Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Včeraj so na novinarski konferenci na Muti predstavili ukrepe za celostno prometno strategijo. Le ta bi naj pripomogla k boljši mobilnosti in k boljšemu življenju občanov. V okviru projekta v teh dneh potekajo zaključna dela izgradnje avtobusnega postajališča in obračališča na Zgornji Muti, kjer so v preteklih tednih pri izkopavanju našli okostja.  

32745212_849011798628064_8125522252184682496_n

Na včerajšnji novinarski konferenci je vodja projekta Matej Dobovšek pojasnil, da je projekt celostne prometne strategije na Muti v začetni fazi. Kot je dejal, projekt zajema področje cestnega prometa, pešcev, kolesarjev, urediti pa želijo tudi mirujoči promet. S projektom si na občini prizadevajo večje varnost, izboljšanje mobilnosti občanov ter boljšo kakovost bivanja v kraju. Kot so pojasnili, so občani aktivno sodelovali v anketi, ki so jo lahko izpolnili in z njo opozorili na težave s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem vključevanju v promet.

32392109_849011918628052_7317148495851290624_n

Projekt je v  fazi izvajanja, saj so ponekod že pričeli z deli. Denimo na Spodnji Muti poteka gradnja Pumptrack steze. Na Zgornji Mute pa so sanirali parkirišče pred gasilskim domom in pripravili vse potrebno za novo avtobusno postajo. Vendar pa so v času opravljanja del “naleteli” na težave. Namreč, pri izkopavanju  so našli človeške kosti. “Pred leti je bilo tam pokopališče, zato smo tudi pri globljem izkopu naleteli na okostja,” nam je pojasnil podžupan Občine Muta Rudolf Koležnik. K temu je dodal, da so takoj ukrepali in obvestili pristojne službe. Posredoval je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in opravil arheološka dela. Kot so še pojasnili na občini, še čakajo na poročilo analize, ki bi ga naj prejeli  v naslednjih dneh, s tem pa naj bi dobili zeleno luč za odprtje avtobusne postaje. “Gradbišče bo nekje dva mesca z zamikom, saj se je vse skupaj ustavilo dokler oni svojega dela ne naredijo. Ampak mislim, da gre zadeva proti koncu in da bomo lahko v kratkem nadaljevali. To so pač stvari, ki jih moraš naredit, kakor koli na to naletiš je konca koncev tudi to zgodovina,” je pojasnil Koležnik.

 

32501125_849011855294725_4750618619791015936_n

Strategijo bodo naslednji četrtek obravnavali tudi na seji občinskega sveta.  Če jo bodo svetniki potrdili, bodo lahko pričeli črpati evropska sredstva.

 

 

 

Terme Maribor se očitno umikajo iz hotelov na Mariborskem Pohorju (objektov, ki so bili nekoč sestavni del Športnega centra Pohorje). Marprom, sicer upravljavec smučarske infrastrukture, je za nakup hotelov ponudil premalo. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) zato sedaj išče najemnika.

Pohorske hotele, ki jih je DUTB leta 2014 (tik pred stečajem ŠC Pohorje) izvzela iz premoženja, imajo trenutno v najemu Terme Maribor, ki so v ruski lasti. Višina najemnine je poslovna skrivnost, zato tudi ni jasno ali je to razlog, da naj bi se, po neuradnih navedbah, Terme želele iz hotelov umakniti. Trenutna najemna pogodba se jim izteče konec avgusta letos. Včeraj pa je DUTB objavila razpis, s katerim išče novega najemnika. Do 1. junija bodo zbirali zavezujoče ponudbe za najem hotelov Arena, Bolfenk in Videc. Predmet razpisa je najem celotnega sklopa hotela Arena v Mariboru pod Pohorjem ter hotelov Bolfenk in Videc z apartmaji in pripadajočimi zemljišči na Pohorju. Nov najemnik naj bi pogodbo sklenil za eno leto (z možnostjo podaljšanja), najemniško razmerje pa bi se pričelo 1. septembra letos.

Marprom je ponudil premalo
Kot je znano, je Marprom za nakup celotnega paketa ponudil približno 4,2 milijona evrov. V DUTB (slabi banki) pojasnjujejo, da so prejeli “več kot dve ponudbi, ki ju omenjajo nekateri mediji, in ki nista bili v skladu s pričakovanji DUTB.” Prodaja hotelov se ne glede na to nadaljuje, “saj želi DUTB kot skrben gospodar zagotoviti, da bodo hoteli v vsakem primeru delovali tudi po poteku sedanje najemne pogodbe, ki poteče s septembrom.” Kot rezervni načrt so zato objavili razpis za oddajo ponudb za najem hotelov, pri čemer na DUTB poudarjajo, da tudi za najem “obstaja resen interes.”

Vir: STA

Včeraj so v okviru konference Podim, ki te dni poteka v Mariboru, razglasili Slovenski startup leta 2018. Naziv je tokrat pripadel podjetju Next, ki razvija spletno platformo Beeping. Za nagrado se je v finalu potegovalo pet startupov, ki so jih preko javnega poziva predlagali najaktivnejši deležniki slovenskega startup ekosistema.

 podim podelitve 2

Na svečani podelitvi ob zaključku prvega dne mednarodne konference PODIM v Mariboru je zagonsko podjetje NEXT, ki razvija spletno platformo Beeping za hitro, varno in učinkovito najemanje preverjenih čistilcev za dom, prejelo nagrado Slovenski start-up leta 2018. Na tisoče gospodinjstev Evropi išče občasno ali redno pomoč za čiščenje in gospodinjska opravila. Še več, prav vsako gospodinjstvo letno v Evropi temu nameni več kot 15 polnih dni svojega prostega časa. Legalnega in preglednega trga ponudnikov storitev čiščenja domov ni. Eno izmed najpogostejših rešitev predstavlja črni trg, ki je nezakonit in nepregleden. Mlada ekipa Beeping, ki domuje v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju, je v tem zaznala obetavno poslovno izredno priložnost in se predano lotila podatkovno gnanega poslovanja, ki ga strokovna komisija letošnje nagrade opisuje kot vzornega, učbeniškega in za vzor generacijam, ki prihajajo.

V manj kot treh letih – podjetje je bilo ustanovljeno avgusta 2015 – je ekipa Beeping, ki jo vodita Jan Dobrilovič in David Mohar, z minimalnimi finančnimi vložki uspela zgraditi lokalno prepoznavno blagovno znamko Beeping. Le- ta ima danes več kot 16.500 registriranih uporabnikov, ki na trenutno dveh ključih trgih – v Ljubljani in Zagrebu – dostopajo do 100 profesionalnih čistilcev. Kar 75 % vseh čiščenj, ki jih uporabniki naročijo preko platforme Beeping, predstavlja t. i. subscription model oziroma letne naročnine, t. i. retention rate pa dosega kar 80 % uporabnikov. Na ta način ekipa Beeping uspeva zagotavljati vzdržen poslovni model, ki iz meseca v mesec generira
okoli 20-odstotno rast poslovanja.

Zakaj raje Beeping kot črni trg?
V primerjavi z najemanjem čistilcev na črnem trgu spletna platforma Beeping prinaša bistvene prednosti, in sicer zavarovanje za čistilce v primeru poškodb v domu uporabnika, varnost, ker so vsi čistilci, t. i. »beeperji« preverjeni, legalnost, saj imajo čistilci svoje podjetje (s. p. ali d. o. o.), enostavno in hitro uporabo platforme, podporo uporabnikom sedem dni v tednu, spletno plačevanje in zagotovljeno kakovost. Čistilce namreč uporabniki po vsakem opravljenem čiščenju ocenjujejo, povprečna ocena na lestvici od 1 do 5 (pet je najvišja ocena) pa znaša kar 4,82! Hkrati so »beeperji« preko akademije Beeping deležni stalnega izobraževanja in zagotavljanja visokih standardov čiščenja. Cene storitev so fiksne in določene glede na kvadraturo stanovanja.

Tako denimo čiščenje 55 kvadratnih metrov velikega stanovanje stane 33 EUR, medtem ko čistilci, ki jih uporabniki najemajo na črno, računajo število porabljenih ur, ki se lahko zelo razlikuje, odvisno od izkušenosti in hitrosti čistilca, in povprečno ceno za delovno uro v višini 8 EUR. Bistvena konkurenčna prednost Konkurenca na tem trgu obstaja, saj v Evropi že delujejo platforme, t. i. marketplacei, ki ponujajo čiščenje gospodinjstev. Na območju osredje in vzhodne Evrope so tekmeci večinoma manjše, lokalne platforme, medtem ko gre v zahodni Evropi za večja, z visokimi investicijami skladov tveganega kapitala grajena podjetja, ki pa imajo ključen izziv pri zagotavljanju vzdržnih marketinških stroškov za pridobivanje novih strank. Ekipa Beeping je ta izziv rešila tako, da so pravočasno in zelo natančno prepoznali potrebe strank po rednih čiščenjih s preizkušenimi,zanesljivimi čistilci, in tako uporabnikom kot čistilcem ponudili dolgoročno »win-win« rešitev, ki temelji na podatkovno gnanem (angl. datadriven) poslovanju in skrbni organizaciji delovnih procesov.
Ugledni korporativni partnerji Beepingovo izvršnost oz. sposobnost uresničevanja zastavljenih ciljev potrjujejo tudi sklenjena partnerstva z uglednimi mednarodnimi družbami, kot sta Generali Insurance in Henkel Group, pred kratkim pa so sklenili tudi pomembno partnerstvo z NLB, največjo ponudnico bančnih storitev v Sloveniji. NLB bo svojim novim komitentom pod sloganom »Več časa za vas« podarjala Beeping čiščenja, obstoječim strankam platforme Beeping pa praktična darila za preživljanje prostega časa.

PODIM 2018

Konferenca PODIM, največji in najvplivnejši start-up dogodek v AlpeAdria regiji in na območju Zahodnega Balkana, je poskrbel za nov organizacijski rekord – letos se ga bo namreč udeležilo več kot 1,000 udeležencev z vsega sveta, natančneje 25 držav. Med njimi je več kot 300 predstavnikov inovativnih visokotehnoloških start-upov, 90 domačih in mednarodnih investitorjev, več kot 100 predstavnikov korporacij iz Slovenije in tujine ter več kot 70 priznanih govorcev. PODIM se je v zadnjih letih razvil v učinkovito investicijsko platformo in zrasel v gibanje, ki na ravni regije združuje in povezuje najbolj aktivne deležnike start- up ekosistema. Njegov vpliv se vse močneje preliva v slovenski, regijski in globalni prostor, kar skozi številne pozitivne učinke zaznavajo vsi ključni partnerji PODIMA – tradicionalna generalna pokroviteljica Nova KBM, Mestna občina Maribor, ki je podpornica že tretje leto zapored, in v znak temu je župan Andrej Fištravec prejel tudi priznanje. Polet teh pa so še glavna organizatorka Iniciativa Start:up Slovenija in soorganizatorja Slovenski podjetniški sklad ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

mom podim
Zaradi pozitivnih sinergijskih učinkov PODIM zadnja štiri leta strateško podpira tudi Evropska komisija oz. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ter letos kar 11 korporacijskih oz. industrijskih partnerjev – Kolektor, Iskratel, Outfit7, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Sava, Nova KBM, Pošta Slovenije, Cofound.it, DEWESoft, Center za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter Science Park Graz, ki v Avstriji nudi domovanje Evropski vesoljski agenciji oz. njenemu poslovnemu inkubacijskemu centru ESA BIC.

 

“Podobno kot pretekla leta smo tudi z letošnjim PODIMOM uspeli ustvariti kar nekaj presežkov. Prvi se je zgodil v številu udeležencev, ki jih je letos več kot 1.000, prihajajo pa z vsega sveta oz. natančneje 25 držav. Drugi preskok se je zgodil pri organizaciji spoznavnih oz. »matchmaking« sestankov med start-upi, investitorji in predstavniki korporacij v PODIM 1:1 ARENI. Njihovo število se letos približuje 600 – urnike namreč še med konferenco sproti dopolnjujemo, kar je v primerjavi z lanskimi 383 in predlanskimi 182 sestanki svojevrsten rekord in hkrati tudi velik organizacijski zalogaj,” je povedala Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada, ki je izvajalska institucija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in skupaj z ministrstvom tudi soorganizator konference PODIM.

 

V Mariboru že dobrega pol leta deluje restavracija Jailhose BBQ. Njihov paradni konj so odlična rebrca, za katero so lani prejeli tudi mednarodno nagrado. Restavracija z ameriško hrano, pripravljeno na način Low&Slow, kar pomeni, da dimljeno meso počasi pripravljajo s posredno nizko temperaturo dima. Za najboljši možen okus pripravljajo meso tudi do 22 ur. Oglejte si kako je bilo na obisku.

Poraščenost Slovenije z gozdovi je več kot 50-odstotna, zato je lesna biomasa zelo pomemben vir energije, ki pa ga za zdaj še premalo izkoriščamo. Ogrevanje z lesno biomaso v obliki polen, sekancev ali peletov je do narave prijaznejše, učinkovito in v primerjavi s fosilnimi gorivi tudi cenejše. Tako pravi tudi Darko Peretić, direktor podjetja Barbatus.

Podjetje Barbatus je družinsko podjetje na Studencih, ki se ukvarja s profesionalnimi sistemi za izgorevanje lesne biomase. V reportaži pa preverite kakšna je njihova zgodba.

Njihovi produkti so kotli na pelete, kotli na polena in trda goriva, štedilniki in peči, komercialni kotli in ostali profesionalni sistemi na področju ogrevanja.

Vabljeni k ogledu oddaje Poslovni Maribor, kjer tokrat predstavimo zgodbo podjetja Seltron, Ropotranice in restavracije Jailhouse BBQ.

Oglejte si oddajo tukaj: 

Vsak četrtek ob 21.00 na BK TV.

Danes v Mariboru poteka mednarodna konferenca Circular Change, kjer je predstavljen nacionalni kažipot za prehod v krožno gospodarstvo. Prepoznana prednostna področja v kažipotu so prehrambni sistem, gozdne verige vrednosti, predelovalne dejavnosti in mobilnost.

Na konferenci obravnavajo tematike kot so pametna mesta in vasi, merjenje krožnosti, krožni materiali, delitvene platforme, blockchain tehnologije, krožna kultura in krožno sodelovanje. “Glavna srednjeročna težava ne bo pomanjkanje virov, temveč posledice njihove neodgovorne rabe”, je v pogovoru na konferenci o krožnem gospodarstvu poudaril nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Kažipot predstavlja proces prepoznavanja in povezovanja najširšega nabora obstoječih krožnih praks in pobud, na osnovi katerih lahko zarišemo aktivnosti, ki naj jih usmerja vlada, udejanjajo pa vsi deležniki. Konference se je udeležil tudi premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar, ki je izpostavil, da prehod v krožno gospodarstvo ni več vprašanje človeške izbire, to je postala civilizacijska nuja.

cerar

Jedro krožne spremembe je javni sektor, pri katerem je pomembna usklajenost in celovitost politik za uveljavitev okolja za krožni prehod. Krožno kulturo pa kot jedro predstavljajo državljani. V kažipotu je zapisano, da smo družbeno odgovorni, aktivni in vključeni državljani tisti, ki s svojim vrednostnim sistemom, izbirami, odločitvami, ravnanjem, odnosi pomembno sooblikujemo družbo kot celoto. Za krožni prehod je pomembno, da vlogo potrošnika nadomestimo z vlogo uporabnika.

V centru Maribora že dobri dve leti obstaja pravična trgovina Smetka, kjer najdete uporabne izdelke iz reciklaže za ponovno uporabo. Letos spomladi so Smetko preuredili tako, da je prostor še za ulično kavarnico, kjer uživaš v pravični kavi in prebiranju kakšne zanimive knjige.Kakšna je ta pravična kava v Smetki in kakšen je “book caffee” na Gosposki ulici v mestu, preverite v videu.

V Smetki je še vedno na voljo tudi vsa ponudba socialnih podjetij, oblek in drugih izdelkov iz druge roke, izdelkov pravične trgovine Tri muhe, društva Aktiviraj se z Ropotarnico, kooperative Dame, BikeLaba, RecyclingLaba, Emo Celja, Smetometk, prav tako pa občasno omogočajo enemu umetniku, ki ponuja svoje izdelke tudi po načelih ekološkosti in organskosti, da se predstavlja pri njih.

Nakup izdelkov pravične trgovine pomeni odločitev za izdelke, ki so bili izdelani ali pridelani na način, ki pozitivno vpliva na človeka ter njegovo okolje. Z nakupom prispevajo k zmanjševanju revščine v manj razvitih deželah ter s tem k spreminjanju sveta na bolje.

Tudi letos poteka mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu, danes v Kostanjevici na Krki, jutri pa v Mariboru kjer bo govora o nacionalnem kažipotu za prehod v krožno gospodarstvo, kako le to nastaja in kako se implementira.

“Obravnavali bomo tudi tematike, kot so pametna mesta in vasi, merjenje krožnosti, krožni materiali, delitvene platforme, blockchain tehnologije, krožna kultura in krožno sodelovanje,” so sporočili iz MO Maribor.

Intonacijo dogodku v Mariboru bosta dala Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar, sopredsedujoči IRP in Joss Bleriot, Ellen MacArthur Foundation z uvodnim predavanjem. Udeležence bo nagovoril predsednik vlade RS Miro Cerar s predstavitvijo vloge Slovenije v krožnem prehodu Evrope, sledila bo razprava o Kažipotih z mednarodnimi strokovnjaki, v popoldanskem delu pa vzporedna tematska interaktivna srečanja in zaključni motivacijski nagovor Sare Isakovič, srebrne olimpijke.

Kako Maribor sledi prehodu v krožno gospodarstvo?

Evropa in evropsko gospodarstvo počasi izhajata iz krize. Potrošnja tudi v Sloveniji znova narašča. Z njo pa so pred vrati tudi novi izzivi. Naraščanje števila svetovnega prebivalstva, potrebe, ki jih takšna svetovna populacija ima. Vse to že zdavnaj presega naravne zmožnosti obnavljanja virov, ki so omejeni, ker so naravni. Strokovnjaki so izračunali, da bomo v začetku avgusta porabili vse vire, ki jih je narava sposobna obnoviti v enem letu. To pomeni, da bomo od avgusta do decembra letos živeli na kredit naravnih virov prihodnjega leta, na kredit novih generacij. Nekaj moramo spremeniti. In v Mariboru smo začeli spreminjati.

Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Stari modeli so preživeti, potrebujemo krožne zgodbe. Zato smo v Mariboru oblikovali edinstven ekonomski model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo. Model je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja vzbudil tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju.

Steber prehoda Maribora v krožno gospodarstvo so javna podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe. Ta podjetja so ožilje mesta, so servis občanom in ko bomo uspeli uresničiti večino projektov, ki so znotraj strategije prehoda v krožno gospodarstvo načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno. Ta podjetja predstavljajo največji aparat oz. sistem, ki ga mesto ima in preko katerega lahko občani začutijo, da je krožno gospodarstvo koncept, zaradi katerega zares živimo bolje.

“Iz odvečnih ali presežnih snovi in energije bomo naredili nove proizvode oziroma materiale in storitve, iz njih pa posledično ustvarili nove prihodke, s katerimi bomo zmanjševali lastne stroške. Izkoristiti moramo tudi potencial degradiranih območij, ki predstavljajo približno 8 % površine mesta. Temelj krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero dosežemo želene sinergijske krožne učinke,” so sporočili iz MO Maribor.

Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejejo Center za pripravo sekundarnih surovin, t. i. sortirnico, ki bo svoja vrata odprla konec junija, ko bodo v njej pričeli obdelovati mešane komunalne odpadke. Tukaj je pametno in inovativno ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki v evropskem projektu Cinderela, v prav tako evropsko sofinanciranem projektu Urbana zemljina za hrano pa bodo z inovativnimi pristopi in uporabo najsodobnejše tehnologije pridelovali zemljino, ki jo bomo uporabili na 7.400 kvadratnih metrih novih urbanih vrtov. Presežne, odpadne materiale in snovi bodo skozi procese predelave vračali nazaj v proizvodnjo, v potrošniški krog. “S takšnim prehodom v krožno gospodarstvo bomo postavili ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih storitev. In to je krožno gospodarstvo v praksi, ki ga bomo predstavili na konferenci v Mariboru,” so še dodali.

Kot bivši tekmovalec v olimpijskem krosu, Luka Rakuša sedaj z lahkoto svoje znanje koristi tako, da v svoji trgovini v Mariboru pomaga strankam z dobrimi nasveti. Pravi, da mu nekdanja profesionalna pot prinaša veliko prednosti na poslovni za kvalitetno opravljanje storitev v prodaji in servisu.

Oglejte si to mariborsko poslovno kolesarsko zgodbo Luke Rakuše v video reportaži.

V tem tednu so na Lentu začeli z deli postavitve novega stalnega odra na Dravi. Po napovedih bo ta postavljen do Festivala Lent.

Potem ko je mariborska občina podpisala pogodbo za postavitev stalnega odra na Dravi, s koroškim podjetjem Adteh, so se v tem tednu dela že pričela. Očistili so dno, postavili temelje ter pričeli z montiranjem konstrukcije temeljnih stolpov.

oder-na-dravi

Mestni svet je investicijsko dokumentacijo, ki so jo pripravili v sodelovanju z organizatorjem Festivala Lent – Narodnim domom Maribor, potrdil julija lani.

Stalni plavajoči oder postavljajo ob Vodnem stolpu (v zalivu) kjer bodo pritrdili konstrukcijo, na katero bo mogoče vselej postaviti oder. S tem se bodo izognili visokim stroškom vsakoletnega postavljanja odra, ki bi sicer znašali okoli 70.000 evrov letno. “S tem bomo privarčevali pri vsakoletnih stroških s postavljanjem in podiranjem odra v preteklih letih, saj bo zdaj montaža veliko enostavnejša in cenejša, s tem pa na Festival Lent ponovno vračamo glavni oder, ki smo ga pretekli dve leti resnično pogrešali,” je povedal župan Andrej Fištravec.  

Na novem prizorišču pa bi bilo tudi za okoli tisoč obiskovalcev več prostora, kot je bilo nekoč. Nov letni oder na Dravi naj bi sprejel 3200 gledalcev, medtem ko je nekdanji montažni imel kapaciteto 2500. Parter bo velik okoli 120 kvadratnih metrov in bo stalen. 900 kvadratnih metrov odra pa bo plavalo na pontonih in ga bo mogoče umakniti.

oder-drava 20180504_121422 oder-na-dravi 20180504_121445

Bonitetna agencija Fitch Ratings je nedavno potrdila oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Nove KBM. Ocena je ostala BB. Zaradi izboljšanja poslovanja, velikega potenciala za izboljšave na področju dobičkonosnosti in zmanjšanja slabih posojil, pa so izboljšali obete iz stabilnih v pozitivne.

nkbm

Ocena vitalnosti banke (Viability Rating) ostaja BB, ocene kratkoročnega kreditnega tveganja na B. Ocena zunanje podpore (Support Rating) še naprej znaša 5, ocena praga zunanje podpore (Support Rating Floor) pa ostaja nespremenjena (brez praga). V novi opredelitvi ocene pa je izpostavljeno, da ima Nova KBM dobre obete za prihodnost. Izkoristek teh potencialov je odvisen od upravljanja nedonosnih terjatev in ohranjanja primerne dobičkonosnosti banke.

60. obletnico so praznovali sedanji ter nekdanji učenci in učitelji Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Ob jubileju so dijaki sami oblikovali predstavo in kulturni program, s katerim so presenetili obiskovalce.
Več preverite v prispevku:

Še pred pričetkom poletja, predvsem pa še pred pričetkom Festivala Lent, naj bi Maribor znova dobil znameniti oder na Dravi. Kot je na srečanju z novinarji povedal župan MO Maribor Andrej Fištravec, naj bi oder stal v zadnjem tednu junija.

Študentje, diplomanti in drugi, predvsem mladi iskalci zaposlitev, so tudi letos lahko opravljali razgovore s potencialnimi delodajalci na 5. Karierni tržnici v živo. Kako uspešni so bili razgovori, preverite v videu.

Akademija distribucije Elektro Maribor je v sodelovanju z Domom starostnikov Danice Vogrinec Maribor, enota Tabor, in Srednjo elektro-računalniško šolo Maribor obeležila Svetovni dan Zemlje z medgeneracijskim dogodkom pod naslovom: Nove tehnologije za vse generacije ohranjajo planet.

Nove tehnologije pomenijo korak naprej za bolj čisto okolje in trajnostno ravnanje vseh nas. Praktičen prikaz koncepta e-mobilnosti so varovanci Doma Danice Vogrinec doživeli s predstavitvijo, ogledom in vožnjo z električnimi avtomobili in električnim kolesom, ki so ga pripravili sodelavci družbe Elektro Maribor in dijaki SERŠ-a. S posaditvijo dreves pred prostori Akademije distribucije so vse generacije skupaj naredile korak k skrbi za okolje in s tem ohranjanje Zemlje.

Elektro Maribor

Obeležitev Svetovnega Dneva Zemlje se je zaključila s predavanjem o novih tehnologijah v energetiki, energetski učinkovitosti in skrbi za okolje za dijake SERŠ-a in obiskovalce.

Foto: STA

Foto: STA

Peter Kaube, direktor projektov na Elektro Maribor je dejal: “Elektrodistribucija je infrastruktura trajnostnega razvoja, iz česar izhaja tudi odgovornost Akademije distribucije pri prenosu znanja in obravnavanju aktualnih razvojnih vprašanj. Ena izmed tem trajnostnega razvoja je tudi varovanje okolja. Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila 2018, nas vedno znova spominja, da je Zemlja naš dom. Zato je pomembno, da ga znamo ohranjati, da ostane poln življenja in naravne lepote. Pri tem sta odločilna izkoriščanje virov Zemlje in način življenja nas prebivalcev tega planeta. Z dogodkom želimo opozoriti, da je v ohranjaje našega planeta in kvalitetnega, trajnostnega bivanja potrebno vključiti vse ljudi in predvsem vse generacije. Starejši ljudje imajo modrost in vedenje o pomenu Zemlje za življenje, mlajši pa znajo z novimi tehnologijami ohranjati okolje, skupnost, regijo, državo. Starejši doživijo tehnologijo in vključenost, mlajši doživijo pomen načina življenja, navad, spoštovanja okolja in medgeneracijske povezanosti. Ta povezava je trdna, ustvarjalna in inovativna. Vse to smo povezali na lokalnem dogodku v sodelovanju treh različnih inštitucij: doma starostnikov, srednje elektro šola in elektro podjetja.”

 

Po napovedih bo stalni plavajoči oder na Dravi do Festivala Lent, ki bo letos med 22. in 30. junijem.

Za gradnjo načrtovanega stalnega plavajočega odra na Dravi je Mestna občina Maribor prejela eno ponudbo. Po napovedih naj bi maeriborska občina in s tem podjetjem pogodbo podpisala prihodnji teden. “Po sedaj predvideni časovnici bo oder dokončan do Festivala Lent, če ne pride do kakšnih zapletov,” so pojasnili na občini. Za gradnjo odra se je na javnem razpisu ponudilo koroško podjetje Adteh. “Po pregledu ponudbe je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje, zato je bila v petek na portalu javnih naročil objavljena odločitev o oddaji javnega naročila ponudniku Adteh,” pravijo na MO Maribor. Končna ponudbena vrednost za izvedbo projekta je nekaj več kot 300.000 evrov.

Projekcija - takšen naj bi bil novi oder na Dravi.

Projekcija – takšen naj bi bil novi oder na Dravi.

Mestni svet je investicijsko dokumentacijo, ki so jo pripravili v sodelovanju z organizatorjem Festivala Lent – Narodnim domom Maribor, potrdil julija lani. Stalni plavajoči oder bo postavljen ob Vodnem stolpu (v zalivu) kjer bodo pritrdili konstrukcijo, na katero bo mogoče vselej postaviti oder. S tem se bodo izognili visokim stroškom vsakoletnega postavljanja odra, ki bi sicer znašali okoli 70.000 evrov letno. Na novem prizorišču pa bi bilo tudi za okoli tisoč obiskovalcev več prostora, kot je bilo nekoč.

Glede na to, da bo Festival Lent letos potekal med 22. in 30. junijem, sta za izgradnjo plavajočega odra na Dravi na voljo le dva meseca.

Tri uspešne podjetniške zgodbe tokrat predstavljamo v oddaji Poslovni Maribor. Obiskali smo Avto Lorbek, Trgovine Hartman in podjetje E-projekt.

Oglejte si oddajo Poslovni Maribor:

Vsak četrtek ob 21.00 na BK TV.

Zavarovalnica Adriatic Slovenica ohranja svoj položaj na slovenskem trgu. Kot tretja največja zavarovalniška skupina dosega 14-odstotni tržni delež. Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci se usmerja v razvoj osebnih zavarovanj, strankam prijazne rešitve, sodobne asistence in upravljanje premoženja. Med naložbami Adriatica Slovenice je tudi kinematografski center Maribox.

Kot so poudarili na včerajšnji novinarski konferenci Zavarovalnica Adriatic Slovenica ozavešča o tveganjih ter spodbuja zdrav življenjski slog. S programom “Migimigi” pa izboljšuje kakovost življenja z novimi zavarovanji. Storitve ponuja v razvejani prodajni mreži tudi v okviru mariborske enote, med njenimi naložbami pa je vse bolj popularni kinematografski center Maribox.

novinarska-Zavarovalnice AS

Lani zastavljena strategija Zavarovalnice AS se odraža v rasti premije na vseh treh zavarovalnih področjih. Najvišjo rast so zabeležili pri življenjskih in pokojninskih zavarovanjih (2,8 %), 1,4-odstotno rast pa pri premoženjskih zavarovanjih (brez zdravstva). Minulo poslovno leto je zavarovalnica zaključila s 303,8 milijona evrov zbrane premije in 11,4 milijona evrov dobička, pri tem pa ohranila dobro in stabilno bonitetno oceno “BBB-“. “Usmerjeni smo v celovito zavarovalno zaščito na enem mestu, po drugi strani pa v kar najboljšo uporabniško izkušnjo,” je povedal predsednik uprave Adriatica Slovenice Gabrijel Škof.  Ob tem pa dodal, da bodo še naprej vlagali v razvoj, prilagojen demografskim trendom in tehnološkim izzivom, ob tem pa zagotavljali varno in stabilno poslovanje.

Skladno s strategijo in pričakovanji strank je AS tako izpopolnila zdravstvena zavarovanja, odprla lastno ambulanto v Ljubljani Zdravje AS z vrhunskimi zdravniki specialisti različnih strok in ekipo fizioterapevtov. Oblikovala je sodobno osebno zavarovanje in ga zaradi tega, ker krije tako različna tveganja v vseh življenjskih obdobjih, poimenovala kar Moj življenjski kasko. Pri tem si prizadeva za dolgoročni odnos s strankami in jim ob zavarovalnih vsebinah ponuja tudi druge, na primer lojalnostni program Migimigi, ki nagrajuje zdrav življenjski slog.

Kakšna bodo osebna zavarovanja prihodnosti?

“Med vodilnimi bo zagotovo Moj življenjski kasko, ki nudi varnost zavarovancu in njegovi družini v primeru bolezni, nezgode, brezposelnosti in smrti, hkrati pa hitro organizacijo in
plačilo zdravstvenih storitev, vse na eni polici,” je povedal izvršni direktor prodaje in trženja Borut Završan. Pomembna novost zavarovanja je kritje Specialisti z asistenco, ki vključuje drugo mnenje zdravnikov iz tujine. Z njim lahko poleg nas samih preverijo svojo diagnozo tudi družinski člani. Završan še poudarja, da Adriatic Slovenica namenja posebno pozornost prihajajoči direktivi IDD (Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov), ki
za zavarovance pomeni še večjo zaščito in bolj natančno ter pošteno predstavitev vseh vidikov zavarovanja.

Med naložbami Adriatica Slovenice tudi Maribox

Poslovna enota Adriatica Slovenice v Mariboru, ki jo od leta 2015 vodi direktor David Perko, uspešno posluje že od leta 1992 in pokriva večji del Štajerske ter Koroško, zaposluje pa 106 sodelavcev na več kot dvajsetih prodajnih mestih. Po več kot 25 letih poslovanja so trdno vpeti v gospodarsko in lokalno okolje in med drugim podpirajo vrsto športnikov, festival Lent in še številne druge projekte. Med naložbami Adriatica Slovenice je tudi kinematografski center Maribox, ki pomembno oblikuje utrip štajerske prestolnice. Njegov direktor Stipe Jerić ugotavlja, da kino z najsodobnejšo tehnologijo, programom in dogodki znova pridobiva pozornost gledalcev in je lani dosegel kar 18-odstotno rast.

Na okrožnem sodišču v Ljubljani se bo danes začela glavna obravnava v sojenju zaradi preprodaje delnic Mladinske knjige, s katero naj bi si mariborska škofija nezakonito prilastila 1,2 milijona evrov. 

Obtoženi so upokojeni nadškof Franc Kramberger, nekdanji ekonom Mirko Krašovec, Stanislav Valant in Ivan Ferme.

kramberger

Desetletje in pol po sklenitvi posla je to ena redkih zgodb finančnih malverzacij mariborske nadškofije, ki se seli na sodišče. Gre za posle, ki segajo 14 let nazaj, ko je takrat škofija Maribor, sedaj nadškofija, od Krekove družbe pod svojim upravljanjem isti dan najprej kupila delnice Mladinske knjige Založba in jih nato takoj bistveno dražje prodala.

Nadškofija Maribor

Nadškofija Maribor

Kupoprodajne pogodbe kažejo, da je mariborska škofija konec decembra 2003 od Krekove družbe kupila 46.850 delnic Mladinske knjige po ceni 4800 tolarjev za delnico ter jih na isti dan prodala družbi Etol, ki jo je vodil Ferme, po ceni 7900 tolarjev za delnico.

Tožilstvo želi dokazati, da sta Kramberger in Krašovec z vednostjo uprav družb, ki sta delnice kupili, oškodovala druge lastnike Krekove družbe, ki bi lahko zaslužili več, oziroma kupce, ki bi za delnice lahko plačali manj. Valant je sicer v preteklosti že poudaril, da kupca delnic nikakor nista bila vpletena v domnevno sporne posle in se v ničemer nista dogovarjala z soobtoženima, ki jih sploh nista poznala.

Vir: STA

Področje kriptovalut je vse bolj privlačno, lahko je tudi dobičkonosno, a hkrati nerazumljivo in zelo špekulativno. Kako predvideti padce in rasti vrednosti, kaj bo z davki? O vsem tem smo se pogovarjali s kriptostrokovnjakom Simonom Karakašem. Poglejte v videu.

Jutri bodo predstavniki Mestne občine Maribor na 4. Urbanem forumu v Ljubljani predstavili krožno gospodarstvo v Mariboru.

Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS) ter Partnerstvom za zeleno gospodarstvo organizira četrti slovenski Urbani forum z naslovom »Slovenska mesta: pametna, zelena in varna«, ki bo potekal 18. aprila 2018, v Kristalni Palači BTC v Ljubljani. Udeležil se ga bo tudi mariborski župan Andrej Fištravec.  

Gradbišče sortirnice, 20.2.2018.

Gradbišče sortirnice, 20.2.2018.

Ob tem pa je Fištravec dejal, da Evropa in evropsko gospodarstvo počasi izhajata iz največje krize zadnjih desetletij, zato so bila logična razmišljanja o vzrokih le teh. “Sam se pridružujem mnenju tistih, ki menijo, da je treba na to krizo gledati predvsem iz zornega kota krize zavesti. Torej sposobnosti, kako organizirati družbeno reprodukcijo, da le ta ne bo povratno vplivala na družbo s pojavljanjem novih krčev novih kriz,” pravi župan.

Ob tem pa je Fištravec dejal, da Evropa in evropsko gospodarstvo počasi izhajata iz največje krize zadnjih desetletij. Zato so bila logična razmišljanja o vzrokih le teh. “Sam se pridružujem mnenju tistih, ki menijo, da je treba na to krizo gledati predvsem iz zornega kota krize zavesti. Torej sposobnosti, kako organizirati družbeno reprodukcijo, da le ta ne bo povratno vplivala na družbo s pojavljanjem novih krčev novih kriz,” pravi župan.

Ob tem je še dodal, da je koncept krožnega gospodarstva, ki je v tem času nastal odgovor na drugačen pristop k celotni družbeni reprodukciji. “To je pristop, ki se zaveda omejenosti naravnih virov in nujnosti takšnega gospodarjenja z njimi, ki omogoča vedno znova in vedno novo uporabo le teh,” je  pojasnil.  Ob tem pa še dodal, da MO Maribor izvaja strateški projekt WCYCLE na področju krožnega gospodarstva, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta Energetika, Snaga, Nigrad, Vodovod in Marprom. V okviru projekta Wcycle Maribor je mesto prepoznalo in ima danes trenutno identificiranih 18 projektov s področja krožnega gospodarstva od
katerih so prednostni naslednji :

  • 1. Sortirnica – Obrat za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov
    (Nosilec Snaga – v izvajanju),
  • 2. Tovarna kompozitov –  Predelava gradbenih in industrijskih
    odpadkov (Nosilec Nigrad – v podrobnem načrtovanju),
  • 3. Toplarna na lesno biomaso – Energetska izraba neonesnažene
    lesne biomase (Nosilec Energetika – v podrobnem načrtovanju),
  • 4. Obdelava bio odpadkov – Od prebivalstva in iz komunale z
    proizvodnjo nove zemljine (Nosilec Snaga – v načrtovanju),
  • 5. Sekundarni mestni krog reciklirane vode – Uporaba vode po
    čiščenju na CČN Dogoše ( Nosilec Vodovod – v načrtovanju).Mesto Maribor seveda na področju zelenega gospodarstva od idej prehaja k dejanjem. Skupaj s partnerji smo bili uspešni na evropskem razpisu Urban Innovative Actions (UIA), kjer bo mariborska občina prejela 2,9 milijona evrov nepovratnih sredstev,
    s katerimi bo sofinancirala izvedbo pilotnega projekta »Urban soil 4 food«. 

     

Sodobna tehnologija blockchain omogoča marsikaj, med drugim tudi novo obliko iskanja investitorjev: začetno izdajo žetonov oziroma ICO. O tem poslovnem modelu, ki je vse bolj pogost tudi v Sloveniji, o tveganjih in prevarah, smo se pogovarjali z mariborskim kriptostrokovnjakom Simonom Karakašem. Preverite v videu.

Število brezposelnih oseb na območju Podravja še naprej upada. V mariborski območni službi Zavoda za zaposlovanje je bilo marca registriranih 11.108 brezposelnih oseb, kar je 14 odstotkov manj kot marca lani. Po ocenah Zavoda se vedno manj ljudi zateka po službo čez mejo, tudi zaradi prihoda multinacionalke Magna v Hoče.

Stopnja brezposelnosti je marca znašala 11,7 odstotka, kar je še vedno več od slovenskega povprečja, a je mnogo nižja kot na primer leta 2013, ko je bilo kar 16 odstotkov prebivalcev tega dela Slovenije brez dela. “Čeprav delodajalci niso več obvezani v celoti objavljati prostih delovnih mest na zavodu, lahko rečemo, da se zaposlovanje krepi. V obdobju od januarja do marca se je zaradi zaposlitve odjavilo z zavoda 2879 oseb. Veseli nas, da je med temi kar 26 odstotkov mladih,” je povedala predstavnica mariborskega zavoda za zaposlovanje Mirjana Zgaga. Ocenjuje, da so k temu pripomogli državni programi aktivne politike zaposlovanja, v katere imajo letos vključenih skupno okoli 1300 ljudi. S programi poskušajo pomagati predvsem mladim, saj je med brezposelnimi v njihovi evidenci kar 18 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, kar je največji delež med regijami v Sloveniji. Tako je po besedah Zgage predvsem zaradi tega, ker je Maribor univerzitetno mesto. “Veliko mladih se odloči za študij, delovnih mest za visoko izobražen kader pa nam primanjkuje,” je pojasnila.

zavod za zaposlovanje

Več zaposlitev kot posledica gospodarskega okrevanja
Statistično se delež brezposelnih v regiji manjša, ker zaposleni za določen čas vedno pogosteje ostajajo zaposleni tudi po izteku prve pogodbe, vedno manj je stečajev podjetij in presežnih delavcev, na splošno prihajajo na trg vedno manj številčne generacije ljudi. Za pozitivne trende na trgu dela je po prepričanju Zgage zaslužno tudi na splošno bolj pozitivno naravnano razpoloženje v regiji, ki ga zaznava po začetku projekta Magne. “Vedno manj ljudi hodi na delo v Avstrijo, saj se je položaj v Mariboru umiril. Občutek, da prihaja Magna, ljudi zadržuje tukaj in jim daje upanje, da bo boljše,” je pojasnila. Pričakuje se namreč, da bo Magna poleg novih delovnih mest v lastnem proizvodnem obratu v Hočah spodbudila tudi razvoj podpornih storitev ter s konkurenco prisilila ostale delodajalce v regiji k zvišanju plač. “Ljudje bi radi ostali tu in delali tu. Odhajali so čez mejo, ko res ni bilo druge možnosti,” je poudarila Zgaga. Tudi zaradi tega so delodajalci v Podravju pred novim izzivom. V prihodnje se bodo namreč morali vedno bolj ukvarjati ne s tem, kako dobiti delavce, temveč predvsem, kako jih obdržati. Že zdaj je določene poklice zelo težko najti, še posebej za predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Po drugi strani kaže, da je trg že posrkal najbolj zaposljive kadre v regiji. Med registriranimi brezposelnimi je kar 37 odstotkov starejših od 50 let. Skoraj tretjina iskalcev zaposlitve je dolgotrajno brezposelnih.

Vir: STA

Bitcoini, kriptovalute in blockchain postajajo vse bolj vsakdanji izrazi, a še vedno ne splošno razumljivi pojmi. S kriptostrokovnjakom Simonom Karakašem smo se pogovarjali o novih tehnologijah. Tokrat o blockchainu, ki je temelj aktualne kriptoevforije. Preverite v videu.

Tokrat vabljeni k ogledu oddaje, da spoznate umetnico, ki se imenuje Mao Tara, obiskali smo uspešno mlado ekipo Flawlesscode in podjetje z dolgoletno tradicijo Avto steklo center v Mariboru.

Oglejte si celotno oddajo tukaj.

Vsaki četrtek ob 21.00 na BK TV.

Letos spremljamo predčasne volitve rektorja Univerze v Mariboru. Prvi krog je razpisan 5. junija. Vse štiri, med katerimi bodo izbirali volilci in volilke, smo pozvali naj javnost seznanijo s ključnimi točkami svojega programa. Odzvali so se le trije, ki jih predstavljamo po abecednem vrstnem redu.

Zdravko Kačič

Zdravko Kačič

ZDRAVKO KAČIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Ključni poudarki programa dela, ki ga definirajo naslednje točke:
1. Spodbujanje kulture dialoga, dosledno upoštevanje moralnih norm in etičnih standardov, negovanje konstruktivne kritične misli ter gradnja družbeno odgovorne in angažirane univerze. Vodenje konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki na univerzi in drugimi deležniki, ki delujejo na področju visokega šolstva.
2. Odgovorno vodenje univerze in skrb za čim boljše delovne pogoje.
3. Krepitev kakovosti izvajanja izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti, doseganje kritične mase raziskovalnega potenciala na članicah in sinergično povezovanje raziskovalnih kapacitet v okviru multidisciplinarnih projektov. Internacionalizacija dejavnosti univerze s poudarkom na znanstvenoraziskovalnem, umetniškem in izobraževalnem delu, kjer bo pri slednjem poudarek na internacionalizaciji doktorskega študija, seveda v okviru zmožnosti posamezne članice.
4. Zagotavljanje ustreznega položaja in vloge študentk in študentov pri soodločanju na univerzi in zagotavljanje neodvisnega delovanja njihovih organov. Spodbujanje sodelovanja vseh deležnikov na in zunaj univerze, ki delujejo na področju študijskih in obštudijskih dejavnosti.
5. Razvoj sistemskih rešitev in mehanizmov ter infrastrukture za prenos znanja in tehnologij ter spodbujanje mednarodnega povezovanja. Sinergično združevanje dela vseh deležnikov, ki delujejo na tem področju.
6. Sodelovanje pri pripravi ustreznih zakonskih rešitev s ciljem priznavanja izobraževalnih in raziskovalnih kapacitet visokošolskih delavk in delavcev, pasovnega financiranja javne službe na področju visokega šolstva ter ureditev položaja visokošolskih delavk in delavcev znotraj sistema plač v javnem sektorju.
7. Ureditev položaja strokovnih delavcev – primerljiva delovna mesta morajo biti primerljivo vrednotena.
8. Krepitev sistema notranje evalvacije in pospešeno nadaljevanje priprav na institucionalno reakreditacijo univerze
9. Priprava strategije razvoja UM za obdobje 2021 – 2030.

Žan Jan Oplotnik

Žan Jan Oplotnik

ŽAN JAN OPLOTNIK, Ekonomsko-poslovna fakultet (prorektor za finančne zadeve UM)
Zavzemal se bom za odličnost institucije, ki je utemeljena na zadovoljnih ljudeh. Vodenje univerze naj bo takšno, da bo vzpodbujalo odgovorno avtonomnost članic, na katerih naj vlada, se razvija, ceni in spoštuje akademska svoboda, radovednost duha in akademski mir,” je zapisal Oplotnik.
Poudarki in smeri prihodnjega mandata v skladu s strategijo razvoja in načrtom izboljšav UM:
1. Univerze ni brez ljudi, še posebej ne brez zadovoljnih ljudi, ki so edino zagotovilo za dobro opravljeno delo
2. Sem proti razvrednotenju dela, in sem »za« ustrezno plačilo za kakovostno opravljeno delo.
3. Posebna skrb gre študentom brez katerih nas ne bi bilo, zato je potrebno ustvarjati takšno odličnost inštitucije, ki jih bo navdihovala ter vodila do uspešne kariere in osebnega zadovoljstva na njihovi življenjski poti.
4. Podpora študentskemu organiziranju je nujna, prav tako vključenosti študentov v raziskovalno delo – »Izkušnje štejejo«, naj bo slogan za vključevanje študentov v raziskovalne projekte.
5. Univerza mora biti prisotna v okolju kjer ima svoj sedež ali enote, začuti naj potrebe okolja in skupaj z njim oblikuje vsebine, ki bodo kazale na njeno odličnost, družbeno odgovornost in trajnostno naravnanost.
6. Univerze naj sega tudi izven meja lokalnega in predstavlja most in vrata v globalno dogajanje, zatoo Internacionalizacija Univerze ni vprašanje ampak »naravno stanje«.
7. Zagovarjam jasna pravila in njihovo spoštovanje pri izvolitvah v naziv, prav tako mednarodno primerljivost, celovitost in predvsem enakopravnost obravnave vseh kandidatov.
8. Ustrezni materialni pogoji in stabilni viri financiranja so nujen predpogoj za normalno delovanje in razvoj univerze.
9. Zagovarjam vodenje z zgledom in močjo argumentov in ne argumentom moči.
10. Izrednega pomena je, da se investicijski cikel kontinuirano nadaljuje, in da podpremo prioritetne projekte (obnova FVV, FZV, trojčka fakultet na Koroški cesti in projekt sanacije tehniških fakultet ter projekt »Smart City Campus«, stavba FT in energetska sanacija FOV. Zavedati se moramo lokacij, posebnega pomena, kot je Meranovo, Botanični vrt, Sidro, ipd.

 

Niko Samec

Niko Samec

NIKO SAMEC, Fakulteta za strojništvo (prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost UM)
Nekaj prioritet programa:
-Zagotoviti dologoročnejše stabilno financiranje UM v večjem obsegu kot do sedaj, ker je že več let sistematično podfinancirana.
– Prizadevati si za vzpostavitev pasovnega financiranje raziskovalne dejavnosti.
– Intenzivno pospešiti izboljšanje infratstrukturnih pogojev UM, izgradnja prioritetnih infrastrukturnih objektov in obnova nekaterih fakultetnih stavb.
– Izboljšati raziskovalno razvojno opremo fakultet.
– Permanentna skrb za čim višjo kakovost izobraževanja in raziskovanja
– Zmanjšati birokracijo upravljalskih in delovnih procesov.
– Poenotenje standardov vrednotenja dela na vseh članicah univerze.
– Zagotavljati visoko raven akademskega dialoga med vsemi deležniki
– Vzpostaviti visoko raven moralno etičnih standardov na vseh področjih delovanja univerze.
– Povečati obseg sodelovanja z gospodarstvom tako na izobraževalnem kot raziskovalnem področju.

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so odprli obnovljene prostore službe za zdravstveno varstvo žensk. Vseh pet ginekoloških ambulant v 5. nadstropju osrednje enote zdravstvenega doma na Vošnjakovi ulici je tako dobilo svetlejše, udobnejše in sodobnejše pogoje za delo.

 “Gre za investicijo v vrednosti 150.000 evrov, s katero odpiramo pet prenovljenih ginekoloških ordinacij, ki so še iz leta 1981, saj od njihove izgradnje tega leta ni bilo večjih investicijskih vlaganj v te prostore,” je pojasnil direktor zdravstvenega doma Jernej Završnik. “Glede na trenutno finančno situacijo v slovenskem zdravstvu sem zelo zadovoljen, da smo to lahko izvedli,” je dodal. Z obnovitvenimi deli so začeli konec lanskega leta, medtem pa so ginekološke ambulante, v katerem dela šest ekip s skupno 22 zaposlenimi, delale v običajnem ritmu. Večjih težav zaradi tega ni bilo, pacientke so začasne selitve ali druge motnje v delovnem procesu sprejele z razumevanjem, je na današnji slovesnosti ob odprtju povedal strokovni direktor zdravstvenega doma Danilo Maurič, ki je tudi predstojnik organizacijske enote varstva žensk. “37 let smo po malem krpali zadeve, kaj prebarvali ali če je kje zamakalo, popravili, tako generalne obnove pa doslej še nismo bili deležni,” je zadovoljen dodal.
ZD Adolfa Drolca

Dan prej so odprli novo zobozdravstveno ambulanto v Staršah, ki prav tako sodi pod okrilje mariborskega zdravstvenega doma. Zobozdravnica bo tam delala tri dni v tednu, medtem ko so v tem kraju imeli do lani le zasebno zobozdravstveno ordinacijo, kjer so bili vsi pacienti samoplačniki. “Tudi tega dosežka smo zelo veseli,” je povedal Završnik. Vrednost naložbe, ki je bila strošek zdravstvenega doma, je 32.000 evrov.

Letos načrtujejo še ureditev okulističnega centra. Umeščen bo v pritličje osrednje enote zdravstvenega doma, ki ga je lani izpraznila enota za fizikalno in rehabilitacijsko medicino po selitvi v novozgrajeni prizidek na dvorišču objekta. Tako bodo doslej razpršene enote okulistične službe združene na enem mestu.

Po besedah Završnika delajo tudi vse, kar je v njihovi moči, da bi lahko še letos pričeli še z gradnjo nove zdravstvene postaje v mestni četrti Tezno.

ZD Adolfa Drolca ZD Adolfa Drolca ZD Adolfa Drolca ZD Adolfa Drolca ZD Adolfa Drolca

Jutri od 16h dalje lahko vstopite v nekdanje mariborske zapore in preverite kdo in kako želi obujati tega spečega velikana. Študentje, ustvarjalci, arhitekti in podjetniki bodo predstavljali svoje vizije, v okviru dveh evropskih Urbact projektov: 2nd Chance in Creative spirits. Idej je veliko, a denar za realizacijo je pod vprašajem.

V okviru evropskega projekta 2nd Chance (Druga priložnost) so člani več delovnih skupin oblikovali ideje za oživitev nekdanje moške kaznilnice – KPD. Prepričani so, da zgodovinsko tako pomembna stavba, v kateri je bil nekoč zaprt celo nekdanji predsednik Tito, preprosto ne sme biti prazna in ne sme propadati. Denarja za obnovo (še) ni. Predvideni najnižji možni strošek za zagotovitev najnujnejših pogojev, preden bi lahko prostore KPD zapolnili s kulturnimi ali podjetniškimi dejavnostmi, so ocenili na okoli 500.000 evrov. Odločitev o tej investiciji bo prepuščena mariborskim mestnim svetnikov. S pripravljenim naborom idej pa so se odločili seznaniti širšo javnost. Jutri bodo odprli vrata spečega velikana vrata, program dogajanja pa so povezali s še enim evropskim projektom – Creative spirits, s katerim želijo pritegniti ustvarjalne in družbeno odgovorne podjetnike. Podrobnosti v video izjavi Andreje Budar iz Projektne pisarne MO Maribor.

Četrtkov festival prebujanja spečega velikana se bo zaključil z umetniškim, svetlobno-zvočnim performansom Mojce Kasjak.

Simon Štrancar ne bo več direktor mariborske mestne uprave. Z Mestno občino Maribor so se dogovorili za sporazumno odpoved, funkcijo direktorja pa z jutrišnjim dnem začasno prevzema Mateja Cekič, do sedaj zaposlena na Uradu za finance in proračun na MO Maribor.

Simon Štrancar, nekdanji dir. MU MO Maribor

Simon Štrancar, nekdanji dir. MU MO Maribor

Štrancar se je z današnjim dnem poslovil od funkcije direktorja mestne uprave. Čas do 22. maja, ko bo dokončno razrešen obveznosti do občine, bo najprej izkoristil za izobraževanje, do konca delovnega razmerja pa bo koristil dopust. Ob današnjem (javnem) slovesu se je županu Andreju Fištravcu zahvalil za priložnost in izkazano zaupanje. “Najprej sem bil v gospodarstvu in še nikoli prej nisem imel možnosti voditi tako velikega kolektiva kot na občini. Še naprej se bom ukvarjal s privabljanjem tujih investitorjev,” je uvodoma povedal Štrancar. Poudaril je, da naslednici, ki ji bo predana njegova dediščina, želi uspešno delo. “Vzpostavil sem dobro komunikacijo v mestni upravi, vzpostavil komunikacijo s sindikati, kjer je bilo prej precej težav, vzpostavil sem sistem, po katerem danes vemo, kakšno je finančno stanje na današnji dan, prej pa je bilo potrebno približno teden dni, da se je to ugotovilo“, je dejal in poudaril, da se bo sedaj vrnil v svoje podjetje, ki se ukvarja z avtomobilskimi tehnologijami. “Tisti del, ki je dal moj dodatek k mestni upravi, se je zaključil in nadaljeval bom v gospodarstvu,” je dejal Štrancar.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor

Andrej Fištravec, župan MO Maribor

Odhaja brez odpravnine
Kot je na današnjem srečanju z mediji poudaril Fištravec, so se s Štrancarjem dogovorili za sporazum, zato mariborski občini ne bo treba plačati odpravnine. “Magistru Štrancarju se zahvaljujem za do sedaj opravljeno delo. Ugotovili smo, da je ta čas v delu uprave naredil korak naprej. Jaz si želim, da bo naše sodelovanje v prihodnje še boljše,” je med drugim povedal Fištravec. O razlogih za odhod nista bila zelo konkretna, sta pa pojasnila, da so se za ta korak odločili tudi zaradi prevelike dvojnosti med delovanjem mestne uprave in povezavo z gospodarstvom. Ocenili so, da je slednje za Štrancarja bolj primerno. “Še naprej pa bom sodeloval tako z županom kot MO Maribor,” je dodal Štrancar.

Od jutri mestno upravo vodi Cekičeva
Po Štrancarjevem odhodu bo vodenje metne uprave po pooblastilu prevzela Mateja Cekič, do sedaj zaposlena na Uradu za finance in proračun. “Zahvaljujem se županu za izkazano zaupanje. Na mestni občini sem zaposlena od leta 2013. Poznam projekte, zato lahko projekti nemoteno potekajo naprej. Poznam tudi organizacijo mestne občine in poznam tudi sodelavce,” je v prvem odzivu dejala Cekičeva.

Mateja Cekič,, do sedaj zaposlena na Uradu za finance in proračun

Mateja Cekič,, do sedaj zaposlena na Uradu za finance in proračun