Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Kovaštvo ima pri nas večstoletno tradicijo. Svetovno priznani umetnostni kovač je Mariborčan, ki kovaški poklic opravlja od leta 1966, ko je stopil v delavnico mariborskega kovaškega mojstra.

Spoznajte zgodbo Mihe Krištofa v spodnjem videu: 

Leta 1982 je prejel naziv mojstra umetne obrti. Delal je kovaške izdelke, kot so okenske mreže, ograje, stoli, svečniki, lestenci, sodeloval pa je tudi s spomeniškim varstvom pri ohranjanju in restavriranju historičnih kovaških elementov na gradovih, palačah in javnih spomenikih. Kovana vrata pri Kužnem znamenju na mariborskem Glavnem trgu so njegovo delo. Leta 1987 je zmagal na natečaju v Vatikanu za oltarno opremo na grobu sv. Cirila v baziliki sv. Klemena v Rimu. To priznanje je bilo tako visokega mednarodnega pomena, da je odtehtalo diplomo. Krištof je takrat bil vpisan v razvid samostojnih kulturnih delavcev.

Vabljeni k ogledu oddaje, kjer predstavljamo poslovno zgodbo podjetja Alzis, tradicijo obrti Čevljarstva Kovačev, spoznali pa smo tudi še edinega umetnostnega kovača, ne samo v Mariboru, ampak tudi v Sloveniji.

Oglejte si oddajo Poslovni Maribor:

Na sporedu vsak četrtek ob 21.00 na BK TV.

S čim vse so na mariborski občini v lanskem letu skušali spodbuditi razvoj gospodarstva? To je tema, o kateri se mnogokrat govori, posluša in poroča. Mi smo pripravili pregled projektov in aktivnosti. Preverite v videu.

V današnjem podjetniškem nasvetu Aljoša Huber razlaga kako navdihovati svoje potencialne kupce z odlično predstavitvijo?

Oglejte si video intervju:

Strateg in podjetniški svetovalec, Mariborčan Aljoša Huber sodeluje tako z zrelimi podjetji in kot startupi.

Delavci mariborske Snage bodo na območju Radvanja v Mariboru od ponedeljka dalje tehtali smeti. To bo en del preverjanja možnosti kaj pričakovati, če ločevanje komunalnih odpadkov opravijo stroji. Gre za predpriprave na poskusno obratovanje sortirnice komunalnih odpadkov, ki jo gradijo na Teznu.

Delo človeka prevzemajo stroji. “Ločevanje odpadkov je zagotovo najpomembnejši segment trenutnega sistema ravnanja z odpadki, v katerem smo tudi mi kot izvajalci javne službe pogosto soočeni z očitkom uporabnikov, kako dolgo bodo še morali ločevati odpadke, ko pa danes tehnologija zmore že skoraj vse,” so sporočili iz Snage Maribor. V pilotnem okolju Radvanja v Mariboru bodo preverjali, kaj bi dejansko pomenilo, če ločevanje, vsaj določenih vrst komunalnih odpadkov, prepustijo strojem. “Z začetkom poskusnega obratovanja sortirnice bomo namreč na slovenskem nivoju razpolagali z edinstveno tehnologijo, ki bo iz mešanih komunalnih odpadkov izločala uporabne materiale. Ker se tudi v pilotnem projektu moramo držati temeljnih pravil, ki jih narekuje državna in občinska zakonodaja s področja ravnanja z odpadki, torej zavezanosti k ločevanju na viru nastajanja odpadkov, v gospodinjstvih, smo projekt zastavili tako, da z njim čim manj posegamo v navade in obveze naših uporabnikov, pa tudi zakonske obveze, ki smo jim zavezani kot izvajalci javnih služb“, dodajajo v Snagi.

Gradbišče sortirnice februarja 2018.

Gradbišče sortirnice februarja 2018.

Zjutraj tehtanje, popoldan odvoz
Prva faza pilotnega projekta, ki so ga poimenovali integrirano zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaže, se prične ta ponedeljek, 19. marca. V Radvanju je ta dan na urniku odvoza smeti na vrsti embalaža. “Tehtali bomo posode odpadne embalaže, v katerih uporabniki neposredno v gospodinjstvih zbirajo odpadno embalažo. Ker bo tehtanje posod potekalo v dopoldanskem času, bomo odvoz odpadne embalaže izvajali v popoldanskih urah. Prebivalce, ki so vključeni v pilotni projekt, smo o naših namerah že obvestili, prav tako pa pojasnili, da se za njih ne spremeni nič,” dodajajo na Snagi. To pomeni, da morajo prebivalci do 6. ure zjutraj (kot doslej) na prevzemno mesto nastaviti posodo z odpadki, le da bodo posode prazne kasneje kot običajno. Ta faza projekta bo trajala predvidoma do prvomajskih praznikov.

Jeseni spremembe urnikov odvozov smeti
Pilotni projekt se bo nadaljeval jeseni, “ko bomo mešane komunalne odpadke in odpadno embalažo na pilotnem območju pričeli odvažati skupaj, torej na isti dan, kar pomeni, da bo prišlo do sprememb koledarjev odvoza. Prebivalce testnega območja bomo o tem pravočasno obvestili in jim tudi posredovali nove. Sortirnica pa bo potem naredila svoje,” so sporočili iz Snage. Opravili bodo primerjave rezultatov ročno ločenega zbiranja odpadkov v gospodinjstvih in strojnega dela sortirnice, ki bo prav tako ločevala med mešanimi komunalnimi odpadki in odpadno embalažo. Izsledke projekta pa bodo predstavili konec leta, tudi na državnem nivoju. “Ministrstvo za okolje in prostor smo o projektu obvestili in jim ga želeli tudi predstaviti. Ker so okoljski cilji Slovenije jasni, čim več odpadkov želimo usmeriti v predelavo oz. reciklažo, in sledijo tudi ciljem Evropske unije, verjamemo, da si oči pred dejstvom, da je strojno ločevanje odpadkov učinkoviteje in ceneje kot ročno, dolgo več ne bomo mogli zatiskati,” še pišejo na Snagi.

Pošta Slovenije in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije (MJU) sta nadgradila dolgoletno sodelovanje na področju tehnoloških storitev. V mariborskem logističnem centru so včeraj Ministrstvu predali v uporabo visoko varni podatkovni center z dodatnimi pisarniškimi prostori in komunikacijsko povezljivostjo do centra v Ljubljani.

Generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak in član poslovodstva Pošte Slovenije Andrej Rihter sta generalnemu direktorju Direktorata za informatiko Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije Juriju Bertoku v poštnem logističnem centru v Mariboru predala v uporabo visoko varni podatkovni center. Ministrstvo za javno upravo je namreč lani izrazilo potrebo po dodatnih kapacitetah podatkovnih centrov v Mariboru. Tako so najeli še en celotni visoko varni podatkovnega center kapacitete 100 m².

Pošta Slovenije danes razpolaga z 800 m² podatkovnih centrov (od tega jih 200 m² najema MJU). Podatkovni centri so zgrajeni na dveh lokacijah, in sicer v prostorih poštnega logističnega centra Maribor ter v prostorih poštnega logističnega centra Ljubljana. Zgrajeni so po najvišjih varnostnih standardih in imajo certifikat ISO 27001:2013 ter certifikat TIER III. Vsi podatki se hranijo v Sloveniji, stranke Pošte Slovenije pa so bančne in državne institucije, avtomobilska industrija, telekomunikacijski operaterji, šolstvo, IT podjetja ipd.

Od včeraj je v uporabi prenovljen Petrolov bencinski servis v Rušah.

Prenovo servisa so pričeli 23, oktobra lani, v novi podobi pa so ga ponovno za uporabnike odprli včeraj. Bencinski servis ima nov prodajni prostor, prav tako pa tudi prostor za avtodome.

Petrolova prenovljena črpalka Ruše
Kot so zapisali na Facebook strani Občine Ruše je novost prenovljenega becinskega servisa  “prostor za avtodome, ki je bil zgrajen na pobudo Občine Ruše. Tako lahko avtodomi na bencinskem servisu odtočijo fekalije iz rezervoarjev in dotočijo vodo,” so zapisali.

Vir: Facebook stran Občina Ruše

Vir: Facebook stran Občina Ruše

Mariborčanki Barbari Štancer, znani kot Mao-Tara, je uspel preboj na ameriški trg. Svojo sliko Circle of Life – Balance (Krog življenja – Ravnovesje) je razstavila v New Yorku, v galeriji ArtBox, kjer so izbirali umetnike iz vsega sveta.

Kot brezposelna oseba je Štrancerjeva pričela razvijati svoje podjetniške veščine kot udeleženka programa PvSP za problemsko območje na Mariborski razvojni agenciji (MRA). Danes so njene slike prevzele številne ljudi, kupilo jih je že več kot 1.000 oseb iz različnih koncev sveta. Tako so se za Mariborčanko pričeli zanimati v mednarodnih galerijah, s čimer so se ji oprle nove poslovnih priložnosti. Po uspešno izvedenih 50-ih razstavah (v Sloveniji, Avstriji, Švici, Nemčiji, Španiji) se ji sedaj obeta še samostojna razstava v New Yorku. Ta vikend (17. in 18. marca) pa se bo predstavila tudi na sejmu ALTERMED v Celju.

Slika Circle of life - Balance (Krog življenja - Ravnovesje). Foto: Barbara Štrancer

Slika Circle of life – Balance (Krog življenja – Ravnovesje). Foto: Barbara Štrancer

S Krogom življenja osvojila Američane
Ime Mao-Tara (pomeni Roka harmonije) si je Štrancerjeva nadela pred leti v Braziliji, kjer je takrat bivala in ustvarjala. Že več kot 10 let ustvarja energijske in osebne slike ter se ukvarja tudi z alternativno in energetsko terapijo. Slike riše na platno, z akrilnimi barvami ter z različnimi drugimi naravnimi materiali, kot so zemlja, pesek, les, kamenje, kristali. Glavni namen njenega ustvarjanja je pomoč in podpora ljudem skozi lastno kreativnost. V sliko Krog Življenja – Ravnovesje, ki je zaznamovala njen preboj na ameriški trg, je vpletla veliko simbolizma. Drevo kot simbol življenja in rasti. Korenine predstavljajo moč, stabilnost in prizemljitev. Te rastejo iz čistega centra svetlobe in večnosti ter ustvarjajo simbol keltskega križa, ki je simbol vstajenja ter sporočila, da svetloba zmeraj premaga temo.

Današnjo sejo sveta Zavoda za turizem Maribor-Pohorje, na kateri naj bi odločali o razrešitvi direktorice Doris Urbančič Windisch, so prekinili, ker naj bi člani sveta zavoda potrebovali pravno pomoč. Tako se že tri mesece trajajoča agonija njenega razreševanja nadaljuje, do kdaj pa še ni jasno.

Predsednik sveta zavoda Gregor Bezlaj je ob našem obisku seje povedal, da moramo zapustiti prostor. Po seji, ko so nas zanimale podrobnosti odločanja o eni najbolj aktualnih tem v Mariboru, pa je bil skromen s pojasnili. Preverite v video izjavi.

Niso ji pustili do besede
Še vedno hodi v službo s srcem, pravi direktorica Zavoda Doris U. Windish, a priznava, da ji pojenja energija. Želela si je, da se njeno razreševanje danes konča, a glede na (ne)razplet ostaja na položaju še najmanj do naslednje seje. Do takrat pa si bodo člani sveta zavoda priskrbeli pravno pomoč. Ob prisotnosti svojega odvetnika je današnjo sejo obiskala tudi sama, ampak ne njej, ne njenemu pooblaščencu niso pustili do besede. Podrobnosti v njeni video izjavi.

Točno opoldne se je tudi v Mariboru začel protestni shod zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Jezni učitelji, vzgojitelji, pomočnice in kulturniki so napolnili Trg generala Rudolfa Maistra, kjer so zahtevali izpolnitev dogovorjenega z vlado. Okrog 1000 protestnikov je jasno in glasno sporočilo, da bodo vztrajali do konca.

protest, stavka, maribor

Ob 12. uri se je na mariborskem Trgu generala Maistra zbralo več kot tisoč stavkajočih učiteljev in vzgojiteljev, pridružili pa so se jim tudi kulturniki. Udeleženci shoda so opozorili na zapostavljanje učiteljskega poklica. Kot je dejal Boris Radosavljevič, predsednik OO SVIZ Podravja, ne bodo pristali na to, da bi jih vlada plačevala slabše kot druge na primerljivih delovnih mestih in z enako stopnjo izobrazbe v drugih delih javnega sektorja. Med njihovimi zahtevami pa je tudi pošteno ovrednotenje razredniškega dela ter višji regres za tiste, ki prjemajo minimalno plačo.

stavka, maribor, učitelji (5)

V šolah in vrtcih je pred mesecem dni sicer že potekala stavka. Vzgojitelji, učitelji in drugi strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju so se takrat v središču prestolnice zbrali na množičnem shodu, ki se ga je po navedbah sindikata udeležilo okrog 20.000 ljudi.

Izobraževalci in izobraževalke zase ne zahtevajo, da bi bilo njihovo delo ovrednoteno bolje kot delo drugih zaposlenih, ne pristajajo pa na to, da bi jih vlada plačevala slabše kot druge na primerljivih delovnih mestih in z enako stopnjo izobrazbe v drugih delih javnega sektorja. Med njihovimi zahtevami pa je tudi pošteno ovrednotenje razredniškega dela ter višji regres za tiste z minimalno plačo.

V sindikatu so že takrat napovedali vnovično stavko, če z vladno stranjo ne bo dosežen dogovor. V ponedeljek je že kazalo, da jim bo uspelo, nazadnje pa predloga, ki so ga po sindikalnih navedbah pred tem tako rekoč že uskladili, vladna stran ni parafirala.

Sindikat se je zato odločil, da izvede napovedano stavko, obenem pa so že zagrozil, da čez približno mesec dni, najverjetneje 17. aprila, znova v Ljubljani pripravijo “novo, silovito zastavljeno stavko”. Pri tem pa bodo po potrebi odšli tudi pred sedeže koalicijskih strank, poroča STA.

 

Medtem ko Ljubljana kot kaže nima posluha za Maribor in Podravje, se mesto in regija vendarle ponašata z uvrstitvijo med top 10 mest prijaznih do investitorjev. Maribor je danes uradno prejel nagrado priznanega časnika Financial Times. V francoskem Cannesu jo je prevzel župan MO Maribor Andrej Fištravec.

Maribor

Maribor

Maribor se je uvrstil na sedmo mesto mikro evropskih mest prijaznih do investitorjev. Enako nagrado v kategoriji regij pa je za šesto mesto prejela regija Podravje. A današnji prevzem nagrade je potekal v senci nedavno zavrnjene subvencije za prihod ameriškega tehnološkega podjetja EON Reality v Mariboru, subvenciji je namreč rdečo luč prižgal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Kljub temu je Maribor danes tudi uradno prejel nagrado za uvrstitev med top 10 investitorjem prijaznih mest v Evropi. V družbi večjih in manjših evropskih mest in regij je župan Fištravec ob prejemu dejal, da gre za pomembno priznanje Mariboru. “Pred leti, ko sem nastopil mandat, je bilo očitno, da je čakanje na državni ali evropski denar zaman, zato smo ustanovili platformo Invest in Maribor. Vprašanje zakaj investirati v Maribor se pogosto pojavlja. Zaradi geostrateške lokacije mesta, saj leži na stičišču prometnih koridorjev, zaradi narave in prijetnega bivanjskega okolja, ker je to mesto, ki je leta 2012 nosilo naziv Evropska prestolnica kulture, kar pomeni, da imamo razvito kulturno in družabno življenje ter ker letos nosi naziv Maribor – Evropsko mesto športa 2018 in ima razvito športno infrastrukturo,” je dejal. Dodal je še, da Maribor gospodarsko okreva, “v zadnjih petih letih se je število delovnih mest povečalo za 4.700. Razvoj mesta bo podkrepljen z novogradnjami, bližina Magne in drugi gospodarski ukrepi bodo omejili oziroma spremenili trend zmanjševanja prebivalcev mesta, Maribor je na robu preobrazbe,” je povedal Fištravec. Enako nagrado v kategoriji regij je za šesto mesto prejela regija Podravje, nagrado pa je sprejel Božidar Pučnik, vodja investicijske pisarne Invest in Podravje iz Mariborske razvojne agencije (MRA).

Podelitev nagrade. Vir: MO Maribor

Podelitev nagrade. Vir: MO Maribor

Obiskali tudi mednarodni investicijski sejem
Podelitev nagrad oziroma nazivov fDi European Cities & Regions of the Future
2018/2019, evropskih mest in regij prihodnosti, je potekala danes v mestu Cannes v Franciji, vzporedno s pričetkom največjega mednarodnega investicijsko-nepremičninskega sejma MIPIM. Sejem MIPIM velja za največje mednarodno nepremičninsko stičišče tako podjetij, agencij, držav, mest, lokalnih oblasti, ki ponujajo različne investicijske projekte kot tudi potencialnih investitorjev, ki iščejo nove priložnosti. Tradicionalno prepoznan sejem, kjer svoje priložnosti iščejo oziroma se predstavljajo so tudi mesta in regije, letos bo na MIPIM-u okoli 500 predstavnikov lokalnih oblasti. “To samo potrjuje prizadevanja in usmeritev Maribora in Podravja ter njunih investicijskih platform Invest in Maribor in Invest in Podravje, ki razvijata strategijo privabljanja investitorjev na lokalni ravni,” so sporočili iz MO Maribor. Prepoznavnost Maribora in Podravja kot lokacije prijazne do investitorjev se bo nadaljevala konec marca, ko bo prvič v Mariboru potekal »Čaj z razlogom«, poslovno srečanje, ki ga organizirata Britansko – slovensko gospodarska zbornica in revija Slovenia Times. Svoje izkušnje pri privabljanju investitorjev bo predstavil Clive Memmott, direktor Great Manchester Chamber of Commerce. Manchester in okolica Manchestra sta prav tako prejela vrsto nazivov v sklopu fDi European Cities & Regions of the Future 2018/2019, med drugim tudi za strategijo privabljanja investitorjev.

Jure Sreš in Domen Hohler, študenta mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), sta danes za zmago na projektu Zimska šola informatike prejela denarno nagrado v višini 1.000,00 EUR. Na zaključni sprejem so ju povabili v prostore Nove KBM na Teznu. Banka je namreč z razpisom Zimske šole podprla mlade talente.

Z današnjim sprejemom in podelitvijo se je uradno zaključila letošnja Zimska šola informatike, v sklopu katere so študentje reševali izziv razvoja decentraliziranih aplikacij na verigah blokov (ang. Blockchain), kar bo v prihodnosti ključno vplivalo tudi na razvoj bančništva. Udeležence današnje zaključne prireditve je med drugim pozdravil tudi član uprave Nove KBM Josef Gröblacher. Nova KBM namreč v duhu sledenja svojemu sloganu »pripravljeni na jutri« posebno pozornost namenja spodbujanju razvoja mladih talentov, krepitvi sodelovanja s fakultetami in premišljenemu uvajanju sodobnih tehnologij v svoje procese. Ob zaključku predavanj je Nova KBM v sodelovanju s Pošto Slovenije udeležencem Zimske šole postavila tudi izziv. Cilj letošnjega izziva je bil izdelava rešitve, ki bi omogočala sodobno obliko plačevanja po povzetju z uporabo pametnih pogodb in tehnologijo verige blokov. “Tehnologije vseskozi spreminjajo bančništvo, zato si v Novi KBM prizadevamo izkoristi tehnološke rešitve in na njih gledamo kot na priložnosti za razvoj inovativnih pristopov pri razvoju in nadgrajevanju naših storitev. Tehnologija veriženja blokov je zagotovo ena izmed tistih, ki bo v prihodnosti spreminjala številna področja, tudi bančništvo, zato v Novi KBM področje aktivno spremljamo. Pri tem nam pomagajo ideje mladih talentov, katerih razmišljanja še niso ukalupljena in ponujajo nove smeri v iskanju in razvijanju idej ter rešitev,” je povedal Aleš Živkovič, upravljalec inovacij IT pri Novi KBM.

Zaključek Zimske šole informatike na obisku Nove KBM na Teznu.

Zaključek Zimske šole informatike na obisku Nove KBM na Teznu.

Z zmago sta si zagotovila delovno prakso
Na izzivu Zimske šole so sodelovale tri ekipe študentov. Kljub temu, da so vse tri razvile izjemno prodorne in uporabne rešitve, se je komisija na koncu odločila, da sta najboljšo rešitev predstavila Jure Sreš in Domen Hohler, ki sta prejela tudi denarno nagrado. Obeta se jima tudi priložnost plačane poletne prakse oziroma redne zaposlitve po končanem študiju. Za vse udeležence zimske šole pa so danes, pred uradno podelitvijo nagrade, organizirali tudi voden ogled informacijskega oddelka banke. “Z letošnjo zimsko šolo smo želeli študente, tako kot tudi Nova KBM, pripraviti na jutri, saj je tehnologija veriženja blokov (ang. blockchain) označena kot ena najpomembnejših inovacij na področju informatike v zadnjem desetletju. Študentje so se po uvodnih predavanjih, namenjenih spoznavanju osnov verig blokov ter seznanitvi z razvojem aplikacij na različnih platformah verig blokov, lotili tekmovalnega dela. Kljub pestremu izpitnemu obdobju so neobremenjeni z obstoječimi modeli v treh tednih, po posvetih z mentorji iz Inštituta za informatiko in Nove KBM, pripravili in predstavili izjemno prodorne rešitve, ki končnim uporabnikom prinašajo konkretne prednosti,” je povedal Muhamed Turkanović z Inštituta za informatiko, ki je na organizator projekta Zimska šola informatike na FERI-ju.

Glavni odbor Sviza je s “popolnim soglasjem” potrdil za sredo napovedano stavko. Tokrat bo enajst shodov po državi, tudi v Mariboru in na Ptuju.

Glavni odbor Sviza je s “popolnim soglasjem” sinoči potrdil za sredo napovedano stavko. “Z našim bojem za zmanjšanje zaostankov vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela nadaljujemo, ker je vlada danes od praktično dogovorjenega usklajenega dogovora očitno odstopila,” je po seji dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.

Vir: STA

Vir: STA

Predlog dogovora so predstavniki vladne in sindikalne Sindikata za vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) namreč pripravili po današnjih pogajanjih s prvo vladno pogajalko Liljano Kozlovič, ki so sledila srečanju pri predsedniku vlade Miru Cerarju in predstavnikih vladne koalicije.

Zapletlo pa se je po tistem, ko so z vladno stranjo dogovorili že vse elemente stavkovnega sporazuma, Kozlovičeva pa je nato morala predčasno oditi na pogajanja s skupino sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije.

Ko so predlog dogovora predstavniki Sviza prinesli v parafiranje na pogajalsko sejo, pa Kozlovičeva predloga po Štrukljevih besedah ni bila več pripravljena podpisati, čeprav so mu premier in koalicijska partnerja obljubili, da bo danes do tega prišlo, a si je vladna stran nato očitno premislila.

Po Štrukljevih besedah se s tem norčujejo tako iz 40.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju kot tudi iz staršev. “To ni več resno. Mi se za nos vleči ne bomo pustili,” je bil oster.

V torek se tudi ne more zgoditi nič takega, da bi sredino stavko preložili, je še zagotovil Štrukelj. Napovedal je, da bodo boj za ustrezno vrednotenje dela nadaljevali, stavko pa bodo po sredi tudi zaostrovali do izpolnitve njihovih zahtev. “Do konca bomo zdržali enotni, kajti tukaj gre tudi za elementaren ponos strokovnih delavcev,” je še dejal. Stavka bo sicer potekala na enak način kot februarska, protesti pa tokrat ne bodo samo v prestolnici, ampak po več mestih v državi.

Sviz naj bi po neuradnih informacijah sicer izpogajal za dva plačna razreda višje plače za vse vzgojitelje in učitelje, razredniki pa bi bili za čas opravljanja te funkcije uvrščeni še en plačni razred višje. Pri zahtevi o 1200 evrih regresa za vse zaposlene z minimalno ali nižjo plačo v sindikatu niso bili popolnoma uspešni, a naj bi bil zanje predlog 1050 evrov prav tako sprejemljiv, saj bi pomenil 200 evrov višji regres, kot ga prejemajo sedaj. Predlagane spremembe naj bi se uveljavile postopoma, in sicer v treh letih.
Vir: STA

Vsak podjetnik ima svojo edinstveno zgodbo o uspehu, tudi Matej Hribernik, ki ga je do podjetništva pripeljala ljubezen do lesa. Ustanovil je podjetje 3males. Pravi, da moraš les oblikovati z izjemnim občutkom in kreativnostjo in je uspeh zagotovljen.

Več v video intervjuju: 

Za projekt nadgradnje železniških postaj Maribor ter Tezno in progovnega odseka Maribor-Počehova so prispele tri ponudbe, je danes sporočila državna direkcija za infrastrukturo. Najcenejša predvideva izvedbo projekta za 53,4 milijona, najdražja pa za 55,5 milijona evrov.

Direkcija za infrastrukturo je danes ob 11. uri odprla pravočasno prispele ponudbe za naročilo nadgradnje železniške postaje Maribor, nadgradnje železniške postaje Tezno in nadgradnje progovnega odseka Maribor-Počehova na glavni železniški progi med Zidani mostom in Šentiljem. Prejete so bile tri ponudbe.

Železniška postaja maribor

Najcenejšo ponudbo v vrednosti 53,4 milijona evrov (DDV je že vključen) sta oddali podjetji Ginex International in Kostak. Po vrednosti sledi ponudba družb Riko in RZD International (54,9 milijona evrov), tretja ponudba, ki so jo pripravila podjetja SŽ-ŽGP, Pomgrad, Kolektor Koling in GH Holding, pa dela ocenjuje na 55,5 milijona evrov.

O nadaljnjih korakih in rokih v zvezi z izbiro izvajalca na direkciji niso govorili.

Javno naročilo za nadgradnjo mariborske postaje, ki naj bi imela po novem tri perone, so objavili konec decembra, prvi določeni rok za oddajo ponudb za izvedbo pa je potekel 5. februarja. Ker do takrat ni prispela nobena ponudba, so rok podaljšali do danes.

Javno naročilo poleg nadgradnje glavne železniške postaje v središču Maribora obsega še nadgradnjo postaje v mestni četrti Tezno in progovnega odseka med Mariborom in Počehovo. Ocenjena skupna vrednost projekta, sodeč po objavi na portalu javnih naročil, je 36,5 milijona evrov brez DDV. Investicijo naj bi financirala država s sredstvi EU.

Kot je med lanskim obiskom v Mariboru povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, je glavni cilj posodobitve glavne železniške postaje v Mariboru in posledično postaje v mestni četrti Tezno, da se tovorni promet umakne iz središča mesta.

Na postaji je poleg izgradnje dodatnega perona ter obnove vhodne avle in obstoječega podhoda med drugim predvidena tudi postavitev dvigal, tekočih stopnic in druge infrastrukture za lažji dostop za gibalno ovirane osebe, prav tako naj bi posodobili signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave ter postavili dodatne zaščitne ograje.
Vir: STA

Zakaj “navadni” Slovenci ne morejo več dobiti ugodnih kreditov? Tudi o tem smo se v Dialogu odkrito pogovarjali z Mejro Festić, nekdanjo viceguvernerko Banke Slovenije. Podrobnosti v videu.

Voditeljica: Špela Žerjal
Oddaja Dialog je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00 na BK TV.

Zakaj “navadni” Slovenci ne morejo več dobiti ugodnih kreditov? Tudi o tem smo se v Dialogu odkrito pogovarjali z Mejro Festić, nekdanjo viceguvernerko Banke Slovenije. Podrobnosti v videu.

Voditeljica: Špela Žerjal
Oddaja Dialog je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00 na BK TV.

Zavarovalnica Sava je v lanskem letu ustvarila 25 milijonov evrov čistega dobička. Glede na leto 2016 so obračunali skupaj 5,3 % več premij in izplačali za 19,5 % več škod, pri čemer je poglavitni del povečanja izplačila škod v letu 2017 na račun velikega števila ujm, ki so Slovenijo prizadele v lanskem letu in doživetij lastnikov polic življenjskih zavarovanj.

Na Zavarovalnici Sava so v letu 2017 Obračunali so 365,7 milijona evrov kosmate premije in izplačali 236,6 milijona evrov kosmatih škod. Čisti dobiček ob koncu leta je znašal 25 milijonov evrov. »V Zavarovalnici Sava smo dokazali, da so bile poslovne poteze, ki so privedle do združitve, pametno načrtovane. Rast premije in stabilnost poslovanja zavarovalnice sta odličen kazalnik, da smo si zadali prave cilje in ubrali pravo strategijo. Pomeni tudi, da se vsi zaposleni na svojih področjih trudimo po svojih najboljših močeh ter s svojim znanjem in sposobnostmi prispevamo k dobrim rezultatom. Zavarovanca v naši zavarovalnici postavljamo v središče pozornosti, kar se kaže tudi v razvoju novih produktov in novih storitev. Tako smo v zaključku leta 2017 trgu predstavili dodatno zdravstveno zavarovanje, naslednji teden pa pričnemo s trženjem našega prenovljenega premoženjskega zavarovanja DOM, v katerega smo združili in nadgradili dosedanji dve zavarovanji – OPA! in Moj dom,« je rezultate komentiral David Kastelic, predsednik uprave Zavarovalnice Sava.

12. marca 2018 pričnejo v Zavarovalnici Sava s prodajo prenovljenega premoženjskega zavarovanja DOM, pri katerem so veliko pozornosti posvetili potrebam zavarovancev tako iz vidika naprednih tehnologij, ki jih je v hišah vedno več, še bolj pa iz vidika reševanja škodnih zahtevkov. »Zavedamo se obljube, ki smo jo dali ob združitvi. Našo obljubo, da zavarovanci ne bodo nikoli sami, uresničujemo pri razvoju vseh vrst zavarovanj, zato me izredno veseli, da lahko zavarovancem v naslednjem tednu predstavimo naše prenovljeno zavarovanje DOM, ki je prilagojeno zavarovančevim potrebam,« je še dodal Kastelic.
Načrti za leto 2018 so še ambicioznejši od doseženega v letu 2017, saj napovedujejo čisti dobiček v višini 30 milijonov evrov.

Vlada je na včerajšnji seji izdala uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za železniško progo med Mariborom in Šentiljem, ki daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker omenjena železniška proga ni več ustrezna, je najprej predvidena nadgradnja obstoječega tira, pozneje pa je načrtovana še gradnja drugega tira.

V DPN so določene rešitve glede prometno-tehničnega, komunalnega, varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, pa tudi urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja posega v prostor, so zapisali na vladnem uradu za komuniciranje.

Z državnim prostorskim načrtom se načrtuje ureditev odseka železniške proge Maribor-Šentilj-državna meja z gradnjo drugega tira in prestavitvijo obstoječega tira na posameznih odsekih, z vsemi objekti, napravami in ureditvami, potrebnimi za nemoteno funkcioniranje železniške proge.

Prav tako je med drugim načrtovana rekonstrukcija železniških postaj Pesnica in Šentilj ter prestavitev železniškega postajališča Cirknica.

Glavno železniško postajo nameravajo sicer nadgraditi tudi v Mariboru. Razpis za nadgradnjo postaje, ki naj bi po novem imela tri perone, je odprt do 12. marca.

Železniška proga Maribor-Šentilj, ki je dolga skoraj 16 kilometrov, je del glavne železniške proge št. 30 Zidani Most-Šentilj-državna meja. Je tudi del Baltsko-jadranskega koridorja, ki poteka na relaciji Gradec-Šentilj-Maribor-Ljubljana-Koper/Trst, poleg tega pa je tudi pomembna povezava z Luko Koper ter neposredna povezava Avstrije z Mediteranskim koridorjem.

Vir: STA

Ameriško podjetje EON Reality je od ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška dobilo rdečo luč finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Komisija gospodarskega ministrstva je namreč ugotovila, da družba ni kapitalsko ustrezna Na to se je odzval župan Andrej Fištravec ter ministra Počivalška pozval, naj spremeni svojo odločitev. 

Včeraj je v javnosti zaokrožila novica, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) obvestilo visokotehnološko podjetje EON Reality, da mu ne odobrava finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Na novico se je ostro odzval mariborski župan Andrej Fištravec in ministra Počivalška pozval naj nemudoma  spremeni svojo odločitev in s tem zagotovi nova delovna mesta, ki jih Maribor, Podravje in Slovenija še kako krvavo potrebujemo. “S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je sporočil Fištravec.  “Maribor je tako že drugič v dobrem letu po zaslugi gospodarskega ministra Počivalška in MGRT izvisel pri prihodu pomembnega svetovnega IKT-podjetja, ki je želelo začeti delati v Mariboru. Na tak način so priložnost ponovno izgubili mladi strokovnjaki in študentje ter Univerza v Mariboru,” se še odziva mariborski župan. “Resnično zaskrbljujoče je dejstvo, da se ponovno pojavljajo informacije o neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni,” je bil jasen župan. Ob tem pa je še  spomnil tudi na primer podjetja IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničilo v Zagrebu in tam razpisalo 500 delovnih mest.

tkalka predavanje

Minister Počivalšek se je z izjavo do nekaterih medijev odzval, z izjavo, češ, da državnih spodbud ne morejo dati na lepe oči. “Proučili smo vlogo investitorja. Komisija je vlogo zavrnila, ker je to podjetje kapitalsko neustrezno,” je STA povedal Počivalšek in dodal, da so proučitev podjetja zaupali tudi družbi PWC svetovanje.

Tako komisija kot družba PwC sta po ministrovih besedah ugotovili, da so “izgube investitorja, ki so presegle polovico osnovnega kapitala, takšne, da je to podjetje kapitalsko neustrezno”. “Ne po slovenski ne po evropski zakonodaji mu ne moremo podeliti te subvencije,” je dodal minister.

Mariborski župan Andrej Fištravec je sporočil, da bi podjetje EON Reality v Mariboru lahko zaposlilo okoli 250 perspektivnih visokotehnoloških kadrov, da pa se po zavrnitvi državne podpore po informacijah občine seli na Madžarsko.

“S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je dejal župan. Spomnil je tudi na primer ameriškega velikana IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničil v Zagrebu, in dejal, da se ponovno pojavljajo informacije o “neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni”.

Minister je županove očitke zavrnil, češ da so globoko zavajanje.

EON Reality V Mariboru bi postavili razvojno-prodajni center za regijo, od koder bi pokrival Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Romunijo, je za Finance pojasnil Simon Štrancar, kontaktna oseba za podjetje pri nas, sicer direktor mariborske mestne uprave. Načrtovana naložba bi bila vredna 17 milijonov evrov, še poroča STA.

 

 

 

Stečajnemu upravitelju Športnega centra Pohorje Dragu Dubrovskemu tudi na tokratni dražbi ni uspelo prodati ponujenega premoženja, del katerega je bil tudi kompleks žičniških naprav na Arehu, za katere je kupca skušal najti že četrtič. Kot je povedal, namerava nove dražbe s spet nižjimi cenami razpisati v treh mesecih.

Vir: arhiva Lokalec.si

Dubrovski je žičnice na Arehu s pripadajočimi zemljišči in objekti v paketu z manjšim delom na Mariborskem Pohorju prvič prodajal februarja lani za 11,4 milijona evrov, poleti je areška smučišča na vrhu Pohorja prvič ponudil ločeno za 8,5 milijona evrov, novembra pa za 6,8 milijona evrov. Pred tokratno dražbo je ob soglasju upnikov izklicno ceno znižal na 5,5 milijona evrov.

K temu je dodal, da vplačanih varščin za kompleks obeh vlečnic Partizanka, vlečnic Areška, Ruška, Orel, Žigart, Vali, Kekec, obe vlečnici Cojzarica in šestsedežnico Pisker s pripadajočimi zemljišči, objekti in opremo, ni bilo.

“Zanimanje obstaja, vendar interesenti očitno čakajo na še nižje cene. V primeru odločitve za nakup gre namreč za precej velik vložek, ki bi nato čakal bodočega lastnika,” je dejal Dubrovski in ob tem napovedal, da bo ceno verjetno znižal za okoli 20 do 25 odstotkov, kar mora sicer potrditi upniški odbor.

Na včerajšnji dražbi mu je tako uspelo prodati le deset let star osebni avtomobil, brez kupca pa je ostalo tudi nekaj manjših zemljiških parcel ter oprema za sistem zasneževanja akumulacijskega jezera Arena, za kar je izklicna cena zdaj postavljena pri 274.800 evrih oziroma več kot polovico manj kot v prvem poskusu.

Zanimanja ni bilo niti za večnamenski objekt na Trikotni jasi s pripadajočo opremo po izklicni ceni 32.700 evrov ter za solastniška deleža na zemljiščih med smučiščema Videc in Partizanka za 15.300 evrov.

Je pa medtem stečajno maso Športnega centra Pohorje obogatila Mestna občina Maribor, ki je v začetku februarja plačala skoraj 550.000 evrov. Gre za dolg v zvezi z obljubljenim pokrivanjem razlike med stroški obratovanja in ustvarjenimi prihodki za izvajanje javne gospodarske službe prevoza potnikov s Pohorsko vzpenjačo, ki jih občina ni plačala v letih 2011 in 2014.

Še vedno pa ni znan razplet precej večje terjatve podjetja v stečaju do občine. Gre za plačilo za izvzem žičniških naprav iz stečajne mase, ki jih je slednja medtem dala v koncesijsko upravljanje Marpromu. Sodni spor se kljub opravljenim več cenitvam in poskusom mediacije vleče že nekaj let, sodišče pa je pred časom imenovalo več sodnih cenilcev različnih strok.

Dubrovski je sprva od občine terjal 17 milijonov evrov, kolikor znaša knjigovodska vrednost tega premoženja, pozneje so v okviru pogajanj prišli že na okoli sedem milijonov evrov, a občina tudi na to ni pristala. Predlagala je novo cenitev, ki pa je bila kar dvakrat višja, zato do dogovora znova ni prišlo.
Vir: STA

Letos bo minilo sto let od postavitve prve elektrarne na Dravi. Hidroelektrarna Fala je najstarejša še delujoča velika hidroelektrarna v Sloveniji, letno proizvedene približno 260 milijonov kilovatnih ur električne energije.

Kot pojasnjujejo na Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), se je o energetski izrabi Drave, ki je bila pred tem izkoriščana v gospodarske namene predvsem kot splavarska transportna pot, začelo razmišljati že konec 19. stoletja. Preučevali so več možnih lokacij za elektrarno, za Falo pa so se odločili zaradi geoloških razmer in dejstva, da je dolina tu zelo ozka in zajezitev ne bi povzročila večjih uničenj obdelovalnih površin in drugih objektov.

Leta 1913 se je začela gradnja prve hidroelektrarne na Dravi, ki je bila hkrati največja hidroelektrarna v vzhodnih Alpah. Zasnovana je bila z zamislijo, da bo napajala omrežje industrijskega bazena srednje Štajerske z Gradcem, a so politični pretresi in nove državne meje prekrižali prvotne načrte.

6. maja 1918 so začeli obratovati prvi trije agregati, 9. maja četrti in 23. maja še peti agregat. “V Sloveniji v tem trenutku nimamo objekta, ki bi imel takšno težo, kot jo je imela hidroelektrarna Fala leta 1918, ko je pričela z obratovanjem. Bila je največja hidroelektrarna v tem delu Evrope in je, tako v obdobju med obema svetovnima vojnama kot tudi po drugi svetovni vojni, z zagotavljanjem električne energije za nastajajoča podjetja omogočala industrializacijo Maribora in širšega območja. Mesto Maribor z okolico je bilo, prav po zaslugi Fale, dolga leta eno najbolj industrijskih mest v nekdanjih skupnih državah,” so pojasnili v DEM.

Od prenove ob koncu 90. let prejšnjega stoletja deluje hidroelektrarna Fala s tremi agregati in je ena najsodobnejših, saj deluje brez posadke. Letno proizvedene približno 260 milijonov kilovatnih ur električne energije in predstavlja pomemben člen verige hidroelektrarn na reki Dravi.

Prav tako pomembna je z vidika tehniške dediščine. “S koncem omenjenih obnovitvenih del se je čas obratovanja starih agregatov iztekel – ustavili so se za vedno, kot del bogate tehniške dediščine prve slovenske hidroelektrarne na reki Dravi pa predstavljajo neprecenljivo muzejsko vrednost,” izpostavljajo v DEM.

Z vladnim odlokom je bila hidroelektrarna Fala leta 2008 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, obiskovalce pa sprejema že od leta 1998, ko so DEM v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije obnovile prvotno strojnico s horizontalno Francisovo turbino.

Muzej letno obišče okoli 3500 ljudi, v največjem deležu šolarji. “Obnovljena turbina z delno odprtim turbinskim pokrovom omogoča vpogled v način delovanja elektrarne in spreminjanja energije vode v mehansko energijo. Posebna pozornost, ki jo DEM namenjajo ohranjanju tehniške dediščine, je pomemben del družbeno in okoljsko odgovornega ravnanja. Razumevanje vpetosti v okolje poleg ekologije vključuje tudi spoštovanje kulturnih in tehniških vrednot,” še poudarjajo v podjetju.
Vir: STA

Mlada ekipa mariborskih razvijalcev je dorasla v uspešno mednarodno podjetje Equaleyes, ki deluje v Mariboru in Londonu. Specializirali so se za razvoj programskih rešitev za mobilne naprave, tako lastnih kot tistih, ki jih naročajo številna slovenska in tuja podjetja.Več si oglejte v video intervjuju z direktorjem podjetja, Lukom Topolovcem.

Prispevek je objavljen v tedenski oddaji Poslovni Maribor na BK TV.

Maribor danes gosti regionalni forum z naslovom Skupaj oblikujemo prihodnost Evrope. V sredo bo nato potekala še konferenca o spodbujanju socialne ekonomije v jugovzhodni Evropi. Slovenija je sicer letos prevzela predsedovanje nadzornemu odboru luksemburške deklaracije o spodbujanju razvoja socialne ekonomije in podjetij socialne ekonomije.

Z vlogo predsedujoče države članice je Slovenija dobila priložnost postati vodilna članica v razvoju socialne ekonomije v državah jugovzhodne Evrope, Mariboru pa je kot mestu z največ podjetji socialne ekonomije v Sloveniji propadel naziv Evropske prestolnice socialne ekonomije za leto 2018.

Današnji regionalni forum v Minoritski cerkvi skupaj s projektnimi partnerji projekta Social Seeds pripravlja združenje Socialna ekonomija Slovenije. Začeli ga bodo s študijskim obiskom dobrih praks skupnosti socialnih podjetij, ob popoldanskem odprtju uradnega dela pa bo zbrane nagovoril državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik.

Tadej Slapnik, državni sekretar

Tadej Slapnik, državni sekretar

Evropska komisija je pred letom dni objavila belo knjigo o prihodnosti Evrope, ki se osredotoča na financiranje prihodnosti 27 držav članic EU. Zadnja verzija dokumenta vsebuje možne reforme, za vsako od njih pa tudi identifikacijo priložnosti in tveganj, so poudarili organizatorji foruma.

Na javnih razpravah, kot je tudi tokratni forum, udeleženci preučujejo možne scenarije, trende in izzive, s katerimi se Evropa sooča v današnjem času, pa tudi priložnosti za oblikovanje prihodnosti.

Mariborski forum socialne ekonomije je namenjen podjetjem in organizacijam socialne ekonomije, nevladnim organizacijam, regionalnim razvojnim agencijam in lokalnim akcijskim skupinam, pa tudi občinam in drugim zainteresiranim posameznikom ali skupinam, ki želijo sodelovati v javni razpravi ter prispevati k sooblikovanju skupnega stališča kot prispevka k prihodnosti Evrope s perspektive socialne ekonomije.

Sredina konferenca o spodbujanju socialne ekonomije v jugovzhodni Evropi pa bo namenjena pregledu izpolnjevanju zavez iz ljubljanske deklaracije o socialni ekonomiji za Jugovzhodno Evropo, sprejete na konferenci aprila lani v slovenski prestolnici.

Kot poudarjajo odgovorni, se je v času od sprejetja omenjenega dokumenta tudi na ravni institucij EU povečalo zavedanje o obstoju potrebe po oblikovanju programov in instrumentov, ki omogočajo boljši dostop do financiranja in trga za socialna podjetja, s tem pa tudi doseganje pomembnega družbenega učinka.

Krepitev tovrstnih podjetij po njihovem omogoča tudi spremembe poslovnih modelov tradicionalnih podjetij, ki bodo na tak način lahko dosegala trajnostno poslovanje in s tem trajnostni razvoj celotne družbe. Krepitev močnih povezav med deležniki socialne ekonomije postaja vse bolj pomembna za prihodnost dela in poslovanja podjetij, so še dodali.

Vir: STA

V Poslovnem Mariboru si tokrat oglejte zanimivo zgodbo mariborskega urarja Jožeta Vidoviča. Predstavili smo tudi Salon uporabnih umetnosti, Zavod13 in podjetje Equaleyes, svetuje pa vam strateg in svetovalec Aljoša Huber.

Več v videu:

Na sporedu vsaki četrtek ob 21.00 na BK TV.

Salon uporabnih umetnosti je eden od projektov Zadruge Peron. V prostorih so najprej želeli urediti delavnice in trgovinski prostor, ki ponuja sodobne slovenske oblikovalske produkte, a so nato prostor in pričakovanja javnosti v zvezi z njim narekovali dopolnitev dejavnosti s takšnimi, ki prostor odpirajo najširši javnosti. Poglavitne dejavnosti, ki se odvijajo v Salonu uporabnih umetnosti, so tako trgovina s konceptom, kavarna in pester kulturni program.

Več v videu: 

Letno se v salonu zvrsti okoli 100 kulturnih dogodkov, od predstavitev knjig in delavnic do vrhunskih koncertov. Četrta dejavnost, ki se prav tako odvija v salonu, je osnovna dejavnost Kooperative Peron, ustvarjanje presežnih komunikacijskih produktov.

Delničarji mariborskega komunalnega podjetja Nigrad so na včerajšnji skupščini potrdili predlog nadzornega sveta, da za imenovanje direktorja v prihodnje ne bo več potrebno predhodno soglasje župana Mestne občine Maribor. Tako lahko direktorja imenuje ali odpokliče samo nadzorni svet.

Odločitev nadzornega sveta ni presenetljiva, če se spomnimo lanskega primera, ko je nadzorni svet za direktorsko mesto predlagal Marka Plečka, ki pa ni dobil soglasja župana Andreja Fištravca. Dogajanje je sprožilo precej nezadovoljstva med delavci, sledili so zboru, žuganje s stavko in kaotično stanje je privedlo do odstopa članov nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta Matjaž Mihelak pa je po včerajšnji seji pojasnil, da so spremembo za imenovanje brez županovega soglasja predlagali zaradi neskladja z veljavno zakonodajo. “Zakon o gospodarskih družbah določa drugačno imenovanje. Tam nikjer ni zapisano, da je potrebno predhodno soglasje župana,” je dejal.

Nigrad je potreboval stabilno vodstvo
Nigrad, ki je v večinski lasti mariborske občine, trenutno vodi Matjaž Krevelj. Na razpis za izbiro direktorja se je sicer prijavilo osem kandidatov, od tega jih je sedem izpolnjevalo razpisne pogoje. Krevelj je v Nigrad prišel iz kabineta župana Fištravca in je vodenje podjetja uradno prevzel 8. avgusta lani po burnih dogodkih zaradi zapletov pri imenovanju direktorja. Nadzorni svet mu je decembra lani podelil poln petletni mandat, ne da bi čakal na današnjo spremembo statuta. “Glede na trenutno situacijo, v kateri je družba, predvsem v odnosu do zaposlenih, dobaviteljev in partnerjev, ter zaradi vseh preteklih dogodkov družba Nigrad potrebuje s preteklostjo neobremenjeno in stabilno vodstvo. Verjamemo, da bo izbrani kandidat, ki je predložil kakovosten razvojni program družbe, nadaljeval s stabilizacijo odnosov v družbi in kakovostnim opravljanjem nalog iz naslova koncesijskih pogodb,” je takrat povedal Mihelak.
Vir: STA

Kot sledi iz letošnje nagrade Zlati kamen, so Ruše razvojno najbolj prodorna občina vzhodne Slovenije. Kakšne in katere so razvojne usmeritve ter investicije, ki jih nameravajo realizirati v tem letu, ki je (nenazadnje) leto volitev, smo preverili pri županu Urošu Razpetu.

Kako nastajajo popularne Pokice in kako do tako izvirnih okusov, ki danes osvajajo slovenske in tudi že tuje ljubitelje pokovk? Alenu, Urošu, Maji in Špeli je poslovna ideja o pečenju kuruze prinesla uspeh. Za tem pa stoji tudi veliko truda in vloženega dela.

Pokice so večje, bolj okrogle in neprimerno bolj okusne od običajnih kokic, ne bi pa se čudili niti, če bi Pokice postale čisto nov in avtohtono slovenski trnd.

Kje in kako nastajajo Pokice preverite v videu.

Kokice, ki jih prodajajo pod imenom Pokica, so pečene povsem brez olja in iz posebne sorte gensko nespremenjene koruze. Prigrizek se lahko pohvali z veliko vlakninami, pa tudi vitaminoma B1 in B2, vsebnostmi kalija, magnezija in antioksidanti polifenoli, ki naše telo varujejo pred prostimi radikali. Kokice pripravljene na vročem zraku so oblili z različnimi vrstami okusov.