v prihodnjem letu praznuje 100 letnico delovanja. V tej luči so predstavili tudi repertoar sezone 2018/2019. V naslednji sezoni si boste torej lahko ogledali drami Somrak bogov in Butalci, operi Nabucco in Faust ter baleta Smrt v Benetkah in Kekec. Podpisali pa so tudi sponzorsko pogodbo, s katero je Nova KBM prevzela generalno pokroviteljstvo.Direktor Danilo Rošker je pred novo sezono povedal: »Slovensko narodno gledališče v Mariboru se nezadržno približuje svoji stoletnici. Od ustanovitve jeseni leta 1919 ves čas s svojo izvirno gledališko ustvarjalnostjo plemeniti mariborski, slovenski in mednarodni kulturni prostor ter premika meje mogočega – ne samo v uprizoritvenih umetnostih, ampak tudi v družbi, bodisi z idejami, kreativnostjo ali s svojim družbenim angažmajem. V sezoni 2018/2019 pripravljamo predstave, za katere smo trdno prepričani, da bodo pustile globok vtis ter vnesle svežino v ustaljen vsakdan, morebiti pa bodo razkrile tudi kakšno novo spoznanje o življenju in nas samih. Pridružite se nam v novi sezoni in skupaj z nami odkrivajte nove zgodbe ob nepozabnih odrskih dogodkih.«

ozedf

Pred predstavitvijo programa sta direktor Danilo Rošker in predsednik uprave Nove KBM John Denhof včeraj slovesno podpisala sponzorsko pogodbo, s katero je Nova KBM, ki že več kot petdeset let tesno sodeluje z gledališčem, tradicionalno prevzela generalno pokroviteljstvo. »Kultura ima eno ključnih vlog pri oblikovanju identitete naroda, gradi mostove, razvija ustvarjalnost, inovativnost in generira nove ideje. S tem pomembno krepi pozitivne vrednote v družbi in okolju, v katerem deluje. Ponosni smo, da smo del zgodbe, ki v življenja ljudi prinaša lepoto, spodbudi razmišljanje o življenju, umetnosti ter pušča prostor za refleksijo. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor tako vedno znova dokazujejo, da s kakovostnim vsebinsko-programskim izborom in dovršenostjo znajo izgraditi in ohraniti ugled med obiskovalci, ki od tovrstnega dogajanja pričakujejo le najboljše,« je ob tej priložnosti povedal predsednik uprave Nove KBM John Denhof.

Repertoar prihajajoče sezone Drame SNG Maribor, ki sta ga sestavila za prvo polovico Diana Koloni, trenutna umetniška direktorica Drame, ki se ji mandat izteče ob koncu letošnje sezone, za drugo polovico sezone pa dramaturg Drame Vili Ravnjak, je kombinacija izbranih dramskih del in imen režiserjev, ki zagotavljajo umetniško vznemirljivo in ustvarjalno pestro sezono, v kateri bo igralski ansambel lahko pokazal vse svoje izrazne potenciale, občinstvo pa bo lahko deležno visoke dramske umetnosti. Sezono bodo otvorili z uprizoritvijo drame, ki jo bo po slovitem Viscontijevem filmu Somrak bogov zrežiral zagrebški režiser Dalibor Matanić. Pod vodstvom mladega tržaškega režiserja Igorja Pisona bo sledila komedijska uprizoritev Butalcev Frana Milčinskega. V režiji trenutno najuspešnejše slovenske režiserke v tujini, Mateje Koležnik, bo nastala drama iz evropskega klasičnega repertoarja, znamenita igra Henrika Ibsena Strahovi. Po kultnem avantgardnem filmu Festen (Praznovanje) danskega režiserja Thomasa Vinterberga bo nastala istoimenska uprizoritev, ki jo bo režiral mladi bosanski režiser Igor Vuk Torbica. Za zaključek sezone bomo lahko v režiji mojstra odrske umetnosti, Janusza Kice, videli postavitev enega najbolj znanih ameriških dramskih tekstov, Millerjev Lov na čarovnice. Mladi publiki se bo s projektom Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa približala mariborska režiserka najmlajše generacije Mateja Kokol.

ozedf

ozedf

Sezono Opere odpira Verdijeva mojstrovina Nabucco, dirigent Stefano Romani, režiser Filippo Tonon, v sodelovanju s Teatrom Sociale iz Roviga in s Stagione lirica iz Padove. Sledi Mozartov singspiel (spevoigra) Ugrabitev iz seraja (Die Entführung aus dem Serail), dirigent Simon Robinson, režiser Bruno Berger-Gorski. Po večdesetletnem premoru se na mariborski oder v novi preobleki vrača bržkone najuspešnejša opera italijanskega predstavnika verizma Umberta Giordana, Andrea Chénier, dirigent Loris Voltolini, režiserka Sarah Schinasi, v sodelovanju s Teatrom Lirico Giuseppe Verdi iz Trsta. Kot že večkrat doslej smo tudi tokrat za konec sezone prihranili glasbenogledališki spektakel, Gounodevo veliko opero Faust, nastalo po znameniti istoimenski Goethejevi filozofski tragediji, dirigent Gianluca Martinenghi, režiser Pier Francesco Maestrini. Za najmlajšo publiko pripravljamo uprizoritev glasbene pravljice Peter in volk Sergeja Prokofjeva, ki nastaja v koprodukciji z Gledališčem Koper pod režijskim vodstvom Katje Pegan.

Balet bo v koprodukciji s HNK Zagreb novembra izvedel Smrt v Benetkah v koreografiji nagrajenke Prešernovega sklada Valentine Turcu na glasbo Gustava Mahlerja, po noveli enega največjih nemških literatov in nobelovca Thomasa Manna. Pomladni del sezone bo zaznamoval tudi posebni koreografski diptih s Horo v koreografiji Edwarda Cluga na glasbeno izročilo, ki ga neguje legendarna romunska zasedba, Kvartet Balanescu, in Cantato v koreografiji Maura Bigonzettija, ki je prežeta z mediteranskim erosom ob melanholičnih zvokih italijanske etno skupine Assurd. Že na samem začetku sezone pa za naše najmlajše obiskovalce Edward Clug pripravlja baletno pravljico Kekec, glasbo je prispevala ena izmed najzanimivejših slovenskih glasbenih skupin Katalena.

Poleg zanimivih programov šestih koncertov iz Simfoničnega cikla, v okviru katerega bo ob Simfoničnem orkestru SNG Maribor nastopilo tudi nekaj mednarodno uveljavljenih slovenskih solistov in virtuozov, pripravljajo kar nekaj dodatnih glasbenih dogodkov, ki bodo nedvomno razvedrili in polepšali marsikateri večer. Ljubitelji komorne glasbe pa bodo lahko prisluhnili cikloma Carpe artem in Glas iz davnine. Opera pripravlja še tradicionalni zborovski božični koncert, Božično-novoletni koncert simfoničnega orkestra in Operno noč v Mestnem parku ob izteku sezone.

VIDEO: Prvi sistem za javno zbiranj...
Dodano:

Najbrž ste že slišali za sistem Izberem.si. No to je v Sloveniji prvi sistem za javno zbiranje ponudb. Tako je omogočeno ponudnikom kot za iskalcem storitev, da transparentno sodelujejo. Pravijo, da je prednost njihovega sistema ravno hitro, pregledno, enostavno in predvsem ugodno pridobivanje izvajalcev za storitve.

Več podrobnosti kako je sistem nastal in kako velika ekipa skrbi za nemoteno delovanje si oglejte v prispevku.

POSLOVNI MARIBOR: Miklavžke pekarn...
Dodano:

V tokratni oddaji si oglejte zgodbe Miklavžkih pekarn, predstavili smo ekipo, ki je izdelala prvi sistem za javno naročanje Izberem.si, doživite pa lahko tudi pogovor z umetnostnim kovačem Miho Krištofom.

Oglejte si celotno oddajo tukaj:

Vsaki četrtek ob 21.00 na BK TV.

Mestni svet potrdil nekoliko višje...
Dodano:

V Mestni občini Maribor se bodo nekoliko povišale cene pomoči na domu in vrtcev. Kot so včeraj potrdili mestni svetniki, bo pomoč na domu po novem stala 57 centov na uro več kot doslej, položnice za vrtce pa se bodo za največji delež staršev povečale za evro.

Javno službo za izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v mariborski občini od leta 2002 izvaja Center za pomoč na domu Maribor. Za uporabnike bo po novem stala 5,3 evra na uro, kar je 12 odstotkov več kot doslej.

izredna seja mom (2)

Medtem ko je mestni svetnik Levice Aleksander Županek menil, da gre dejansko za podražitev v višini le nekaj centov, je Mateja Dover Emeršič iz SD opozorila, da je povišanje, ko človek potrebuje več ur pomoči, zelo veliko. “Na koncu meseca se nabere veliko. Imamo ljudi, ki si tega preprosto ne bodo mogli privoščiti,” je dejala.

Zaposlenim, ki izvajajo to storitev, sicer vsi mestni svetniki privoščijo višje plače, niso pa vsi prepričani v ekonomičnost vodenja centra. Na koncu so s 23 glasovi za in dvema proti potrdili predlagano povišanje cene.

Čeprav je bila razprava mnogo krajša, je bilo manj podpore podražitvi cen javnih vrtcev v mariborski občini. Za zvišanje cen je glasovalo 12 mestnih svetnikov, pet jih je bilo proti. Te cene se zvišujejo za 3,5 oziroma štiri odstotke, odvisno od starosti otroka, s čimer se bodo v praksi položnice za največji delež staršev zvišale za evro. Na novo se uvajajo cene kombiniranih oddelkov, še vedno pa v veljavi ostajajo različne olajšave.

V obeh primerih naj bi bila podražitev cen nujna zaradi stalnega naraščanja stroškov izvajanja storitve, med drugim zaradi sprostitve plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. “Država se s sindikati nekaj izpogaja, breme pa pade na občinski proračun in uporabnike. Ko se vlada nekaj izpogaja, naj tudi zagotovi denar za to,” je izpostavil Saša Pelko iz Liste župana Andreja Fištravca.

Mestni svetniki so na današnji seji med drugim tudi potrdili investicijski program za nakup nove gasilske avto lestve s košaro ter opravili drugo branje rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto.

Prav tako so potrdili investicijsko dokumentacijo za gradnjo nove zdravstvene postaje v mestni četrti Tezno. To nameravajo postaviti pri Osnovni šoli Martina Konšaka, v njej pa naj bi bile po novem še dodatne referenčne in razvojne ambulante, ginekolog in zobozdravnik. Skupno naj bi tu delalo 70 ljudi. Projekt je ocenjen na 5,8 milijona evrov, pri čemer naj bi letos pripravili projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje, naslednje leto pa naj bi se pričela gradnja.

Mestni svetniki so izrazili veselje, da se stvari pri tem projektu končno premikajo, čeprav vsi ne verjamejo, da bo gradnja dejansko tudi izvedena. Občina si je namreč za prihodnje leto zadala veliko število projektov. “Skrbi me, kako bomo sestavili proračun za leto 2019,” je na primer izpostavila Jelka Kolmanič iz DeSUS.

Samo za zdravstveno postajo Tezno bodo morali zagotoviti 2,5 milijona evrov. “Če bo država vsaj 50-odstotno priznavala obveznosti, ki nam jih nalaga, ne bomo imeli nobenih težav,” je odgovoril župan Fištravec.

Mariborski mestni svetniki bi morali odločati tudi o novem odloku o turistični in promocijski taksi v občini ter vrsti prostorskih aktov, a so bili po odmoru nesklepčni, zato je bil Fištravec prisiljen predčasno zaključiti sejo.

Po predlogu mestne uprave naj bi turistična taksa v Mariboru ostala na višini 1,27 evra. Novost je le zakonsko obvezna dodatna, promocijska taksa v višini 0,32 evra, namenjena financiranju nacionalne turistične organizacije.
Vir: STA

Delavci državnih podjetij v Maribo...
Dodano:

Predstavniki svetov delavcev zaenkrat devet družb v pretežni lasti države so danes v Mariboru ustanovili skupni svet delavcev Slovenskega državnega holdinga (SDH). Kot je po današnji ustanovni seji povedal predsednik novega, skupnega sveta delavcev Vladimir Šega, so prepoznali nujnost medsebojnega povezovanja, če želijo doseči bolj transparentno upravljanje z državnim premoženjem.

Slika_24.5.2018

V novonastalem svetu delavcev ocenjujejo, da ima Slovenija dokaj soliden zakon o soupravljanju delavcev, ki pa je največkrat kršen prav v državnih družbah, zato si te takšne “fronte” ne želijo preveč, da bi lažje uveljavljale netransparentno poslovanje. S podpisom pristopne izjave so danes v skupni svet delavcev vstopili zaposleni iz Darsa, skupine HSE, Luke Koper, NLB, Pošte Slovenije, Slovenskih železnic, Telekoma Slovenije, Zavarovalnice Triglav in Kontrole zračnega prometa. “Gre za vse večje infrastrukturne družbe v državi in dve največji finančni ustanovi. S tem korakom si želimo predvsem dvigniti ekonomsko demokracijo znotraj sistema SDH in bolj transparentno upravljanje z državnim premoženjem,” je pojasnil Šega, ki vodi tudi svet delavcev v Dravskih elektrarnah Maribor. Kot je dejal, njihov organ sicer nima pravice soodločati, ima pa pravico biti seznanjen z dogajanjem v družbah, ki dajejo delo okoli 40.000 ljudem in o tem tudi izreči svoje mnenje. Tolikšna številka jim daje kar nekaj moči, med drugim tudi vlaganje pobud za referendum, čeprav Šega vseeno upa, da do tega ne bo prihajalo in takega vpliva ne želijo izkoriščati.

Vodstvu bodo gledali pod prste
“Vodstvo SDH seveda nikakor ni navdušeno nad našim organiziranjem. Nihče, ki ima zadaj kakršnekoli skrite namene, ni navdušen, da mu še nekdo dodatno gleda pod prste. Še posebej če je to tisti, ki si želi le dobro stoječega podjetja in zanesljive zaposlitve,” je dejal Šega. Predsednik sveta delavcev Luke Koper Mirko Slosar pa je dodal, da je njihovo poslanstvo predvsem soupravljanje. Še posebej v primerih podjetij, kjer z njimi ne upravljajo uprave, pač pa nadzorni svet po okusu SDH ali celo sam SDH, je po njegovih besedah prav, da zaposleni preko sveta delavcev stopijo zraven in soupravljajo s podjetji. Tistim, ki se danes novemu svetu delavcev še niso priključili, ne bodo zapirali vrat. “Pri vsaki taki stvari je morda kdo na začetku skeptičen, a zgodba je po našem mnenju izključno pozitivna,” je dejal Slosar, s Šego pa sta ob tem zagotovila, da prav nobeno podjetje doslej ni podalo odklonilnega stališča.
Vir: STA

Prihodnje leto pričetek gradnje zd...
Dodano:

V prizadevanjih za rešitev prostorske problematike zdravstvene postaje v mariborski mestni četrti Tezno se končno premika. Mestni svet bo v četrtek obravnaval investicijsko dokumentacijo, gradnja na novi lokaciji pa naj bi se pričela prihodnje leto, je povedal župan Andrej Fištravec.

 ZD Adolfa Drolca

Ambulante, ki se trenutno nahajajo v dotrajanem objektu pri industrijski coni Tezno, ki ga lastnik želi prodati, bodo preselili v novogradnjo pri Osnovni šoli Martina Konšaka na drugi strani mestne četrti. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Marko Turčin, bo njihov obseg večji od sprva načrtovanega, saj bodo tam namestili še dodatne referenčne in razvojne ambulante, po novem naj bi bila v zdravstveni postaji Tezno tudi ginekolog in zobozdravnik.

Skupno je projekt ocenjen na 5,8 milijona evrov, pri čemer naj bi letos pripravili projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje, naslednje leto pa naj bi se pričela gradnja. Po besedah Fištravca se v prihodnjih letih nadejajo tudi drugih vlaganj v primarno zdravstveno varstvo v občini, saj bodo poskušali od države dobiti povrnjenih okoli 20 milijonov evrov, ki so jih občani in občanke vložili v izgradnjo mariborskega kliničnega centra.

Po drugi strani rešitev za osrednjo enoto Mariborske knjižnice še vedno ni znana. Po besedah Fištravca so dogovori za “plan B v zaključni fazi”. “Smo zelo blizu rešitvi,” je dejal. Kaj točno je plan B (poleg prvega predloga za selitev knjižnice z Rotovškega trga v stavbo Zavarovalnice Sava na Cankarjevi ulici), ostaja skrivnost, saj naj bi to lokacijo razkrili javnosti šele po potrditvi dogovora.

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki opravili drugo branje rebalansa letošnjega proračuna občine. Ta po besedah vodje mestne uprave Mateje Cekić ostaja v višini 132 milijonov evrov, tudi zadolževanje ostaja na enaki ravni kot v prvem branju. Po novem so vanj vključili nekatere predloge svetniških skupin, ki se med drugim nanašajo na stanovanja za mlade in izračun plač.

Še vedno je predvideno povečanje osnovnega kapitala javnega podjetja Marprom za 500.000 evrov, glede katerega so imeli mestni svetniki na prejšnji seji veliko pomislekov. Po besedah Cekićeve bo ta dokapitalizacija omogočila normalno poslovanje in likvidnost podjetja, ki skrbi za mestni avtobusni promet, v zadnjih letih pa tudi za žičniške naprave in smučišča na MariborskemPohorju. “Enostavno 300.000 evrov osnovnega kapitala ne zadošča več, da se izognemo vsem tveganjem, s katerimi se soočamo na trgu,” je dodal direktor Marproma Bernard Majhenič.

Na dnevnem redu četrtkove seje mestnega sveta je tudi podražitev cen vrtcev. Te se zvišujejo za 3,5 oziroma štiri odstotke, odvisno od starosti otroka, s čimer se bodo v praksi položnice za večino staršev zvišale za evro. Podražila se bo tudi pomoč na domu, ki bo po novem stala 5,3 evra na uro za porabnika, kar pomeni približno 70 centov več kot doslej. V obeh primerih ostajajo v veljavi različne olajšave.

Po drugi strani se v Mariboru po nedavnih zakonodajnih spremembah niso odločili za zvišanje turistične takse, ki tako ostaja na višini 1,27 evra. Novost je le zakonsko obvezna dodatna, promocijska taksa v višini 0,32 evra, ki se bo začela zaračunavati na začetku prihodnjega leta.

Vir: STA

VIDEO: Za dober zvok in organizacij...
Dodano:

Podjetje, ki nas spremlja na številnih dogodkih tako, da skrbi za celotno tehnično podporo za izvedbo dogodkov, je Soundbiro. Pravijo, da so edino tovrstno podjetje v Sloveniji, ki ima vso tehnično opremo za vsa področja v svoji lasti. Preverimo kako se je njihova pot začela in koliko truda se skriva za npr. vrhunsko tehnično izvedbo nekega dogodka.

 

VIDEO: Krojaštvo v Mariboru še ž...
Dodano:

Ena najstarejših obrti je krojaštvo in ta obrt živi še danes. Vlado Škrobar je znani mariborski krojač, pravi, da je dela še vedno dovolj, primanjkuje pa interesa mladih za to področje. Seveda se delo krojača danes zelo razlikuje od dela nekoč, ko je g. Vlado pričel s to obrtjo. Pa si poglejmo še to zgodbo.

Maribor v gradnjo podvoza pod tiri ...
Dodano:

V Mariboru naj bi se letos poleti začela gradnja cestnega podvoza pod železniško progo na Ljubljanski ulici, s čimer se želijo izogniti kolonam vozil pred zapornicami ob prihodu vlaka na tamkajšnje postajališče ob UKC Maribor. Na ministrstvu so ta teden izbrali izvajalca gradnje in če ne bo pritožb, bi pogodba lahko bila podpisana v juniju.

 tiri, zelezniska progra, zeleznica

Gre za odpravo sedanjega nivojskega prehoda Ljubljanske ulice čez regionalno železniško progo Maribor – Prevalje v bližini Magdalenskega parka in Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. Ob tem naj bi tudi na novo uredili tamkajšnje železniško postajališče, vzpostavili krožišči na stiku z Ulico Moše Pijade in Masarykovo ulico ter z Jezdarsko ulico in vzpostavili kolesarsko stezo. Na strehi podvoza bosta na obeh straneh železniške proge urejena dva manjša trga.

Projekt vodi ministrstvo za infrastrukturo, kjer so na javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih del prejeli tri ponudbe. Izbrali so konzorcij podjetij Pomgrad in GH Holding, ki sta oddala ponudbo za 8,92 milijona evrov. 60 odstotkov denarja naj bi prispevala država, ostalo občina.

“Če ne bo nobenih pritožb na odločitev, bo pogodba lahko podpisana v mesecu juniju, nato pa sledi začetek izvedbe del,” so povedali na omenjenem ministrstvu.

Predvideni rok izvedbe del je 16 mesecev. Promet motornih vozil bo urejen z obvozi po vzporednih cestah, za pešce in kolesarje pa bo postavljen začasni nivojski prehod čez železniško progo ob Magdalenskem parku pri hostlu Pekarna.

Prvi poizkusi izdelave izvennivojskega križanja Ljubljanske ulice in železniške proge so bili izvedeni že leta 1993, a so bili zaradi pomanjkanja denarja ustavljeni.

Vir: STA

V Mariboru s projektom Resolve do m...
Dodano:

Mestna občina Maribor s še nekaj partnerskimi mesti sodeluje v evropskem projektu Resolve, ki je namenjen iskanju rešitev za zmanjšanje ogljikovih izpustov in drugih onesnaževal na področju prevoza blaga ter s tem povezano trajnostno mobilnostjo in prehodom v nizkoogljično gospodarstvo. Trenutno se partnerji ukvarjajo z načrtovanjem akcijskega načrta.

V okviru projekta »RESOLVE – Trajnostna mobilnost in prehod v nizkoogljično gospodarstvo na področju prevoza blaga« se izvajajo aktivnosti za zmanjšanje ogljikovih izpustov in drugih onesnaževal, ki izhajajo iz prevoza blaga. Projekt je osredotočen na izzive v evropskih mestih kot so upadanje trgovine na drobno in potrebo po uresničevanju ciljev trajnostne mobilnosti v mestih. V prvem letu in pol trajanja projekta so partnerji projekta pridobivali nova znanja na področju ukrepov za zmanjšanje ogljikovih izpustov, ki
izhajajo iz prevoza blaga.

foto: alexia tyriakidou

foto: alexia tyriakidou

V letu 2018 se v okviru projekta RESOLVE prične načrtovanje akcijskega načrta kot del prometne strategije na področju prevoza blaga. “V dneh od 14. do 15. maja 2018 smo v Mestni občini Maribor gostili strokovnjaka za urejanje in menedžment starih mestnih jeder
ter trajnostno mobilnost – partnerja mednarodnega projekta RESOLVE Univerze Erasmus, Rotterdam dr. Erika Brauna in dr. Giuliana Mingarda,” so sporočili iz občine.

Za mestno upravo in širšo javnost v mestnem središču so se v okviru projekta RESOLVE izvedle predstavitve in delavnice o dobrih praksah evropskih mest o povečanju atraktivnosti in privlačnosti mesta, ukrepih za doseganje trajnostne mobilnosti, investiranju v mestno središče in kvaliteto javnega prostora za večjo prepoznavnost in obiskanost mestnih središč.

V prvem delu predstavitve je Giuliano Mingardo predstavil rezultate ankete, ki je bila izvedena v Mariboru v letu 2017 med obiskovalci mestnega jedra. Ugotovljeno je bilo, da večina anketirancev živi blizu mestnega središča ali pa ima delovno mesto ali šolo v mestnem središču. Največ jih je prišlo v mesto s kolesom, peš ali z javnim prevozom, le 25% jih je prišlo z avtom. Razlog za obisk mestnega središča je bil razen dela ali šole še dobro vzdušje.
Strokovnjak za raziskave in trženje mestnih središč Erik Braun je navezal pomen zaznave mestnega središča kot doživetje, ki ga ljudje želimo izkusiti. Pritegnejo nas stara historična mesta, ki lahko ponudijo bogato zgodovino, urejene javne površine, čisto okolje, kulturo ter
nakupovanje. Ljudje se za obisk mestnega jedra odločajo zaradi doživetij kot je kulinarika, nakupovanje, dobro vzdušje, obisk kulturnega dogodka. Zato bi mesta morala investirati v urejanje in vzpostavljanje atraktivnega javnega prostora v mestnem jedru kot je tlakovanje, oznake, ki vodijo ljudi skozi mestno središče, klopi, ter ostala urbana oprema, ki doprinese k dobremu počutju v mestnem jedru. Mesta se srečujejo z dilemo kako konkurirati nakupovalnim centrom, ki pa le posnemajo stara mestna središča. Ljudje na urejenih parkirnih mestih parkirajo svoja vozila, nato pa se sprehodijo med trgovinami v nakupovalnih središčih. Zato svetuje mestom, da uredijo mestna središča v območja z omejenim prometom ali vzpostavitev peš con, hkrati pa naj zagotovijo parkirišča zunaj mestnega središča in ureditev pešpoti, kolesarskih poti ali povezave z javnim prevozom do mestnega središča.
“Veseli nas, da aktualni projekti trajnostne mobilnosti in prenove starega mestnega jedra v MO Maribor sledijo prometni strategiji in trajnostni urbani strategiji, ki zajema zgoraj omenjene predloge tujih strokovnjakov,” pravijo na MO Maribor.

Cilj projekta RESOLVE je zmanjšanje ogljikovih izpustov, ki jih ustvarjamo na področju prevoza blaga v mestnih središčih in hkrati podpora za gospodarsko rast na področju trgovine na drobno. Projekt traja od leta 2016-2021 in vključuje 9 partnerjev iz 8 EU držav: vodilni partner Občina Roermond (Nizozemska), Univerza Erasmus Rotterdam (Nizozemska), Občina Reggio Emilia (Italija), Manchester z regijo (Združeno kraljestvo), Mestna občina Maribor (Slovenija), Regija Kronoberg (Švedska), Občina Almada (Portugalska), mesto Varšava (Poljska) ter Regija Moravska – Šlezija (Češka).

Vrednost celotnega projekta je 2.038.762 EUR, mariborski del projekta znaša 163.400 EUR, od tega prispeva program INTERREG EUROPE 85% sredstev. Več informacij o projektu na: https://www.interregeurope.eu/resolve/.

VIDEO: V Ropotarnici rabljene stvar...
Dodano:

V Mariboru imamo tudi središče ponovne uporabe tako imenovano Ropotarnico, kjer sprejemajo rabljene predmete iz gospodinjstev.  Te očistijo, popravijo in predajo novim uporabnikom. S tem prispevajo k ohranjanju narave, podpirajo razvoj socialno podjetniške dejavnosti in omogočajo ustvarjanje novih zelenih delovnih mest v lokalnem okolju.

Več o središču ponovne uporabe si oglejte v reportaži.

Središče ponovne uporabe Ropotarnica je torej program zbiranja, obnove, recikliranja in prodaje rabljenih predmetov.

  1. Strani:
  3. 1
  4. ...
  5. 13
  6. 14
  7. 15
  8. 16
  9. 17
  10. 18
  11. 19
  12. ...
  13. 32