Tradicija mariborske taksi službe sega v leto 1998. V dvajsetih letih je podjetje Taxi Plus v Mariboru zgradilo uspešno podjetniško zgodbo z 18 vozili in okoli 40 zaposlenimi.
Danes se pri naročanju prevozov poslužujejo tudi sodobnega pristopa preko mobilne aplikacije. Kaj je bila pred dvajsetimi leti pobuda za pričetek delovanja in kako sledijo trendu danes, preverite v video reportaži.
Vabljeni k ogledu tokratne oddaje Poslovni Maribor, ko vam predstavljamo zgodbe Taxi Plus, DNK nogometne akademije in Patrick’s Puba. Izveste pa tudi kakšne izboljšave prinaša nov za poslovne subjekte – sistem SPOT.
Oglejte si celotno oddajo:
Vsaki četrtek ob 21.00 na BK TV.
Ali trenutno vodstvo Univerze v Mariboru (v nadaljevanju UM) v aferi parkirišča s svojimi izjavami, zahtevki o popravkih in celo “grožnjami” o uporabi pravnih sredstev zoper nas kaj prikriva, bo pokazal čas. Vsekakor pa njihove izjave ne vplivajo na njihovo zaupanje.
Služba za odnose z javnostmi (v nadaljevanju PR) Univerze v Mariboru zatrjuje, da je bilo sedanje vodstvo UM s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila letos. Žan Jan Oplotnik, trenutni zakoniti zastopnik UM pa, da o zadevi ne ve nič. „Glede primera ki ga omenjate pa moram reči, da sem bil precej (ne)prijetno presenečen, saj mi primer sploh ni bil poznan in o njem ne vem ničesar, oziroma samo to kar ste zapisali v vaši objavi. Glede na to, da zadeve ne poznam tudi težko presojam na podlagi objektivnih dejstev, ki jih nisem videl…zato vam lahko odgovorim zgolj na splošno – v kolikor se zgodi dejanje, kot ga navajate zahteva nedvomno ukrepanje in izrek primerne sankcije. V kolikor gre za hujše kršitve delovnih obveznosti ali za izredno hudo malomarnost ter nevestno delo v službi, skupaj z indici na kaznivo dejanje in oškodovanje delodajalca, potem je delodajalec seveda dolžan zadevo prijaviti policiji in izreči izredno odpoved delovnega razmerja,“ je na naše poizvedbe odgovoril Oplotnik. Izjava sama po sebi ne bi bila sporna, če s strani PR službe UM v uredništvo ne bi prejeli naslednjega sporočila: “Sedanje vodstvo Univerze v Mariboru je bilo s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila 2018.” Ali torej Oplotnika ne vključujejo med sedanje vodstvo? Po navedbah PR službe bi se naj namreč trenutno vodstvo univerze o zadevi seznanilo 3. aprila, Oplotnik, ki je trenutni zakonit zastopnik UM (torej je ključni del trenutnega vodstva) pa je 5. aprila zapisal, da o zadevi ni vedel nič.
Parkirišče na vogalu Smetanove in Prežihove ulice.
Afera parkirišča bodo dediščina novemu rektorju
Glede na nastalo situacijo smo o zadevi povprašali tudi vse štiri rektorske kandidate. Zraven Oplotnika se je odzval le še Zdravko Kačič, ki je zapisal: „Rektor UM je zakoniti zastopnik UM in akademski starešina, pri katerem mora obstajati ničelna toleranca do storitve kaznivih dejanj in do oškodovanja premoženja UM. Kot rektor bi kaznivo dejanje za katero bi izvedel pri opravljanju funkcije takoj prijavil organom pregona in jim seveda predal dokumentacijo, s katero bi razpolagal. Nadalje bi ukrepal skladno z zakonskimi možnostmi, upoštevaje rezultate izvedenega kazenskega postopka.“
Univerza povzroča zmedo, zavaja ali je vse skupaj (le) dober PR?
Zakaj govorimo o zmedi? Kot ste lahko prebrali že v petek (v članku Afera parkirišča Univerze v Mariboru dobiva razsežnosti) sta si izjavi dekanov tehniških fakultet in UM o obveščenosti o poteku primera povsem različni. Navedemo pa lahko še dva primera.
6. aprila letos so s strani Univerze zahtevali popravek našega članka o aferi. V njihovem zahtevku so zapisali, da ne drži naša navedba, v kateri smo zapisali „po naših neuradnih podatkih naj bi policisti prav danes vkorakali v prostore tehničnih fakultet.“ V zahtevi za popravek piše, da “noben dekan tehniških fakultet ni bil seznanjen z obiskom policije v prostore katere od teh fakultet.” Istega dne pa smo v uredništvo prejeli odgovor Zdravka Kravanje, dekana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je v skupni korespondenci z dekani tehniških fakultet jasno zapisal: “Kriminalist se je po anonimni prijavi oglasil pri tajniku Fakultete za gradbeništvo.”
Kako si izjave Univerze nasprotujejo z izjavami drugih akterjev v aferi, lahko razberemo tudi iz primera sporočila Lučke Lorber (prorektorice in članice trenutnega vodstva UM), v katerem je 6. aprila letos v imenu Univerze zapisala: “Glavna tajnica Univerze v Mariboru je bila o predmetnem oglasu obveščena s strani koordinacije dekanov Tehniških fakultet.“ Med tem pa je odvetnik domnevne storilke kaznivega dejanja Nataše Marinič Petrovič istega dne v svojem zahtevku popravka članka zapisal: “Z objavo oglasa mag. Babić ni bila povezana ter je za navedeno dejstvo oziroma ravnanje moje stranke izvedela, ko jima je slednja ravnanje naznanila.” Torej še eno neskladje. Univerza trdi, da je bila Mirjana Babič kot glavni tajnik obveščena s strani vodstva tehniških fakultet, odvetnik Nataše Marinič Petrovič, kot tiste, ki naj bi kaznivo dejanje storila pa, da je ga. Babič za zadevo izvedela s strani Nataše Marinič Petrovič.
Ob vsem tem se v uredništvu sprašujemo ali so kolobocije z nasprotujočimi si izjavami le dober PR manever Univerze, da bi se prikrilo nadaljevanje ere nekdanjega rektorja Igorja Tičarja, saj je bila kar trem od aktualnih rektorskih kandidatov Žanu Janu Oplotniku, Jerneju Turku in Niku Samcu prav s strani Tičarja zaupana funkcija prorektorja, v tem trenutku pa ti isti prorektorji (še vedno) vodijo Univerzo. Naj spomnimo: Tičarjev mandat so zasenčile predvsem afere spolnega nadlegovanja, mobinga, poskusa nakupa prestižnega avtomobila, oklepanja funkcije rektorja, kljub jasnim zakonom o upokojitvi. Prorektorji in glavni tajniki so vse to nemo opazovali, s čimer so bili del te agonije.
Morda vas zanima tudi:
– Nova afera Univerze v Mariboru – parkirišča na Smetanovi
Mariborska občina želi v postopku priprave strategije prehoda v krožno gospodarstvo in akcijskega načrta za njeno izvajanje, ki poteka v okviru projekta Interreg Alpine Space Greencycle, pridobiti čim več različnih pogledov. Javnost so zato pozvali, da do 18. aprila s predlogi sooblikuje dokument, ki zajema kar 20 zasnovanih krožnih projektov.
Mariborski izvajalci so kot vodilni partner projekta, v katerem sodelujejo še italijanska, nemška, avstrijska in francoska občina ter štiri okoljske organizacije, na januarski prvi javni predstavitvi strategije predstavili ključne poudarke dokumenta.
V okviru projekta bodo letos v vsakem od sodelujočih mest skupaj izbrali po pet pilotnih projektov, ključni cilji tega procesa pa so ob izdelavi strategije prehoda tudi razvijanje orodij za razvoj krožnega gospodarstva, ki bodo testirana prav na teh pilotnih projektih.
Steber mariborskega prehoda v krožno gospodarstvo izhodiščno predstavljajo podjetja, ki so v večinski javni lasti. Model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo, je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja požel tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju.
Kot poudarjajo na mariborski občini, so podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe, ožilje mesta, servis občanom, z uresničitvijo večine projektov, ki so znotraj strategije načrtovani, pa bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 odstotkih živelo krožno. Danes je namreč mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, medtem ko odvečne in izgubljene energije ter prečiščene odpadne vode ne zna uporabiti.
Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, na mestni občini štejejo sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, ki je že v gradnji, ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki, upravljanje z odpadno energijo/toploto v smislu vzpostavitve hranilnikov toplote in vračanje prečiščene odpadne vode nazaj v procese ponovne uporabe.
Za uresničitev projektov si v Mariboru obetajo razpoložljive evropske finančne vire, saj naj bi bili po lastnem mnenju pri prijavah projektov tudi doslej zelo uspešni. V sklopu projekta Greencycle naj bi strategija postala edini tovrsten strateški dokument za mesto ne le v Sloveniji, pač pa tudi v tem delu Evrope. Omenjeni evropski projekt bo potekal do leta 2019, skupna vrednost za vse partnerje pa znaša 1,9 milijona evrov.
Vir: STA
Minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič se je včeraj ustavil tudi v Mariboru, kjer si je ogledal potek preplastitve Tržaške ceste in napovedal obnovo štiripasovnice proti Hočam.
V okviru rednih obiskov na terenu se je ustavil v Mariboru, kjer si je z županom Andrejem Fištravcem ogledal potek preplastitve Tržaške ceste od križišča s Ptujsko do Lidla, ki je po novem državna cesta. Projekt sanacije ceste je ocenjen na dobrega pol milijona evrov, z deli pa naj končali predvidoma do konca maja. “S potekom sem zelo zadovoljen, tudi promet ne trpi preveč,” je povedal Gašperšič.
V poletnih mesecih je predvidena še obnova štiripasovnice od Maribora proti Hočam, ocenjena na 890.000 evrov. Jeseni naj bi se v Mariboru začela tudi gradnja t. i. Limbuške obvoznice, za kar naj bi osem milijonov prispevala direkcija, deset milijonov pa občina. “V teku so zadnji odkupi zemljišč. Pričakujemo, da bo v maju podana vloga za gradbeno dovoljenje, potem sledi razpis za izbiro izvajalca. Če pri izbiri ne bo zapletov, bi jeseni lahko začeli z deli tega pomembnega odseka,” je pojasnil Gašperšič.
So se pa očitno zadeve premaknile tudi pri načrtovani obnovi Malečniškega mostu. Mestna občina Maribor je imela v ta namen že rezervirana sredstva v proračunu za leto 2017, zaradi pogovorov z Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM) glede sofinanciranja pa je bila izvedba projekta prestavljena v letošnje leto, kar je bilo tudi zabeleženo v spremembi občinskega proračuna za 2018.
Prejšnji teden pa so iz SMC prišle informacije, da bo s prekategorizacijo ceste iz lokalne v državno prevzela obnovo mostu država. Po besedah Fištravca so se na občini takoj odzvali na ta predlog in že pripravljajo uradno pobudo za prekategorizacijo, ki jo bodo poslali na ministrstvo v začetku prihodnjega tedna. Na občini so spremembe razumljivo veseli, saj jim bo v proračunu ostalo 800.000 evrov. “To, kar direkcija in ministrstvo delata v Mariboru v zadnjih letih, je čista petka,” je povedal župan. “Tu se vidi, kaj je mogoče narediti, če delamo skupaj in slišimo drug drugega,” je še dodal. “Pričakujemo pobudo in v kolikor se bo možno dogovoriti, da bi del ceste, ki je zdaj državen, prešel v lokalno cesto, in ta del, ki je nekoč že bila državna cesta, ponovno postane državni, bo po moje to mogoče izvesti,” je potrdil tudi Gašperšič.
Direktor DRSI Damir Toplko pa je dodal, da bo očitnodo pobude za prekategorizacijo ceste očitno prišlo. “Nato mora biti ta projekt uvrščen v naš proračun. To bomo storili z rebalansom za 2019 in potem bomo ta projekt izvajali v prihodnjem letu,” je dodal.
Pomlad smo dočakali, a ta je pokazala posledice hude zime, ki si jo bomo verjetno zapomnili predvsem po obilnem sneženju in izjemno nizkih temperaturah. Stroški letošnje zimske službe so bili za več kot polovico večji od lanskih. Znašali so okoli 2,2 milijona evrov. Preverite v videu.
Danes si je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič skupaj s predstavniki direkcije ogledal del Dravske kolesarske poti v Selnici ob Dravi in v Rušah. Ogled so opravili kar s kolesi, ko so se na Falski graščini sestali z županom Občine Ruše Urošem Razpetom, ki jih je popeljal do Jabolčne poti v Selnici ob Dravi, nato so pot, v družbi z županom Selnice ob Dravi Jurijem Lepom, nadaljevali do Športnega centra Ruše.
Direkcija RS za infrastrukturo je letos na trasi Dravske kolesarske poti s postavitvijo označb zaključila.
“Mislim, da bo to velika pridobitev za razvoj turizma v teh krajih, kajti ob tej poti se bo lahko spodbudilo celo vrsto dodatnih dejavnosti, od kmečkih turizmov do nove gostinske in športne ponudbe. Z označevanjem daljinskih kolesarskih poti bomo intenzivno nadaljevali tudi v drugih krajih po Sloveniji,” je po kolesarjenju po Jabolčni poti v Selnici ob Dravi in ogledu gradbišča za kolesarsko pot v Rušah povedal Gašperšič.
Dravska kolesarska pot je zdaj označena od avstrijske do hrvaške meje v dolžini 145 kilometrov. Trenutno se na pododsekih trase, kjer še ni zgrajena ustrezna infrastruktura za kolesarje, intenzivno pridobivajo projektna dokumentacija in potrebna zemljišča za gradnjo.
Izvedeli smo tudi, da se Dravska kolesarska pot v Mariboru gradi s sredstvi, ki jih pričakujejo iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. “Ker bodo Rušani že prihodnje leto končali svoj del, smo dobili na ministrstvu dodaten denar, da bomo lahko njihovo kolesarsko pot priključili na omrežje, dokler ne bo mariborski del Dravske kolesarske poti zgrajen,” je povedal Fištravec.
Po napovedih mariborske občine naj bi se še letos pričela že dolgo pričakovana obnova Malečniškega mostu čez Dravo. Najprej se je tega nameravala lotiti občina sama, na predlog SMC pa naj bi to nalogo zdaj prevzela država. A na pristojnem ministrstvu pravijo, da za to niso prejeli nobene uradne pobude.
Vir: Google Earth
Cestni most, ki prečka kanal in strugo reke Drave v Mariboru, je bil zgrajen leta 1978, ko so zaradi plazenja Meljskega hriba zaprli takratno cesto med Mariborom in Malečnikom. Danes, ko je ponovno odprta cesta pod Meljskim hribom, služi predvsem kot povezava med središčem Maribora, Malečnikom in mestno četrtjo Pobrežje.
Zaradi dotrajanosti se že dlje časa opozarja na nujnost obnove mostu. Mariborska občina je prejšnji teden napovedala, da se bo naposled le lotila tega projekta. Po ocenah občinskih služb bo za celovito sanacijo potrebnih dobrih 1,5 milijona evrov, saj je stanje mostu mnogo slabše kot so sprva pričakovali.
Kot je povedal Branko Koprčina iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor, je občina k sodelovanju pritegnila Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v ta namen pripravljene prispevati okoli 400.000 evrov. Most namreč poteka prek njihovega dovodnega kanala.
Ostalo naj bi zagotovila občina, a je dva dni kasneje poslanec SMC Branislav Rajić presenetil z informacijo, da so dosegli, da obnovo mostu prevzame država. Direkcijo RS za infrastrukturo naj bi namreč prepričali, da pristopi k prekategorizaciji navezave prek Zrkovske ceste in ulice Veljka Vlahovića na avtocestni priključek v Zrkovcih, vključno z Malečniškim mostom, iz lokalne v državno cesto. Istočasno naj bi bili trenutno državni cesti Meljska in XIV. divizije prekategorizirani v lokalni cesti.
“S tem smo v SMC dosegli, da lahko Mestna občina Maribor predvidena sredstva za sanacijo Malečniškega mostu preusmeri v druge infrastrukturne projekte v Mariboru in tako poveča prometno varnost v mestu ter posledično prispeva k zmanjšanju onesnaževanja in prometnih zamaškov,” so sporočili iz lokalnega odbora stranke.
A na ministrstvu za infrastrukturo tega ne potrdijo. “Ministrstvo ni prejelo uradne pobude za spremembo kategorizacije omenjene ceste,” so pojasnili za STA. Tako o morebitni obnovi Malečniškega mostu ne morejo ničesar povedati in posledično ni jasno, ali bo sploh prišlo do izvedbe.
Vir: STA
Mariborsko letališče, ki je trenutno z edino redno linijo preko letalske družbe VLM Airlines povezano z Münchnom in Antwerpnom, bo poleti po letu dni premora znova deležno tudi čarterskih letov. Kot so sporočili iz pomurske turistične agencije Intelekta, bodo med 5. junijem in 24. julijem uvedli tedenske lete na grški otok Hios.
Za ponovno uvedbo čarterskih letov, ki so jih iz Maribora v preteklosti že večkrat izvajali, so se po besedah direktorja agencije Borisa Farkaša odločili zaradi velikega povpraševanja po omenjenem grškem otoku, ob tem pa bo na mariborskem letališču za vse njihove potnike na voljo brezplačno parkiranje.
Intelekta je že dolga leta partner mariborskega letališča. Najprej je med letoma 1992 in 1995 letela z Adrio Airways na romunsko črnomorsko obalo, pozneje pa z različnimi letalskimi prevozniki na Malto, v Tunizijo in Grčijo, nazadnje predlani z Aegean Airom na Kreto.
Mariborsko letališče bo sicer do 16. aprila še vedno vsak delovni dan povezano z bavarsko prestolnico in belgijskim Antwerpnom, a so se v belgijsko-slovenski letalski družbi VLM Airlines, ki ima preko SHS Aviation iste lastnike kot Aerodrom Maribor, že odločili število letov zmanjšati na dvakrat tedensko.
Od sredine aprila bo z mariborskega letališča v München do konca poletne sezone mogoče leteti le še ob sredah in petkih. Vozni red ostaja nespremenjen, tako da letalo iz Munchna prileti ob 10.25, na Bavarsko pa iz Maribora odpotuje ob 11.30. V letalski družbi podatkov o številu potnikov ne izdajajo, a so letala večinoma letela slabo zasedena, dvakrat so morali polet tudi odpovedati.
Vir: STA
Podjetje s 30 letno družinsko tradicijo v mesarstvu danes zaposluje kar 35 delavcev, ki delajo v proizvodnji z visoko tehnologijo. V Mesninah Fingušt se ukvarjajo s proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov in imajo šest lastnih mesnic.
Prvo lastno mesnico v Mariboru so odprli leta 1991. Kako pa se je ta uspešna zgodba razvijala vse od 1988, pa spoznajte v intervjuju z Jožetom Finguštom, direktorjem mesnin.
Upokojeni nadškof Franc Kramberger bo moral zaradi finančnih malverzacij mariborske nadškofije na zatožno klop. Pravnomočna obtožnica ga bremeni zlorabe položaja pri preprodaji delnic Mladinske knjige, s katero naj bi si škofija nezakonito prilastila 1,2 milijona evrov, sojenje pa se s predobravnavnim narokom v Ljubljani začenja v četrtek.
Gre za posle, ki segajo 14 let nazaj, ko je takrat škofija Maribor, sedaj nadškofija, od Krekove družbe pod svojim upravljanjem isti dan najprej kupila delnice Mladinske knjige Založba in jih nato takoj bistveno dražje prodala. Kramberger je bil leta 2011 zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije prisiljen v odstop, leta 2013 pa je enaka usoda doletela njegovega naslednika Marjana Turnška in dotedanjega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa.
Tožilstvo je obtožnico zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic vložilo aprila lani, pravnomočna je postala poleti. Ugotovilo naj bi, da sta nadškof Kramberger in ekonom nadškofije Mirko Kraševec z vednostjo uprav družb, ki sta delnice kupili, oškodovala druge lastnike Krekove družbe, ki bi lahko zaslužili več, oziroma kupce, ki bi za delnice lahko plačali manj.
Na zatožno klop bosta sedla tudi nekdanja predsednika uprav kupcev delnic – nekdanji predsednik uprave družbe za upravljanje NFD Stanislav Valant in nekdanji prvi mož Etola Ivan Ferme. Valant je sicer v preteklosti že poudaril, da kupca delnic nikakor nista bila vpletena v domnevno sporne posle in se v ničemer nista dogovarjala z soobtoženima, ki jih sploh nista poznala.
Za vse štiri obtožene je na ljubljanskem okrožnem sodišču za četrtek sklican predobravnavni narok, na katerem se bodo lahko izrekli o krivdi.
Cena delnice v enem dnevu narasla s 4800 na 7900 tolarjev
Kupoprodajne pogodbe, ki jih je razkril časnik Dnevnik, kažejo, da je mariborska škofija konec decembra 2003 od Krekove družbe kupila 46.850 delnic Mladinske knjige po ceni 4800 tolarjev za delnico ter jih na isti dan prodala družbi Etol po ceni 7900 tolarjev za delnico.
V imenu škofije je pogodbi podpisal Kramberger, ki je škofijo vodil, poskrbel pa naj bi, da je mariborska škofija 1,54 milijona evrov visoko kupnino na račun pri Raiffeisen banki od Etola prejela, še preden je morala 600.000 evrov nižji znesek nakazati Krekovi družbi.
Podoben posel pa je mariborska škofija sklenila v začetku februarja 2004. Takrat je od Krekove družbe po enaki ceni kot decembra 2003 kupila 51.283 delnic Mladinske knjige in jih isti dan po enako dražji ceni prodala družbi za upravljanje NFD pod vodstvom Staneta Valanta, sicer dolgoletnega predsednika nadzornega sveta Etola.
Pogodbi je v imenu škofije podpisal takratni Krambergerjev pomočnik in generalni vikar Anton Stres, škofija pa tudi v tem primeru ni potrebovala lastnih sredstev, saj je po določbah pogodbe moral NFD kupnino v višini 1,69 milijona evrov plačati prej, kot se je iztekel rok za plačilo kupnine Krekovi družbi, je poročal časnik.
Finančni zlom mariborske nadškofije še brez sodnega epiloga
Desetletje in pol po sklenitvi posla je to ena redkih zgodb finančnih malverzacij mariborske nadškofije, ki se seli na sodišče. Doslej se je na sodišču znašel le Krašovec, in sicer zaradi napeljevanja h goljufiji v škodo EU pri obnovi Betnave. Vendar pa je Vrhovno sodišče v Ljubljani razveljavilo obsodilno sodbo zaradi ugotovljenih kršitev zakona o kazenskem postopku, zato mu morajo znova soditi.
Na mariborskem okrožnem sodišču se je januarja začelo sojenje nekdanjim vodilnim v obeh propadlih cerkvenih holdingih Zvon Ena in Zvon Dva – Ljubu Pečetu, Francu Ješovniku, Mateji Vidnar Stiplošek in Simonu Zdolšku. Specializirano državno tožilstvo jim očita naklepno ponarejanje in uporabo ponarejenih vrednostnih papirjev. Gre za zgodbo okoli spornega lastninjenja Luke Zadar, predvsem štirih posojilnih pogodb, ki so 17,5 milijona evrov posojila pri NLB od banke preko obeh Zvonov pripeljali do družbe I.J. Storitve.
Zlom nadškofije prizadel širše gospodarstvo
Mariborska cerkvena holdinga Zvon Ena in Zvon Dva sta bila najpomembnejši del finančnega poloma nadškofije, razsežnosti katerega je v začetku leta 2011 razkril italijanski tednik L’Espresso. Ta je takrat pisal o kar 800 milijonih evrov veliki luknji, kljub več poskusom sanacije pa so se med novembrom 2011 in februarjem 2012 v stečaju znašli tako Gospodarstvo Rast, prek katerega je nadškofija vodila gospodarske posle, kot tudi oba Zvonova.
Upniki Gospodarstva Rast so v stečajnem postopku prijavili za 306,4 milijona evrov terjatev, upniki Zvona Ena za milijardo evrov, upniki Zvona Dva pa za 407,5 milijona evrov terjatev. Najbolj je v cerkvenih poslih nasedla NLB, ki je v vseh treh postopkih skupaj prijavila za nekaj sto milijonov evrov terjatev.
Finančni zlom mariborske nadškofije je imel velike posledice za slovensko gospodarstvo. Težave številnih do takrat dobro stoječih slovenskih podjetij in vseh večjih bank so se še dodatno poglobile.
Vir: STA
Mariborska občina je ta teden objavila razpis za javno dražbo enajstih nepremičnin v njeni lasti. Kot je razvidno iz razpisa, bodo dražbo izpeljali 24. aprila, morebitni interesenti pa morajo najpozneje tri dni prej vplačati varščino v višini desetih odstotkov izklicne cene. Skupaj na občini glede na izklicne cene pričakujejo vsaj 330.000 evrov.
Na najvišjo vrednost je ocenjen skoraj 200 kvadratnih metrov velik bivalni prostor v nekdanjem vrtcu Pekre na Bezjakovi ulici v Limbušu, za katerega je izklicna cena postavljena pri 65.000 evrih.
Ob tem je zanimiv je tudi solastniški delež do polovice 250 kvadratnih metrov zemljišča s stanovanjem in garažo na Cesti zmage v Mariboru, ki je na območju v register kulturne dediščine vpisane delavske kolonije. Izklicna vrednost znaša 53.500 evrov, pri čemer se prodaja celotna nepremičnina, saj so solastniki prav tako zainteresirani za odprodajo svojega lastniškega deleža.
Na voljo je še 73 kvadratnih metrov veliko dvosobno stanovanje na Borštnikovi ulici za izklicno ceno 49.000 evrov, poslovna prostora na Partizanski cesti, zemljišče s poslovno stavbo na Razvanjski cesti, poslovni in bivalni prostor na Ruški cesti, poslovni prostor v Strossmayerjevi ulici, kiosk v neposredni bližini starega mostu ter manjša garsonjera na Zagrebški cesti.
Najboljši ponudniki bodo morali v 15. dneh po zaključku dražbe skleniti pogodbo, kupnino pa poravnati v 15. dneh od sklenitve prodajne pogodbe. Na dražbi lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe, ki v skladu s slovenskim pravnim redom lahko postanejo lastniki nepremičnin. Župan ali prodajna komisija v soglasju z županom pa lahko do sklenitve posla brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti postopek prodaje ustavita.
Vir: STA
Belgijsko-slovenska letalska družba VLM Airlines, ki ima preko SHS Aviation iste lastnike kot Aerodrom Maribor, se je po dveh mesecih od vzpostavitve letalske povezave med Antwerpnom, Münchnom in Mariborom odločila število letov zmanjšati na dvakrat tedensko. Namesto vsak delavnik, kot je veljalo doslej, bodo do konca poletne sezone leteli le še ob sredah in petkih.
Na spletni strani letalske družbe je tako od 16. aprila že mogoče lete rezervirati le za omenjena dva leta tedensko, vozni red pa ostaja nespremenjen. VLM Airlines je sicer pred dnevi na liniji München-Antwerpen uvedel dodatno linijo, zaradi česar isto letalo v Maribor iz Munchna prileti že ob 10.25, tri ure prej kot do tedaj, na Bavarsko pa iz Maribora odpotuje ob 11.30.
S 26. marcem je družba uvedla še povezavo med Antwerpnom in Birminghamom, med poletno sezono pa s svojimi 50-sedežnimi letali Fokker ponujajo redne dnevne lete iz Antwerpna tudi do letališča London City in Züricha.
Maribor je bil od 12. februarja do sredine aprila z Münchnom in Antwerpnom letalsko povezan vsak dan od ponedeljka do petka, vendar večjega povpraševanja ni bilo. V letalski družbi podatkov o številu potnikov ne izdajajo, a so letala večinoma letela slabo zasedena, dvakrat so morali polet v Maribor tudi odpovedati.
Na Aerodromu Maribor so v prvih dveh mesecih našteli dobrih 600 potnikov, ne gre samo za potnike na omenjeni liniji, kar je sicer nekaj več kot lani v tem času, še vedno pa daleč od obljub aktualnega upravljavca letališča, ki je podprt z azijskim kapitalom.
Načrti lastnikov Aerodroma Maribor sicer ostajajo velikopotezni, a jih še vedno vežejo predvsem na podaljšanje letališke steze, na kateri bi omogočili pristajanje in vzletanje velikih medcelinskih letal in tako Slovenijo povezali s Kitajsko.
Vir: STA
Pogosto se v podjetništvu dogaja, da se začetki rojevajo iz neke lastne potrebe in ljubezni do hobijev. To potem preraste v delo, s katerim pomagajo reševati težave in potrebe svojih strank. Tako je bilo tudi pri Alji Urleb, ki je iz veselja do plesa ustanovila Plesno rekreacijski center Jam.
Kako se je vseskupaj začelo si oglejte v videu?
O razvoju gospodarstva in pomembnosti tujih vlagateljev in investicij v Mariboru smo govorili v tokratni oddaji Na glas. Izpostavili smo tudi vprašanje ali je morebiti gospodarstvo s strani ministrstva namerno ovirano.Gostje v oddaji so:
Na sporedu vsaki četrtek ob 20.00 na BK TV.
Mariborski mestni svetniki so danes z enim glasom razlike potrdili nov postopek prodaje Farmadenta. Čeprav so stališča o nujnosti prodaje tega dobičkonosnega podjetja, ki se ukvarja z grosistično prodajo zdravil in medicinskih pripomočkov, še vedno različna, so večinsko soglašali z novo časovnico. So bili pa soglasni glede obnove Koroške ceste.
Postopek prodaje 91,5-odstotnega deleža Farmadenta je Mestna občina Maribor skupaj z občinama Duplek in Hoče-Slivnica začela že lani, a ga je predčasno zaključila, ker je vmes prišlo do spremembe lekarniške zakonodaje, s katero je bil podaljšan rok za prodajo do konca leta 2019. Da bi pritegnili več ponudnikov in posledično dosegli ugodnejšo ceno, so se odločili, da si zdaj vzamejo več časa in postopek ponovijo.
Da ne bi ponovno zašli v časovno stisko, želijo po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja začeti z novim postopkom prodaje že v prihodnjih dneh. Nova okvirna časovnica, o kateri je 13 mestnih svetnikov glasovalo za, 12 pa proti, predvideva objavo novega javnega poziva v začetku aprila in sklenitev prodaje julija. “Prodaja v tem trenutku je gospodarna za dosego največjega izkupička,” je prepričan Štrancar.
Koroška cesta.
V SD so predlagali, da bi postopek prodaje prenesli v leto 2019, a se večina mestnih svetnikov s tem ni strinjala, čeprav so številni še vedno mnenja, da Farmadenta ni nujno prodati. “Odločanje o tem se mora prenesti na nov mestni svet, novega župana. Še vedno bo ostalo dovolj časa do zakonsko obvezne prodaje,” je ocenil predstavnik SD Matej Žmavc.
Večina ostalih prisotnih je menila, da s tem ne bi ničesar rešili. “Postopek se lahko kadarkoli prekine. Sama prodaja bo še enkrat prišla na mestni svet. Ne želimo pa, da spet pridemo v situacijo, da prodajamo pod prisilo,” je pojasnil Štrancar. “Tudi če se postopek zdaj začne, ni nujno, da se bo v tem mandatu zaključil,” je dodala Nevenka Kržan iz svetovalne družbe KPMG.
Po njunih besedah je prodaja nujna, ker to zahteva zakon o lekarniški dejavnosti. A številni mestni svetniki se s tem niso strinjali. Mestna svetnica SDS Vladimira Cokoja je na primer ponovno opozorila, da omenjena zakonska določila ne veljajo za občine. “Občine solastnice niso zavezane prodaji Farmadenta,” je prepričana.
Kot navedeno, bo zadeva pred zaključkom prodaje ponovno predložena v odločanje mestnemu svetu, saj bo ta imel zadnjo besedo pri izbiri kupca. Upajo, da se bodo do takrat razjasnila vsa odprta vprašanja.
Po drugi strani je vladalo soglasje glede nujnosti obnove Koroške ceste in Glavnega trga, zato so mestni svetniki soglasno potrdili dokumentacijo zanjo. Ta projekt, ocenjen na 4,8 milijona evrov, namerava občina prijaviti na razpis za kohezijska sredstva za trajnostno mobilnost. Za druge infrastrukturne projekte, ki so jih imeli še na dnevnem redu današnje seje mestnega sveta, pa je zmanjkalo časa.
So pa mestni svetniki na začetku današnjega zasedanja med drugim potrdili načrt Poslovne cone Tezno, da na na novo pridobljenem zemljišču med Ptujsko in Zolajevo cesto vzpostavi vadbeni poligon varne vožnje. Tam bodo bodoči vozniki osebnih avtomobilov in tovornjakov lahko opravili prve ure pouka. Ob nedeljah pa naj bi tam še vedno potekal bolšji sejem, ki je vedno množično obiskan.
V pobudah in vprašanjih so mestni svetniki med drugim pozvali k takojšnji odpravi napak v Vrtcu Pekre, predaji 15 občinskih stanovanj mladim, obnovi tržnice na Kidričevem trgu ter ureditvi domnevno prenizko obračunanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za garažno hišo pri kliničnem centru.
Večkrat je bil omenjen tudi protest krajanov Dogoš, ki v sredo zaradi nezaupanja in nasprotovanja kakršnim koli novim komunalnim projektom v njihovem kraju niso želeli prisluhniti predstavitvi projekta Wcycle. Ta bi namreč prinesel nekatere aktivnosti v okviru pilotnega projekta predelave bioloških odpadkov v uporabne urbane zemljine. Čeprav so predstavniki projekta ponavljali, da bo šlo le za aktivnosti v ožjem obsegu, brez večjih vplivov na okolje, so prisotni krajani vztrajali pri nasprotovanju, saj da so Dogoše že zdaj preveč okoljsko obremenjene.
Vir: STA
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Do konca marca je odprt vpis v vrtce
– Mariborska Snaga pričela s poostrenim nadzorom ločevanja odpadkov
– Slavnostna akademija Janka Glazerja
– Mladi fotografi ob svetovnem dnevu voda razstavljali v Europarku
– Hoškim mamicam prepevali učenci podružnične šole
– Tamburaši in frajtonarji zaigrali mamam v poklon
– „Mulci proti doktorju Zlobi“ v Vuzenici
– Prvi, mednarodni Festival čilija in čokolade v Mariboru
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Tržaška cesta bo ponovno zaprta
– LPR predlaga: Zahoviču zlati grb mesta
– Medijem pokazali gradbišče Magnine tovarne v Hočah
– Slavnostno podelili Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine
– Glazerjev natečaj GSKŠ Ruše 19. leto zapored povezal mlade ustvarjalce
– Na otroškem parlametnu o izboljšavi šolskega sistema
– 4 tisoč otrok s Triglavom odšlo na skoke v Planico
– Maribor, mesto športa
Predstavniki svetniških skupin (list in strank) v mariborskem mestnem svetu danes razpravljajo o treh možnih rešitvah za selitev osrednje Mariborske knjižnice. Vodstvo knjižnice si želi prostore v središču mesta. Če že ne na Rotovškem trgu, vsaj v Zavarovalnici Sava. Zadnjo besedo bodo imeli mestni svetniki in svetnice.
Prva možnost je obnova Rotovškega trga s knjižnico. Ta je (pre)draga. Na Mestni občini Maribor ocenjujejo, da bi vrednost projekta znašala približno 2.400 evrov na kvadratni meter, kar bi pomenilo najdražjo knjižnico v Sloveniji. Ker je osrednja knjižnica obstoječe prostore dobesedno prerasla, saj že več let poročamo o prostorski stiski, bi bilo treba za zagotovitev dodatnih kapacitet poglobiti obstoječo stavbo. Zaposleni naj bi tako dobili pisarne v kleteh (brez dnevne svetlobe). Če bi se kljub slabostim odločili za to rešitev, pa se poraja tudi vprašanje možnosti in izvedbe gradbenih del zaradi 500 let starega kompleksa, za katerega je skoraj nemogoče s 100% gotovostjo predvidevati kako bi se odzval na arhitekturne posege.
Načrti knjižnice v peterokraki stavbi KPD.
Druga možnost je, da bi knjižnico vsaj delno, če ne v celoti, preselili v stavbo nekdanjih zaporov za Europarkom, v tako imenovani KPD. Nenazadnje so takšen načrt že vrisali v predstavitev možnosti oživljanja “spečega velikana”, stavbnega kompleksa nekdanjega moškega zapora. A s tem predlogom se, po naših informacijah, vodstvo knjižnice ne strinja, saj želijo na vsak način ostati v središču mesta. Na selitev na drugo stran reke Drave naj ne bi pristali.
Tretja in najverjetnejša možnost pa je selitev v prostore Zavarovalnice Sava v Cankarjevi ulici. Vodstvo knjižnice naj bi ta predlog v celoti podprlo. Projekt je ocenjen na približno 5,5 milijonov evrov. Od tega imajo na MO Maribor že rezerviranih dobrih 4,8 milijone, ostalo pa naj bi pridobili iz obljubljene državne pomoči. Dokončna odločitev, s čimer tudi rešitev za knjižnico, bo znana ta četrtek, ko bodo mestni svetniki in svetnice to točko obravnavali na seji.
Danes je Snaga Maribor pričela s poostrenim nadzorom ločevanja odpadkov, ki bo traja vse do konca leta. Dane so pred očmi in objektivi medijev opravili kontrolo zabojnika za embalažo. V 20 minutah so odkrili 12 potencialnih kršiteljev, zoper katere bodo uvedli prekrškovni postopek.
V zabojniku za embalažo so našli kuverte, položnice in dokumente z imeni in priimki potencialnih kršiteljev. Tako na inšpektorji kot zaposleni na Snagi so prepričani, da ne gre za neznanje ali nevednost, pač pa za malomarnost, lenobo ali celo namerno povzročanje škode. V prekrškovnem postopku bodo ugotavljali in dokazovali kdo je napačno odvrgel najdene smeti, globe za kršitelje pa znašajo od 100 evrov za fizično osebo do 1000 evrov za pravno osebo. A bistveno večjo težavo kot nepravilno nepravilno odloženi papirji, predstavljajo napačno odloženi nevarni odpadki. Več v video izjavi Franja Švajgerja iz mariborskega Medobčinskega inšpektorata.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.
Naravna pridelava in vrhunska kakovost izdelkov sta le dve izmed lastnosti, h katerima prva svetovalnica za CBD v Mariboru stremi. Hempmedico na podlagi dolgoletnih izkušenj verjamejo v čudežno moč konoplje, zato so se specializirali v prodajo izdelkov z vsebnostjo kanabidiola, ene izmed 113 poznanih vrst fitokanabinoidov, ki se nahajajo v konoplji.
Njihovo poslanstvo je širiti znanje o mnogih pozitivnih učinkih te prehranske sestavine, ki blagodejno vpliva na celoten organizem, tako na fizično kot tudi na psihično počutje.
Več o zgodbi Hempmedico preverite v videu:
Več informacij prejmete na njihovem spletu www.hempmedico.si.
Vabljeni k ogledu oddaje v kateri predstavljamo Project Nature in HempMedico, trgovino Bike Center v Mariboru in Plesno rekreacijski center Jam, sledi pa še podjetniški nasvete Aljoše Huberja.
Oglejte si oddajo:
Vsak četrtek ob 21.00 na BK TV.
Podjetje Oven Elektro Maribor je ta teden odprlo prvo izposojevalnico električnih koles v Mariboru in regiji nasploh. Ciljajo predvsem na turiste, da bi jim olajšali pot po mestu in približali okoliške kraje. Upajo pa, da bodo tudi domačini pogosteje pustili avtomobile doma in se na pot odpravili s kolesom.
Izposojevalnica, poimenovana OVeNtura, se nahaja na Gosposki ulici 11 v središču Maribora. Tam imajo na voljo 15 električnih koles, ki jih bodo izposojali s pomočjo posebne aplikacije. Ta uporabnikom nudi tudi štiri turistične pakete, ki vodijo po poteh mesta Maribor, pa vse do Ptuja.
Projekt izvajajo v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor Pohorje ter zadrugo BikeLab. Slednja bo izvajala celovito oskrbo in nadzor nad izposojo koles, naloga zavoda pa je promocija izposojevalnice in skrb za celovitost ponujenih turističnih paketov.
Ura izposoje kolesa stane štiri evre, celodnevni najem pa od osem do 14 evrov, odvisno od paketa. Kolesa imajo 60 kilometrov dometa, kar omogoča tudi izlete izven mesta. “Hitrost je 25 kilometrov na uro. Kolesa so v tem segmentu vrhunska in kot prvi ponudnik na tem področju računamo na dober rezultat,” je v izjavi za medije ob odprtju izposojevalnice povedal direktor podjetja Miroslav Prešern.
Podjetje Oven Elektro Maribor se sicer ukvarja s proizvodnjo elektrike in obnovljivimi viri energije. “V podjetju se zavedamo, da je treba obstoječe storitve nenehno nadgrajevati. Zato je naš cilj razvijati storitve, ki bodo uporabnikom nudile nekaj več, istočasno pa doprinesle napredek, tako v razmišljanju posameznikov kot v razvoju naših storitev. Odprtje prve izposojevalnice električnih koles je tako le uvod v predstavitev in lansiranje celovite palete storitev v letu 2018,” je še povedal direktor.
Vir: STA
Mariborski Vodovod je ob Svetovnem dnevu voda v nakupovalnem središču Europark izvedel dogodek, kjer so podelil nagrade desetim avtorjem izbranih fotografij. Ti so sodelovali na natečaju z naslovom »Voda z naravo«. Istočasno je potekala tiudi razstava izbranih fotografij.
Direktor Mariborskega vodovoda, Danilo Burnač in mariborski župan Andrej Fištravec sta podelila darila in nagrade za najboljše fotografije. Na prireditvi je gostovala tudi maskota Mariborskega vodovoda, Vidra Vida.
Na ogled so postavili deset fotografij, ki so jih v podjetju Mariborski vodovod izbrali na fotografskem natečaju na temo »Voda za naravo«, ki je tudi tema letošnjega svetovnega dneva voda. Avtorjem nagrajenih fotografij so podelili nagrade, predstavili pa sotudi aktualne podatke na temo vode.
Dogodek je bil namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu varovanja virov pitne vode ter zagotavljanju skladne in varne pitne vode. Voda v naravi je namreč bistvenega pomena za delovanje ekosistemov. Uničeni ekosistemi vplivajo na količino in kakovost vode, ki je na razpolago kot pitna voda.
Mariborska občina se bo energetske sanacije javnih objektov lotila v javno-zasebnem partnerstvu preko doseženih prihrankov po modelu energetskega pogodbeništva. Kot pojasnjujejo na mestni občini, bodo na ta način zagotovili celovito ali delno sanacijo 24 izbranih osnovnih šol, vrtcev, občinske stavbe in ledne dvorane ter dvorane Tabor.
Po besedah Marka Rojsa iz Energetske agencije za Podravje bodo v okviru deset milijonov evrov vrednega projekta energetsko sanirali kotlovnice in notranjo razsvetljavo, ob tem pa vzpostavili še učinkovito energetsko upravljanje. V nekaterih objektih bodo prenovili fasado in stavbno pohištvo, izolirali podstrešje, vgradili termostatske ventile, s čimer bodo prihranili energijo in znižale obratovalne ter vzdrževalne stroške.
FOTO: STA
Prenove objektov bodo financirali s prihranki po sistemu javno-zasebnega partnerstva, saj je lani zasebni partner na mestno občino naslovil vlogo o zainteresiranosti vlaganj v energetske sanacije javnih objektov. Po sedanjih izračunih bi takšna oblika mariborsko občino stala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, zasebni partner bi prispeval dobrih pet milijonov evrov, nekaj več kot 3,5 milijona evrov pa si obetajo iz kohezijskih sredstev.
Kot je še dodal Rojs, so se za pripravo projekta odločili na pobudo enega od možnih partnerjev, pri tem pa so izbor objektov naredili kar se da široko, da bi jih lahko čim več vključili v sanacijo.
Med objekte, kjer bo sanacija izvedena celovito in bodo od države prejeli 40 odstotkov kohezijskega denarja, poleg občinske stavbe sodijo še OŠ Bratov Polančič, Leona Štuklja, Ludvika Pliberška, Martina Konšaka, Maksa Durjave, Slave Klavore, Franca Rozmana Staneta, Prežihovega Voranca, Draga Kobala, Rada Robila in Malečnik ter enote vrtcev Tezno in Pobrežje. V drugi skupini so objekti, kjer bodo opravili samo tehnološko sanacijo ogrevalnih naprav, kjer je še osem vrtcev ter Dvorana Tabor in Ledna Dvorana.
Kot je povedal direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar, so se za tako obliko odločili, ker je to za občino najcenejša opcija, za potencialnega zasebnega partnerja pa je projekt zanimiv, saj si bo investicijo povrnil po zaslugi energetskih prihrankov, ki bodo nastali po sanaciji.
“Občina je sicer v času energetskega pogodbeništva deležna le manjšega deleža prihrankov, kar bo odvisno od razpisnih pogojev in pogajanj pred sklenitvijo sodelovanja. Gre za princip, ki ga podpira Bruselj in zato tudi namenja kohezijski denar,” je pojasnil Štrancar.
Po njegovih besedah so prejeli ponudbo Petrola, a bodo v vsakem primeru izvedli mednarodni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi drugi potencialni vlagatelji. Potem ko so na februarski seji potrdili DIIP, bodo na marčevski še investicijski projekt, zatem pa bodo pripravili razpis, ki bi lahko bil končan do poletja.
Po dodatnih pogajanjih si začetek prvih del na občini obetajo v drugi polovici leta 2018, v šolskih objektih pa bi jih večino izvedli v času počitnic naslednje leto. Trajanje pogodbenega partnerstva je stvar razpisa in pogajanj, dosedanja praksa v nekaterih drugih mestih pa kaže na obdobje 10 do 15 let, še pojasnjuje Štrancar.
Za podoben način sicer finančno zahtevne energetske prenove javnih stavb so se odločili tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih. V Ljubljani so pred letom dni partnerstvo sklenili konzorcijem Petrola in podjetja GGE. Gre za največji projekt, preko katerega bodo celovito ali delno energetsko sanirali 49 objektov, celotna naložba pa je vredna 14,9 milijona evrov.
Vir: STA
Danes je v Mariboru odprlo svojo poslovalnico mlado podjetje Flawless code, ki je na področju razvoja informacijske tehnologije v Sloveniji in tujini prisotno že nekaj let.
Otvoritev novih prostorov podjetja Flawless code v Mariboru je obiskal tudi župan MO Maribor Andrej Fištravec, ki pravi, da je vesel mladih informatikov in da je to prava odločitev, saj imajo v Mariboru zaradi dobre tehnične fakultete odlično priložnost za kadre.
Direktor podjetja Flawless code, Primož Kokot je dejal, da je Maribor pravo mesto za njihovo poslovno priložnost.
Na otvoritev so bili povabljeni tudi predsednik republike Slovenije Borut Pahor, državni svetnik Franc Kangler.
Po več neuspelih poskusih, je sedaj na mizi novi predlog rešitve za osrednjo Mariborsko knjižnico, ki še vedno čaka na selitev. Iz Mestne občine Maribor (MO Maribor) so nam sporočili, da imajo pripravljene rešitve, a jih zaenkrat ne razkrivajo. Predvidoma naj bi jih javnosti in medijem predstavili v torek.
“Imamo pripravljene rešitve za prostorsko problematiko Mariborske knjižnice, a jih še ne želimo razkrivati“, so nam sporočili iz MO Maribor. Uradne informacije o novih predlogih naj bi javnosti in medijem predstavili v torek zjutraj, na (zdaj že tradicionalnem) srečanju z novinarji ob kavi, ki ga prirejajo pred (vsako) sejo mestnega sveta. Neuradno pa naj bi bila v igri stavba Zavarovalnice Sava v Cankarjevi ulici.
Foto: Lokalec.si
Ali bi ta (neuradno nova) rešitev ustrezala vodstvu Mariborske knjižnice, nam ni uspelo izvedeli, kajti telefon direktorice Dragice Turjak je zvonil v prazno. Je pa pričakovati, da selitev ne bo sledila prvotno načrtovanemu projektu obnove Rotovškega trga s knjižnico, četudi naj bi zanj že pridobili gradbeno dovoljenje in sklep vlade, s katerim naj bi se slednja zavezala k sofinanciranju projekta v višini približno 2,6 milijona evrov. A celoten projekt, ki naj bi vključeval sanacijo 500 let stare zgradbe ter trga z dvoriščem, naj bi bil vreden okoli 15 milijonov evrov, za kar pa so tudi na mariborski občini že večkrat poudarili, da je znatno preveč.
V Mariboru bo prihodnjo sredo 28. marca, potekalo poslovno srečanje v organizaciji Britansko slovenske gospodarske zbornice, katerega partner je tudi Mestna občina Maribor.
Slika je simbolična.
Potem, ko je pred dvema tednoma Maribor tudi uradno prejel nagrado časnika Financial Times in se s tem uvrstil med top 10 mest prijaznih do investitorjev, se bo v Hotelu Habakuk odvilo srečanje Britansko slovenske gospodarske zbornice, ki so ga poimenovali “Tea with Reason” oz. “Čaj z razlogom”. Na dogodku bodo prisotna različna slovenska in tuja podjetja kot so Magna Europe, Tam Europe in mnogi drugi, pridružil pa se jim bo tudi Clive Memmott, direktor Greater Manchester Chamber of Commerce.
Na dogodku bodo spregovorili o tem kaj se lahko naučimo iz izkušnje Manchestra, drugega največjega mesta v Veliki Britaniji, prav tako pa tudi o tem na katerih področjih lahko Maribor zaradi tujih neposrednih investicij pridobi, ter kaj pomeni novo gospodarsko razmerje med EU in Veliko Britanijo v smislu investicij. o tovrstnih vprašanjih bo tekla beseda na Čaju z razlogom v sredo, 28. marca od 8.30 ure naprej v Hotelu Habakuk, dvorana Turner, v Mariboru. Udeležba je brezplačna, organizatorji pa napriošajo za predhodno registracijo, najpozneje do ponedeljka 26. marca.
Povezava na spletno prijavnico na tej povezavi.
Program:
8.30-9.00 Čaj, zajtrk & mreženje
9.00-9.30 Okrogla miza: “Izstop: novo razmerje med Slovenijo & Veliko Britanijo” (v angleščini z zagotovljenim tolmačenjem)
Sophie Honey, veleposlanica Združenega Kraljestva
Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
9.30-10.30 Okrogla miza: “Investicije v Slovenijo” (v angleščini z zagotovljenim tolmačenjem)
Andrej Poklič, direktor, GKN Driveline Slovenija
Jolanta Gabriel, vodja EBRD Slovenija
Bryan Zhao, direktor, Tam Europe
Jon Locke, član uprave, Nova KBM
Dieter Althaus, podpredsednik, Magna Europe
10.30-11.00 Odmor za kavo & čaj
11.00-12.00 Okrogla miza: “Tuje neposredne investicije v vzhodni kohezijski regiji” (v slovenščini z zagotovljenim tolmačenjem)
Andrej Fištravec, župan, Mestna občina Maribor
Clive Memmott, direktor, Greater Manchester Chamber of Commerce
Marko Kovačič, svetovalec župana, Mestna občina Maribor
Feri Gönc, koordinator projekta SeeMeet 2018
Mihael Leskovar, direktor, Mariborska razvojna agencija
Mariborski župan Andrej Fištravec zaradi odstopa predsednika vlade Mira Cerarja zaenkrat ne pričakuje nobenih težav pri sprejemanju državnega prostorskega načrta (DPN) za območje letališča in s tem povezanim načrtom podaljšanja letališke steze. Kot je dejal, takšni postopki potekajo na nižjih ravneh, zato še vedno verjame v obljube države.
Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben je januarja po sestanku s predstavniki Aerodroma Maribor med drugim dejal, da je v vladnem interesu, da letališče zaživi, zato načrtujejo, da bo maja sprejet DPN za prvo fazo podaljšanja letališke steze.
Fištravec se je postopka sprejemanja DPN lotil tudi na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom vode, kjer je zaradi pričakovanj, da bo pri načrtovanem razvoju mariborskega letališča prišlo do podobnih zapletov kot v lanskem postopku Magne, spomnil na polemike glede porabe prvovrstne kmetijske zemlje za širjenje industrijskih območij.
Pri tem se je v luči dneva vode vprašal, kako lahko prvovrstna kmetijska zemlja in pridelava na njej povzroči onesnaženje podtalnice do te mere, da ta ni več pitna. Po njegovem je zato prvovrstna zemlja tista, ki ne onesnažuje okolja.
“To, kar se zdaj dela v industrijskih conah na Teznem ali v Hočah, ki so že od sedemdesetih let rezervirana za bodočo industrijo, ki zdaj v večji meri prihaja v ta prostor, je takšna proizvodnja, ki ne onesnažuje zemlje. Konvencionalna kmetijska pridelava z uporabo pesticidov, insekticidov in herbicidov pa gotovo ne more vzpostavljati prvovrstne kmetijske zemlje, pač pa jo kvečjemu uničuje,” je prepričan mariborski župan.
Če v resnici želimo varovati vodne vire, potem bi morala država podpirati vsaj ekološko, če že ne biodinamično pridelavo hrane, je še dodal Fištravec.
Po pisanju Večera bi bil sprejem DPN do letošnjega maja rekordno hiter, saj običajno priprava in sprejemanje državnih prostorskih načrtov trajata vsaj nekaj let, tudi zato, ker mora smernice in mnenja podati več kot 20 institucij. Takšna hitrost naj bi že vzbujala strah v lokalnem okolju, da bi bili v prihodnje infrastrukturno preobremenjeni, kar bi znižalo kakovost njihovih življenj.
Kot še dodaja časnik, prav zaradi ambicioznega terminskega cilja ministrstva dokumentacijo za projekt pripravljajo tri podjetja, faze pa ne tečejo zaporedno, kot je to običajno, temveč več hkrati. Do nedavnega je pripravo dokumentacije in gradiv vodilo podjetje Savaprojekt iz Krškega, konec februarja pa je država z javnim naročilom v vrednosti 125.000 evrov posel razdelila med tri podjetja: Savaprojekt, mariborski ZUM urbanizem, planiranje in projektiranje ter ljubljanski PNZ svetovanje in projektiranje.
Vir: STA
Potem ko so željo po vodenju mariborske univerze izkazali štirje kandidati, se je porodilo vprašanje kaj se je zgodilo z napovedano kandidaturo Mejre Festić, nekdanje viceguvernerke Banke Slovenije, ki se je pred kratkim vrnila na Univerzo. “Ne bom kandidirala, ker je na Univerzo v Mariboru nedopustno prevelik vpliv politike, politikanstva in kontaminiranih akterjev z aferami,” je pojasnila.
Festićeva se je po odhodu z Banke kot redna profesorica vrnila na mariborsko Ekonomsko-poslovno fakulteto. Kar nekaj časa se je ugibalo ali bo kandidirala na letošnjih rektorskih volitvah, saj se je tudi njeno ime pojavilo med potencialnimi, neuradnimi kandidati in kandidatkami. Zdaj je jasno, da se je od kandidature umaknila zaradi afer, ki so (kot je ocenila) okužile Univerzo. Četudi bi ena osrednjih institucij v Mariboru po njenem mnenju potrebovala žensko pragmatičnost in modrost, bo mogla nanjo še počakati. “Že na začetku so kontaminirani akterji lansirali laži, da se s postopkom zavlačuje zaradi mene dokler se ne vrnem nazaj na Univerzo, še preden sem zaključila delovno razmerje na Banki Slovenije. Že tu sem dobila odpor do kandidature. Politično kupčkanje in trgovanje s kadri in glasovi je nacionalna folklora v Sloveniji. Ni pomembno kakšne reference in integriteto imaš, če jo sploh imaš, pomembno je, čigava marioneta si in komu boš vračal usluge. To ne spada ne na univerzo in ne v državni zbor ali kamorkoli drugam,” pojasnjuje Festićeva.
Problem je (zgolj) navidezno rešen, ljudje pa naklepno slepi
Delovanje institucije, pa naj si bo to podjetje, zavod, uradna ustanova ipd., naj bi ne glede na turbulence, preprosto nadaljevalo z delom, ko ljudje in mediji pozabijo na afere ali, ko mine “prvi bum”. A s tem se problem ne reši, opozarja Festićeva. “V Sloveniji vlada pojmovanje, da se institucije stabilizira tako, da se afere, kriminal in nečedni posli pospravijo pod preprogo, na vodilne položaje pa postavijo ljudje, ki so in bodo naklepno slepi. Tovrstne prakse so velik razlog za to, da vse več ljudi komentira, da je država “propadla”. Človek, ki je odgovoren in zdravorazumski, ki uporablja enaka merila za vse, ki je odločen in ima pogum za nujne spremembe, ki ga zanimajo sistemske dobrobiti za družbo, je označen za neprilagojenega sistemu in za “drakulo”. Osebe, ki so naklepno slepe in ubogljive pa so z lahkoto postavljene na odgovorna mesta v državi s pomočjo političnega trgovanja z glasovi. To ne velja samo za Univerzo, ampak za vse institucije. Univerza naj bi bila akademska institucija in vzor vsem ostalim, pa je žal znatno preveč akademskega sprenevedanja prisotnega. Skoraj kot v državnem zboru počnejo isti politični obrazi že skoraj 30 let</em><em>, kjer vlada igra “kruha in iger” pred kamerami, v zakulisju pa politično trgovanje s političnimi kadri brez integritete. Vendar univerza ima vsaj potencial preseči vse te slabosti in slabe prakse,” dodaja Festićeva.
Senat Univerze v Mariboru.
Moški (še vedno) dominirajo
Vsi dosedanji voditelji mariborske univerze, starešine alme mater, so bili moški. Letošnja edina kandidatka Festićeva je od kandidature odstopila. Spol seveda ni pogoj za kandidaturo, je pa zanimivo, da v senci nedavnih afer o spolnem nadlegovanju in mobingu, vodenje ostaja v moških rokah, ne glede na to, kateri zmed kandidatov ga bo prevzel. Zanimivo je tudi, da je moška dominanca in patriarhalna usmerjenost vodstva univerze odmevala v nedavnem sodnem procesu, v katerem je nekdanji rektor Igor Tičar tožil predsednico Visokošolskega sindikata Marijo Javornik Krečič, ker ga je v svojih izjavah za javnost med drugim označila za (osebnega) seksista. Tičar je sicer tožbo izgubil, je pa proces sprožil precej polemik na temo odnosov in (ne)enakosti med spoloma ter domnevnemu zatiranju žensk, zaposlenih na Univerzi. Se bo z novim vodstvom to spremenilo? Aktualni kandidati so Zdravko Kačič, Žan Jan Oplotnik, Niko Samec in Jernej Turk. Kar trije (razen Kačiča) so prorektorji nekdanjega vodstva, kar pomeni, da so omenjene afere na Univerzi spremljali ves čas prejšnjega mandata. Pa je kdo ukrepal?
