Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Mestna občina Maribor se pospešeno pripravlja na organizacijo Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem), ki ga bo gostila julija prihodnje leto. Obnova Dvorane Tabor gre h koncu, pokrito atletsko ogrevalno stezo pa bodo po trenutnih napovedih zgradili na severni strani atletskega stadiona, kjer je sedaj tribuna za gledalce.

“Za ogrevalno atletsko stezo je v izvedbi projektiranje prve faze izgradnje in nakup zasebne parcele ob atletskem stadionu, ki je potrebna za izgradnjo steze,” so za STA povedali na občini.

Tribuna za gledalce na atletskem stadionu bo rekonstruirana, finančna konstrukcija izvedbe pa še ni dokončno sestavljena.

Za potrebe Ofema, ko v Mariboru pričakujejo več kot 3000 mladih športnikov in njihovih spremljevalcev, imajo v načrtu še obnovo teniških igrišč in izgradnjo nogometne tribune na Taboru. Langerjevo vilo pri stadionu Ljudski vrt nameravajo obnoviti za protokolarne potrebe tekmovanja.

Pri teniških igriščih nameravajo postaviti montažno dvorano. “Za postavitev montažne dvorane je bil prvi javni razpis za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del neuspešen, saj se na razpis ni pojavil noben ponudnik. Trenutno je v teku potrjevanje razpisne dokumentacije za izvedbo ponovnega razpisa za izbor izvajalca teh del,” so pojasnili na občini.

Že zaključeni večji investiciji sta obnovi stadiona Ljudski vrt in kopališča Pristan, ki bosta tudi del prizorišč tekmovanja Ofem. Pri obnovi Dvorane Tabor pa zaradi podaljšanja dobavnih rokov dobaviteljev materialov in opreme predvidevajo, da se bodo dela zaključila do konca maja letos.

Ofem je dogodek, namenjen mladim športnikom med 14. in 18. letom starosti. V Mariboru bo potekal od 23. do 29. julija 2023. Tekmovalci se bodo pomerili v športni gimnastiki, atletiki, košarki, kolesarstvu, rokometu, judu, plavanju, tenisu, odbojki, rolkanju in sprintu na mirnih vodah, prvič pa bo organiziran tudi nogometni turnir za dekleta.

Slovenija je Ofem gostila že leta 2003 na Bledu, a v zimski izvedbi, tokrat pa bo prvič prizorišče poletne izvedbe.
Vir: STA

Mariborska Vinagova klet, ki velja za eno največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi, od junija lani ponovno sprejema obiskovalce. Poleg turističnih vodenj, vinskih degustacij in prodaje vina v zadnjem času prirejajo tudi koncerte, saj so v kleti postavili celo manjši oder.“Z obiskom smo zelo zadovoljni, saj smo imeli v povprečju od 800 do 900 obiskovalcev mesečno,” je za STA povedala vodja kleti Barbara Izlakar. Med njimi je bilo daleč največ tujcev, kar kaže, da se je sloves nekdaj ene glavnih znamenitosti v Mariboru kljub nekajletnemu nestalnemu obratovanju ohranil.

“Okoli 95 odstotkov je tujih obiskovalcev, medtem ko je lokalnih gostov malo. A tudi njim bi radi ponovno približali klet, zato poleg različnih ogledov in degustacij organiziramo tudi dogodke, in sicer kulturne, umetniške, vinske. Po novem je možen tudi najem kleti,” je pojasnila Barbara Izlakar.

Nekdanji Vinagov kompleks, ki je bil na vrhuncu svojih moči eden največjih proizvajalcev in izvoznikov vina nekdanje Jugoslavije, je po stečaju spomladi 2014 in vrsti neuspešnih dražb februarja 2019 kupila družba Metalka Commerce s sedežem v Ljubljani. V ta namen je ustanovila hčerinsko družbo Vinag 1847, ki zdaj upravlja s kletjo.

Kupljeno premoženje Vinaga je poleg stare kleti z vhodom s Trga svobode v središču Maribora med drugim vključevalo še novo klet v mestni četrti Košaki, vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini ter Vinagove blagovne znamke. Med slednjimi je najbolj znan Mariborčan, ki so ga pred dvema letoma ponovno začeli polniti in mu letos nadeli sodobnejšo, bolj pisano grafično podobo.

Vinagova tradicija vinogradništva in vinarstva se je začela v letu 1847, ko se je meljski graščak Alojz plemeniti Kriehuber začel ukvarjati z vinogradništvom in v ta namen zgradil vinsko klet. Ko so jo po drugi svetovni vojni združili s še starejšo pivovarniško kletjo, je postala to največja klasična predorska vinska klet v srednji Evropi pod mestnim središčem.

Najstarejši del kleti ima 15.000 kvadratnih metrov površine in dva kilometra dolge podzemne predore. V njih so ohranjeni leseni sodi, cisterne in drugi nepogrešljivi predmeti iz vinskih kleti, najdragocenejši pa je vinski arhiv z okoli 85.000 steklenicami arhivskega vina.
Vir: STA

Lunos je postal najboljši zaposlovalec med malimi podjetji v izboru najuglednejših in najuspešnejših slovenskih zaposlovalcev Zlata nit, ki ga že petnajst let organizira družba Dnevnik.

»Vesel in ponosen sem, da smo v Lunosu postali najboljši zaposlovalci lanskega leta v kategoriji malih podjetij. Zdravi in kakovostni odnosi so pri nas na prvem mestu, saj se zavedamo, da le zadovoljni zaposleni, ki na delovnem mestu uresničujejo svoje talente, delajo dobro in tako tudi prispevajo k uspehu in ugledu podjetja. To bo naše vodilo tudi v prihodnje, hkrati pa upam, da se nam bo na tej poti pridružilo še več malih podjetij. Zavedati se je namreč treba, da je zdrav odnos na delovnem mestu temelj prihodnosti zdrave družbe,« je prejem uglednega naziva komentiral Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, ki je v Sloveniji sinonim za kakovostne in inovativne decentralne prezračevalne sisteme. »Če sem jaz bogat, morajo biti vsi bogati. Moj največji uspeh je, da je kolega pri 23. letih po končani fakulteti prišel v podjetje kot začetnik in nas pet let kasneje povabil na odprtje hiše z bazenom, ki si jo je postavil brez kredita – s tem, kar je zaslužil v našem podjetju,« je še dodal direktor Lunosa. Ekipa 20 zaposlenih z 38 zunanjimi sodelavci, predvsem monterji, tvori uigrano ekipo.

Ponosni so na lasten razvoj in kakovosten proizvod, ki ga vsako leto še izboljšajo. Razvoj podjetja gradijo okoli zdravega jedra. Posvečajo se skrbnemu in strokovnemu izboru in vključevanju sodelavcev, kompatibilnih z organizacijsko kulturo Lunosa. Zaposleni kakovost odnosov ocenjujejo z nadpovprečnimi ocenami, fluktuacija kadrov je nizka. Dobra klima v podjetju se prenaša tudi na zadovoljne stranke, saj Lunosove prezračevalne sisteme uporablja več kot 100.000 Slovencev.

Univerza v Mariboru po besedah rektorja Zdravka Kačiča ne želi biti cokla, temveč pospeševalnik regijskega razvoja. Zato med drugim pospešeno vlaga v raziskovalno infrastrukturo, postaviti nameravajo tudi raziskovalni inštitut, ki bo nudil podporo gospodarstvu.

“Ne želimo biti cokla razvoja v Sloveniji, temveč aktivni soustvarjalci slovenske konkurenčnosti in zgodbe o uspehu. Kajti vemo, da imamo potencial. Okoli 20.000 ljudi se dnevno vozi v Avstrijo, kjer ustvarjajo dodano vrednost, medtem ko bi to lahko ustvarjali tudi pri nas,” je rektor dejal v pogovoru za STA.

Zaključujete prvi rektorski mandat in se potegujete za drugega. Kaj štejete za svoje največje dosežke v teh štirih letih?

Zadnji dve leti je zaznamoval covid-19 in eden od pomembnih dosežkov je bil, da smo na univerzi uspeli v kratkem času preiti na delo na daljavo, pri tem pa obdržati kakovost dela na ravni pred epidemijo. Imeli smo srečo, ker smo tik pred tem v okviru projekta HPC RIVR obnovili mrežno infrastrukturo, ki nam je to omogočila.

Ob tem smo pripravili novo strategijo univerze in izvedli ključne korake v procesu reakreditacije univerze. Za osrednje vodilo za naslednje desetletje smo si zastavili na raziskovalnem delu temelječe in na študenta osredinjeno poučevanje, predvsem pa se želimo še bolj uveljaviti kot raziskovalna univerza. Tako zdaj zaključujemo skupno skoraj 30 milijonov evrov vredne investicije v raziskovalno opremo v okviru projekta RIUM 1. V okviru projekta INNOVUM pa smo pripravili 22 projektov obnove in novogradenj, v kar so vključene praktično vse fakultete.

Začetek vašega mandata so zaznamovala domnevno sporna izplačila po avtorskih in podjemnih pogodbah v obdobju 2010 – 2016. Revizorji niso ugotovili kaznivih dejanj, so pa opozorili na določene pomanjkljivosti v poslovanju. Ste te odpravili?

Moram povedati, da so bile stvari v javnosti napačno interpretirane in zaradi teh neresnic oz. polresnic je bila univerzi povzročena velika škoda. Kljub temu smo zadevo temeljito preverili in nato v manj kot letu dni sprejeli vse ukrepe, ki jih je priporočila revizija. Obenem smo lani sprejeli dodatna merila, da bi preprečili morebitne nepravilnosti. Vso dokumentacijo smo predali organom pregona in računskemu sodišču in do sedaj nismo prejeli informacij, da bi kdo od teh ugotovil, da bi bilo dejansko kaj narobe.

V zadnjih letih ste na univerzi zagnali superračunalnik, izstrelili prvi slovenski nanosatelit v vesolje, načrtujete tudi raziskovalni inštitut na Smetanovi ulici. Čemu bo namenjen?

S Tehniško univerzo v Gradcu smo pripravili vlogo za odobritev projekta Teaming. V prvi fazi razpisa smo bili uspešni, dokumentacijo za drugo fazo bomo oddali septembra. Če bo projekt potrjen, bomo ustanovili center odličnosti, vrednost projekta pa bo okoli 30 milijonov evrov in med drugim predvideva tudi novogradnjo nasproti Tehniških fakultet.

Po trenutnih načrtih bo center odličnosti novi član Univerze v Mariboru, a bo povsem raziskovalno usmerjena. To bo torej raziskovalni inštitut, ki se bo ukvarjal s temeljnimi raziskavami, financiranimi predvsem z evropskimi sredstvi, pomemben del delovanja pa bo tudi podpora gospodarstvu. Da bi zajeli vsebine, ki naslavljajo dejanske potrebe gospodarstva, smo že ob pripravi projekta pritegnili k sodelovanju vrsto slovenskih podjetij. Vsebinsko smo osredotočeni na področje materialov in krožnega gospodarstva. Centra odličnosti, ki bi v načrtovani obliki deloval na teh področjih, v evropskem prostoru še ni.

Kaj menite o načinu podeljevanja koncesij in akreditacij zasebnim visokošolskim zavodom v zadnjih dveh letih? In ob tem na očitke, da javne univerze ne dajete na trg zaposljivega kadra?

Najprej bi veljalo ponovno ovrednotiti obstoječi sistem podeljevanja koncesij in ugotoviti, ali vsi koncesionarji dejansko izpolnjujejo predpisane pogoje. Žal pa se je zgodilo, da se je ob obstoječem sistemu, s katerim se ne ukvarjamo, podelilo dodatne koncesije. To ne zdrži presoj, ki bi jih morali predhodno narediti v zvezi s potrebnostjo takšnih programov.

Kar zadeva kritike zaposljivosti diplomantov javnih univerz, pa je treba jasno povedati, da je razlika med zaposlenostjo in zaposljivostjo. Generacija, ki jo vpisujemo, bo prišla na trg dela čez pet do sedem let. Če zdaj določamo število vpisnih mest za posamezen študijski program glede na število brezposelnih na tem področju, udarimo mimo. Potrebno je predvsem, da država dejansko izpolnjuje strateške razvojne dokumente, ki jih sprejema v parlamentu, in potem bomo tudi univerze vedele, kakšne bodo čez nekaj let potrebe na določenem področju.

Sicer pa na avstrijskem Štajerskem, ki je peta najrazvitejša regija v Evropi, precej intenzivno zaposlujejo diplomante naše univerze in nimajo pritožb nad njihovim znanjem. Težava mora torej biti nekje drugje.

Univerza se v zadnjem času aktivneje vključuje v razprave o dodeljevanju razvojnih sredstev. Kako še nameravate krepiti svoj glas?

Očitno je, da dosedanji način izvajanja kohezijske politike v Sloveniji ni ustrezen. Želimo si prodreti z razumevanjem, da je treba detektirati razvojne potenciale v lokalnih okoljih in jih potem tam tudi podpreti. Tako smo zasnovali koncept platforme INNOVUM s t.i. kolokacijskimi centri. To ne pomeni, da bo v vsaki vasi nekaj nastalo, ampak imamo določene centre, na primer Novo mesto je močno na področju industrije, Velenje in Krško v energetiki, Murska Sobota in Ptuj na prehrambenem področju. V teh centrih bi delali na uvajanju tehnoloških novosti in zaposlovali visoko tehnološki kader, ki bi s tem ostal v lokalnem okolju.

Kje še vidite pomembno vlogo Univerze v Mariboru v prihodnjih letih?

Evropa vedno bolj poudarja pomembnost gradnje skupnega evropskega visokošolskega prostora. Partnerji evropske univerzitetne pobude Athena ustanavljamo federacijo evropskih univerz, torej novo institucijo, ki bo ponujala študijske programe v angleškem jeziku in bo delovala globalno. Pri nas veliko govorimo o begu možganov, ki je velik problem, a morali bi govoriti tudi o pritoku možganov. ZDA in Avstralija zelo intenzivno delata na tem, saj se zavedata, da to pomeni veliko dodano vrednost za njihovo družbo.

Druga stvar, ki ji želimo dati poudarek, je vseživljenjsko učenje, kjer bi radi uvedli mikrodokazila in mikrokvalifikacije, kjer je znanje vrednoteno s točkami ECTS. Tako bi lahko v bistveno večji meri kot z rednimi študijskimi programi, ki so orientirani na prihodnost, naslavljali neposredne potrebe okolja oziroma gospodarstva.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so danes v prvem branju potrdili novo strategijo trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor do leta 2027. Prav tako so soglašali z razglasitvijo devetih območij za gozdove s posebnim namenom, od česar si obetajo boljše gospodarjenje z njimi.

Status gozdov s posebnim pomenom dobivajo zaledje Mestnega parka, Kamnica, Studenci-Limbuš, Pekre, Pod Pohorjem, Betnavski gozd, Stražun, Tezenski gozd in Mariborski otok. “Na to smo čakali 40 let,” je povedal župan Saša Arsenovič. Zadnji takšen dokument na to temo je bil namreč sprejet leta 1983.

Gospodarjenje na območju gozdov s posebnim namenom ne izključuje lesno proizvodne funkcije, je pa prilagojeno poudarjenim socialnim in ekološkim funkcijam. Čeprav gre za delno zasebna zemljišča, bo občina lahko postavljala urbano opremo in izvajala druge aktivnosti, lastniki pa lahko v zameno dobijo nadomestilo. Občina lahko takšne površine tudi odkupi.

Mestni svetniki so se seznanili s poročilom nadzornega odbora občine za leto 2021 ter opravili prvo obravnavo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Urbani center Tezno. Tam bodo v okviru izgradnje nove zdravstvene postaje med drugim tudi prostori mestne četrti, lekarna, šolsko igrišče in parkirišča. Več mestnih svetnikov je ob tem opozorilo na nevarno prometno ureditev in nujnost, da se pri načrtovanju predvidi ukrepe za izboljšanje na tem področju.

Predlog o ukinitvi statusa javne kulturne infrastrukture Vodnemu stolpu je župan že na začetku umaknil s seje “upoštevajoč stališča odbora za kulturo in zaznano potrebo po širši razpravi in dodatni utemeljitvi”. O tem bodo tako mestni svetniki razpravljali na eni od prihodnjih sej.

Umaknjena je bila tudi točka za podajo soglasja k izplačilu regresa gasilcem za obdobje 2010-2015, saj je ta zadeva že urejena. Župan je sklep že podpisal, v nadaljevanju mora potrditev dati le še svet zavoda.

Predstavnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je predlagal, da mestni svetniki spregovorijo o kadrovskih menjavah v mariborskih javnih podjetjih, saj gre po njegovih besedah za “veliko nevarnost oškodovanja občinskega proračuna in javnih podjetij”. Župan je pojasnil, da je to stvar nadzornih svetov, zato se mu razprava na mestnem svetu o tem ne zdi utemeljena, obenem pa tudi ni pripravljenega ustreznega gradiva zanjo.

Med pobudami in vprašanji mestnih svetnikov in svetnic je Lista kolesarjev in pešcev pozvala k zagotovitvi igral gibalno oviranim otrokom, predstavnik liste Arsenovič za Maribor Jurček Legvart je napovedal dobrodelno kolesarjenje za Ukrajino, Vladimira Cokoja iz SDS je ponovno pozvala k izboljšanju prometne varnosti na cesti Malečnik-Ruperče, Matej Žmavc iz SD pa je predlagal ukrepe za zmanjšanje hitrosti pri osnovni šoli v Limbušu.

Glede dotrajanosti OŠ Tabor 1, ki jo je v današnji izdaji predstavil časnik Večer, je v. d. vodje mestne uprave Srečko Đurov povedal, da so za šolo lani zagotovili 540.000 evrov za obnovo kuhinje, letos in prihodnje leto pa so zanjo rezervirali še 1,7 milijona evrov. Prav tako jo nameravajo prijaviti na razpis pristojnega ministrstva za energetsko sanacijo.

“Verjamemo, da bo šola kmalu spet ponos mestu,” je dodal Đurov. Župan pa je dejal, da so v tem mandatu zagotovili bistveno več denarja za investicije v šole in vrtce kot kadarkoli prej, “je pa res, da bomo tega morali v prihodnje narediti še več”.

Funkcijo predsednika nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor je pred dnevi prevzel nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Sava David Kastelic. Še vedno aktualna pa je menjava na čelu Energetike Maribor, saj razrešeni Alan Perc zaradi domnevno nezakonite razrešitve zahteva 360.000 evrov. Ob tem je za Večer povedal, da resno razmišlja o kandidaturi za župana Maribora.
Vir: STA

Na mariborskem okrožnem sodišču danes znova niso mogli izvesti predobravnavnega naroka za davčnega svetovalca Roka Snežiča, ki mu tožilstvo očita oškodovanje upnikov v sklopu osebnega stečaja, ki ga je razglasil leta 2013. Obdolženi spet ni prišel na sodišče, vabilo ni bilo izkazano, zato je sodnica Vanja Verdel Kokol preložila narok na 12. april.

Tožilstvo očita Snežiču oškodovanje upnikov v zvezi s prijavljeno terjatvijo njegove babice v postopku njegovega osebnega stečaja. Z babico naj bi namreč sklenil posojilno pogodbo v višini 400.000 evrov, nato pa je bila ta prijavljena kot terjatev v osebnem stečaju ter delno poplačana s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku. Tožilstvo je prepričano, da je bila omenjena posojilna pogodba fiktivna, z njenim poplačilom pa je bila oškodovana Finančna uprava RS (Furs).

Za omenjeno kaznivo dejanje je po takratni zakonodaji zagrožena kazen do pet let zapora.

Predobravnavni narok je bil na mariborskem okrožnem sodišču sklican že dvakrat. Prvič je bil preložen zaradi zdravstvenih razlogov tako na strani tožilstva kot obrambe, drugič pa zaradi odsotnosti obdolženega.

Po poročanju medijev je babica prehitela finančno upravo in pred njo vpisala hipoteke na premoženje Snežiča. Prav zato je bila prva poplačana v stečaju in je dobila večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja. Država je kasneje spremenila zakonodajo, zato da takšni primeri ne bi bili več možni.
Vir: STA

Gostilna Pri treh ribnikih je na socialnih omrežjih objavila novico, da v poletnih mesecih znova odpirajo svoja vrata. “Ko pride poletje, se vrnemo tudi mi in sicer z novo osvežujočo ponudbo za vroče poletne dni,” so zapisali.

Vir: Facebook Gostilna Pri treh ribnikih

SPOMNIMO: V februarju so na socialnih omrežjih sporočili novico, da trajno zapirajo vrata gostilne Pri treh ribnikih: “Spoštovani, Obveščamo Vas, da se gostilna Pri treh ribnikih, z današnjim dnem, trajno ZAPIRA! Hvala vsem, ki ste bili vsa ta leta z nami!” 

Dogajanje na letališču Maribor bodo to poletje po nekaj letih znova popestrili čarterski poleti. Agencija Slovenia Guide je namreč napovedala vzpostavitev tedenskih čarterskih letov iz Bolzana, Pise in Neaplja, s prvim prihodom 30. junija. Namenjeni bodo predvsem prihodu italijanskih turistov, bodo pa karte na voljo tudi turistom iz Slovenije.

Kot je pojasnil vodja projekta in direktor podjetja BMG turistične storitve Božidar Dokl, sicer tudi solastnik podjetja Hiša Daril, želijo povezati turistične ponudnike predvsem vzhodnega dela države, ob tem pa ne zanemariti niti ostalega dela države.

“Namen projekta je pripeljati letalskega gosta v Slovenijo na tedenski počitniški oddih, poln doživetij. Gostje bodo lahko preko našega portala SloveniaVacation izbirali med različnimi tematsko obarvanimi počitnicami,” je pojasnil Dokl.

Projekt ne bo omejen zgolj na tuje goste, pač pa so pripravili tudi pakete za tiste, ki bi želeli poleteti iz Maribora na počitnice v Italijo, pri čemer zanje ponujajo le možnost nakupa letalske vozovnice brez turističnih aranžmajev. Povratna vozovnica z vključeno 15-kilogramsko oddano in osemkilogramsko kabinsko prtljago za Bolzano bo stala 259 evrov, za Piso 289, za Neapelj pa 359 evrov.

Po Doklovih besedah je del njihovih načrtov tudi oživitev mariborskega letališča, kamor že vse od leta 2018 ni bilo čarterskih letov. Pri tem so naleteli tudi na podporo DRI, ki trenutno upravljala s tem letališčem.

Agencija polete načrtuje vsak četrtek med 30. junijem in 15. septembrom, in sicer s potniškimi letali Dash 8 italijanske letalske družbe SkyAlps, ki ima na voljo 78 sedežev. V sklopu projekta načrtujejo 12 čarterskih letov z vsake destinacije, skupaj torej 36 letov, pri čemer pričakujejo, da bodo v Slovenijo pripeljali okoli 2500 italijanskih turistov.

V prvi sezoni projekta so se skupaj s partnerji osredotočili predvsem na italijanske goste, ki zaradi večje oddaljenosti Slovenije ne nameravajo obiskati z avtomobili. “Bolzano je izhodišče za našega letalskega operaterja, ki ima bazo v tem mondenem mestu sredi Dolomitov. Pisa je središče toskanske regije in obsega območje treh milijonov prebivalcev, medtem ko ima območje Kampanije, v kateri leži Neapelj, kar 5,6 milijona prebivalcev,” pojasnjuje Dokl.

Kot še pojasnjuje, bodo zaradi pozicije letališča večji del ponudbe za zdaj usmerili v severovzhodno Slovenijo, saj želijo prispevati k temu, da se ta del države začne turistično povezovati in skupno nastopati na tujih trgih. V projektu sodelujejo ponudniki termalnih in glamping počitnic, hotelirji in prevozniki.

Srednjeročno nameravajo podobne poslovne modele vzpostaviti še za druge italijanske regije. Že za to jesen pripravljajo nove načrte, naslednje leto pa naj bi ponudbo razširili na regije v okolici Rima, Torina, Genove, Barija in Palerma. V letu 2024 načrtujejo še širitev ponudbe na katero izmed ostalih evropskih držav.

Da je dobra letalska povezanost ključna za slovenski turizem, ob napovedi projekta poudarja tudi v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije (STO) Ilona Stermecki. Letalska povezava s tremi italijanskimi mesti bo po njenem pomembno izboljšala letalsko povezljivost Maribora in Slovenije z Italijo, ki se uvršča med tradicionalno pomembne trge slovenskega turizma.

Tudi vodja predstavništva STO v Italiji Aljoša Ota je poudaril, da gre za pomemben nov korak na področju trženja in promocije Slovenije in slovenskega turizma v tej državi. Poseben pomen ima po njegovem vzpostavitev linije v srednji in južni Italiji, ki je geografsko bolj oddaljena od naših meja in nima neposrednih povezav s Slovenijo.

Odločitev za vzpostavitev linij so pozdravili tudi turistični ponudniki. V Thermani Laško so povedali, da so bili prvi pobudnik projekta, zato so veseli, da jim je agencija Slovenia Guide prisluhnila. V Termah Snovik so dodali, da so v preteklih letih gostili številne italijanske goste, ki pa so bili skoraj izključno iz severne Italije, zato so veseli, da bodo v prihodnje lahko gostili tudi goste iz bolj oddaljenih delov.

Da Italija za slovenski termalni turizem predstavlja izjemno pomemben trg, poudarjajo tudi v Termah Čatež, v Rimskih Toplicah pa slikovito ponazarjajo, da bodo italijanski gostje počitnikovali tudi v njihovih termah, kjer so se že pred našim štetjem razvajali stari Rimljani.
Vir: STA

Da vzhodna regija ne želi le več denarja, ampak tudi več posluha pri odločitvah, so danes opozorili na javni razpravi, ki jo je priredila Univerza v Mariboru, v sodelovanju z Razvojnim svetom kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

Razkorak v razvitosti med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo se stalno povečuje in namesto da bi se vzhod zahodu približeval, se od njega še bolj oddaljuje. To po besedah rektorja Univerze v Mariboru Zdravka Kačiča kaže, da so nujne spremembe kohezijske politike.

Ker so spremembe po njihovem prepričanju nujne, so na univerzi danes v sodelovanju z Razvojnim svetom kohezijske regije Vzhodna Slovenija priredili javno razpravo, na kateri so opozorili na zaostajanje vzhodnega dela države pri dodeljevanju sredstev EU in drugih razvojnih spodbudah. “Srečanje naj bo priložnost za razmislek, kako v prihodnje delati drugače, da se bo razkorak med vzhodom in zahodom v prihodnje vendarle začel zmanjševati,” je uvodoma dejal rektor, ki je vodil pogovor.

Minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač je poudaril, da bo vzhodni kohezijski regiji v novem finančnem obdobju EU na voljo več kot štirikrat več sredstev kot za zahodni. “Priložnosti za različne projekte in programe bo ogromno, na regijah pa je, da te priložnosti v največji meri izkoristijo,” je dejal.

Dodal je, da so v zadnjih dveh letih na državni ravni storili velik korak naprej k uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev, med drugim tudi s prizadevanji za decentralizacijo države. Prepričan je, da bi bili rezultati boljši, če bi bile uvedene pokrajine. “Regionalizacija bi privedla do tega, da bi se Slovenija razvijala ne le enakomerneje, ampak tudi hitreje,” je povedal.

Župan Mestne občine Maribor in predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije Saša Arsenovič je dejal, da si v regiji želijo večjo vključenost pri dodeljevanju sredstev. “Predvsem bi si želeli, da bi programi sledili regionalnemu razvojnemu programu, ki je strateški dokument in govori o tem, kaj si regija želi in potrebuje. V njem so definirani regijski projekti, ki povezujejo občine med seboj. Prav to povezovanje je ključ do regionalnega razvoja,” je dodal direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje-Maribor Uroš Rozman.

Černač je odgovoril, da so v zadnjem letu in pol priredili številne pogovore na temo novega finančnega obdobja EU. “V naslednjih dveh mesecih se nadaljujejo intenzivni pogovori tako z vsemi 12 regijami kot obema kohezijskima regijama. Na podlagi prejetih pripomb bomo oblikovali končni dokument, ki se mu reče operativni program za naslednje obdobje,” je pojasnil.

Zavezanost trenutne vlade skladnejšemu regionalnemu razvoju je potrdil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec. Po njegovih ocenah je pomembno tudi povezovanje znanosti z gospodarstvom.

S tem v zvezi je Arsenovič kot enega ključnih problemov, ki jih je treba nemudoma nasloviti, izpostavil beg možganov, ne le v osrednjo Slovenijo, ampak tudi v tujino. Bližnja Avstrija namreč pritegne k sebi številne strokovnjake iz regije, kar je potrdil tudi rektor Kačič.

Po besedah soustanovitelja podjetij Simarine in Infi7 Jara Žuraja prihaja že tudi do tega, da se slovenska podjetja vabi k preselitvi sedeža v tujino. Zato je nujno, da se v regiji vzpostavi ustrezna infrastruktura, še posebej, ko gre za nujno potrebno visoko tehnološko opremo. “Postavitev razvojnega centra bi bil zagotovo korak v pravo smer,” je dejal.

Podobno je povedal direktor podjetja Skylabs Tomaž Rotovnik. “Znanje že imamo. Potrebujemo pa javno infrastrukturo, ki jo bodo lahko uporabljala različna podjetja,” je dejal. “Sami smo na dobri poti in morda si bomo čez nekaj let lahko sami privoščili takšno opremo. A če želimo imeti prebojne rezultate, s katerimi bomo lahko konkurirali na trgu, potrebujemo to opremo danes,” je dodal.

Pred razpravo sta župan Arsenovič in rektor Kačič slovesno predala namenu žepni park, ki so ga uredili pred Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Minister Černač pa je obiskal Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, kjer si je ogledal prostore novega oddelka za pljučne bolezni v tretji etaži klinike za interno medicino.
Vir: STA

Lastnik mariborskega Radia City Mišo Hölbl je za tednik Mladina potrdil, da je podpisal kupoprodajno pogodbo za Radio City z Madžari. Radio City je namreč naprodaj, njegov lastnik je dobil za nakup tri ponudbe. Kot kupce pa je izbral Madžare.

Madžari in Hölbl so sklenili posel, podpisali pogodbo, denar pa še ni bil nakazan, zato Hölbl pravi, da psoel še ni pravnomočno zaključen, so še zapisali. Portal 24ur.com poroča, da naj bi dobil tri ponudbe: eno iz Srbije, eno iz Madžarske in še eno.

Na portalu so še zapisali, da ima Radio City od svoje ustanovitve leta 1993 stabilno poslovanje. Izgubo so zabeležili leta 2020. Mladina poroča, da je kljub tej izgubi še vedno zanimiv za kupce in tudi, da se za ta radio zanimajo podjetniki, ki so sicer medijski podporniki madžarskega premierja Viktorja Orbana.

Neodvisni strokovnjaki Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO so aktivnosti, ki jih na tem področju izvajamo v Novi KBM, prepoznali in jih tudi letos nagradili s strateško nagrado za družbeno odgovornost HORUS.

»Banka družbeno odgovornost prepoznava kot pomembno na strateški ravni, saj krepi prizadevanja za vključevanje družbene odgovornosti v temeljni proces in ima že zaposlen kader s certifikati na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja,« so v utemeljitvi zapisali ocenjevalci.

»V preteklih letih je Nova KBM opravila izjemno pot, polno pozitivnih sprememb. Naše delo na področju družbene odgovornosti smo letos nadgradili z uvedbo celovite ESG strategije, s katero v naše poslovanje uvajamo ukrepe na področju varovanja naravnega okolja in obvladovanja podnebnih sprememb, prispevamo k družbenemu razvoju ter skrbimo za visoke standarde korporativnega upravljanja. Prihodnjim generacijam želimo zapustimo boljši svet in čistejše naravno okolje. Veseli smo, da je naš napredek prepoznan in prejeta nagrada je za nas ena od spodbud, da po začrtani poti nadaljujemo,« je ob prevzemu nagrade HORUS povedala direktorica Oddelka korporativnega komuniciranja Branka Dečman Terzič.

Odgovorno kreditiranje in investiranje, zeleno financiranje, ozaveščanje o finančni pismenost, znižanje bančnega ogljičnega odtisa za 36 odstotkov v letu 2021, uspešna digitalizacija in večkrat nagrajeno spletno in mobilno bančništvo, brezpapirno poslovanje, večletni projekt Klik za okolje – Tiskaj manj, certifikat Voda iz pipe, odmevna sponzorstva in donacije, visoko zadovoljstvo strank in zaposlenih, s kodeksom ravnanja usklajeno delovanje, so le nekatere od aktivnosti, ki jih v banki dejavno izvajajo.

Del njihove organizacijske kulture

Družbeno odgovorne in ostale ESG aktivnosti so pomemben del njihove organizacijske kulture, zato vanje redno vključujemo zaposlene in jih spodbujamo k sodelovanju. Dosežki banke in prejeta strateška nagrada HORUS prispevajo k temu, da je blagovna znamka Nove KBM med strankami, poslovnimi partnerji in vsemi drugimi, ki z banko sodelujejo, še bolj cenjena in prepoznana.

Ponudniki na praznični tržnici na Glavnem trgu v Mariboru se morajo letos konkretno prilagajati zaradi vseh preventivnih ukrepov, ki veljajo za delovanje prazničnih tržnic. Mnogi od njih že leta prodajajo na tržnicah ne samo decembra, ampak vse leto, in pravijo, da je letos precej slabše.

Svojo ponudbo izdelkov, hrane in pijače so nekateri tudi prilagodili. Nekateri so vse od prvega dneva na tej tržnici in bodo ostali tudi v naslednjem tednu. Med njimi je Robert Majhenič, ki za podjetje Leonida Žalik s. p., ponuja mnogo sladkih dobrot. Opaža pa, da je ljudi letos na sami tržnici bistveno manj in da je na tržnici zelo okrnjena ponudba. Ponudniki, kot je že znano, ne smejo zdaj streči hrane in pijače, ki bi jo obiskovalci pri stojnicah tudi pojedli. Meni, da je manj obiskovalcev na tržnici, ker je za obisk tržnice potrebno izpolnjevanje pogoja PCT.

Žiga Legnar, Napoj, se je odločil, da bo na praznični tržnici še danes in jutri. Lani je že bil na tej tržnici in ponujal izdelke iz doma pridelanih čilijev, sadja in zelenjave. Letos je ponudbo nekoliko razširil. Tudi sam pa opaža, da je bilo lani boljše, ni bilo ograje, ljudje so prihajali bližje, si ogledali ponudbo in poklepetali. Pravi, da se letos ponudniki trudijo in da ljudje tudi pridejo do njih, a precej manj kot lani. Zadovoljen je, da jih obiskovalci podprejo.

Podobno meni tudi Ivo Petrič iz Kmetije Frangež, ki bo prav tako še v naslednjem tednu na praznični tržnici. Na njihovi tržnici se najde živilske izdelke z njihove kmetije. Njemu se zdi center Maribora letošnjega decembra v primerjavi z lanskim precej bolj prazen. Ob tem razmišlja, da je na tržnici manj ljudi, po njegovem nekaj zaradi tega, ker morajo ljudje izpolnjevati pogoj PCT, nekaj zaradi tega, ker so letos vse trgovine odprte, lani v tem času pa niso bile. In zaradi tega mogoče ljudje manj iščejo darila na tržnici. Pravi še, da se ljudem zdi čudno, da na tržnici ne smejo streči hrane in pijače.

Dušan Pšajd iz Črnega dragulja pravi, da pri njih že vrsto let pridelujejo aronijo, iz nje pa izdelujejo razne pijače. Na raznih tržnicah prodajajo že 20 let in ne pomni, da bi bilo kdaj slabše urejeno, kot zdaj, ko so za ograjo in jih ljudje gledajo na daleč, namesto da bi prišli do njih, v bližino stojnic. Pravi, da bi bilo boljše brez ograje, tako da bi ljudje lahko šli mimo, prodajalci pa bi jih lažje tudi nagovorili.

Da Praznična tržnica ni deležna veliko obiskovalcev in da je skorajda prazna, se je izkazalo tudi na našem obisku te tržnice, saj so le redki sprehajalci po trgu zavili v ograjen prostor. Prav tako so nekatere hišice, kjer bi morali biti ponudniki, zaprte in prazne.

Pri vhodu v ograjen prostor je treba izkazati izpolnjevanja pogoja PCT

Poslovodstvo Pošte Slovenije in Invalidskega podjetja Pošte Slovenije je s predstavnikoma obeh reprezentativnih sindikatov včeraj na sedežu družbe v Mariboru podpisalo novo kolektivno pogodbo Pošte Slovenije. S tem so uspešno zaključena zahtevna pogajanja v okviru socialnega dialoga, ki so se začela v mesecu marcu letos in so trajala do konca meseca novembra. Nova kolektivna pogodba bo zaposlenim tudi v prihodnje zagotavljala ustrezno raven socialne varnosti in tako prispevala k stabilnemu in uspešnemu dolgoročnemu poslovanju Pošte Slovenije.

Kot poudarja začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot, ga veseli, da je prišlo do podpisa nove kolektivne pogodbe še pred koncem letošnjega leta ter se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem pogajalcem tako na strani delodajalca kot tudi delojemalske strani, ki so v preteklih mesecih vložili veliko truda v naporna pogajanja ter pripeljali do njihovega uspešnega zaključka. »Nova kolektivna pogodba bo veljala tako za zaposlene v Pošti Slovenije kot tudi za zaposlene v odvisni družbi Invalidsko podjetje Pošte Slovenije. Predstavlja kompromis obeh pogajalskih strani oziroma kompromis med pravicami zaposlenih in zmožnostmi družbe, ki nadaljuje transformacijo iz tradicionalnega poštnega operaterja v mednarodno poštno-logistično podjetje ter skupaj s svojimi odvisnimi družbami, v skladu z začrtanim strateškim razvojnim programom, zasleduje predvsem rast na področju paketov, logističnih storitev in IKT-rešitev«.

Zadovoljni, da je prišlo do podpisa

Majda Stubelj, predsednica Konference sindikatov Pošte Slovenije ob sklenitvi nove kolektivne pogodbe poudarja: »V našem sindikatu smo zadovoljni, da je do podpisa prišlo še pred decembrskim povečanim prometom, tako se bomo skupaj z vsemi zaposlenimi posvetili le temu. Pri pogajanjih smo v našem sindikatu vseskozi poudarjali potrebo po poštenem plačilu. Zadovoljni smo, da je delodajalec v veliki meri sledil našim argumentom, da je potrebno zagotoviti tako dvig osnovnih plač, kot primerne dodatke za delo v posebnih pogojih in stimulativen sistem nagrajevanja. Podpis kolektivne pogodbe je le majhen korak k boljšemu položaju vseh zaposlenih, ki iz dneva v dan ne glede na vreme, počutje prispevajo svoj trud, da naslovnike dnevno obišče pismonoša. Prav vsak zaposleni prispeva svoj košček, da tako velik sistem kot je pošta deluje nemoteno, žal pa naš lastnik k temu ne prispeva dovolj. Ponosni smo, da smo v kolektivno pogodbo vključili tudi Invalidsko podjetje Pošte Slovenije, saj so to naši zaposleni, na katere nikakor ne smemo pozabiti. Pred nami so novi izzivi, ki jih bomo uspešno pripeljali do cilja le s pomočjo vseh zaposlenih«.

Saša Gržinić, pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev, pa ob današnjem podpisu izpostavlja: »V zadnjih letih smo naredili kar nekaj korakov naprej. Pot pred nami pa je še dolga, saj več kot 10 let skrajševanja pravic delavcem in neupoštevanja inflacije pri višini plače ni mogoče popraviti z enim podpisom. V naslednjem letu je bistveno, da skupaj dosežemo spremembe zakonodaje. Zatečena ureditev financiranja javne službe je neustrezna in ne odraža dejanskega stanja. Že v lanskem letu smo jasno predstavili argumente in predloge rešitev ter predlog nove zakonodajne ureditve. Še naprej se bomo trudili na poti k izboljšanju delovnih pogojev na Pošti Slovenije in Invalidskem podjetju Pošte Slovenije. Samo skupaj in poenoteni bomo ustvarili uspešno opravljanje storitev v prijetnem delovnem okolju«.

Med najpomembnejšimi poudarki nove kolektivne pogodbe je dogovor o izrednih uskladitvah osnovnih plač. V obdobju veljavnosti nove kolektivne pogodbe od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2025 so se socialni partnerji dogovorili za štiri izredne uskladitve plač. Zaradi nagle rasti povprečne plače v gospodarstvu in posledično izboljšanja konkurenčnosti Pošte Slovenije na trgu dela, je bila prva izredna uskladitev v višini 4 odstotkov izvedena že v letošnjem oktobru. Vse nadaljnje izredne uskladitve plač bodo izvedene vsako leto v januarju. Hkrati z izrednimi uskladitvami se bodo plače v mesecu marcu usklajevale tudi redno v skladu z inflacijo v preteklem letu. Predvidoma bodo zaradi tega plače v Pošti Slovenije v prihodnjih štirih letih rasle hitreje kot povprečne plače v gospodarstvu, in s tem zmanjšale trenutno veliko zaostajanje.

Natančno definiran maksimalen čas trajanja poti na delo in iz dela 

Nova kolektivna pogodba prinaša pomembne novosti tudi pri urejanju kraja dela in delovnega časa. Prav tako je natančno definiran maksimalen čas trajanja poti na delo in iz dela za različne kategorije delavcev, kot tudi izplačila viškov nadur.

Številne novosti so tudi na področju prejemkov iz delovnega razmerja. Med najpomembnejšimi velja omeniti ureditev, skladno s katero bodo osnovne plače od januarja 2022 naprej fiksne, ne glede na dejanski mesečni fond ur, določen za polni delovni čas. Spremenjene so tudi določbe, ki urejajo napredovanje zaposlenega na delovnem mestu po kariernih stopnicah. Na področju dodatkov kolektivna pogodba prinaša nove dodatke, ki so odraz specifik delovnega procesa v poštnem prometu.

Nova kolektivna pogodba, ki bo nadomestila doslej veljavno kolektivno pogodbo iz leta 2012, bo začela veljati 1. januarja 2022 in je sklenjena za štiriletno obdobje.

Družbi Dravske elektrarne Maribor (Dem) in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) bosta dobili novo vodstvo. V Dem 1. decembra na mesto generalnega direktorja prihaja Aleksander Brunčko, ki se mu bo 1. januarja 2022 kot direktor pridružil Damjan Seme. V Tešu pa bo z novim letom generalni direktor Matjaž Vodušek, kot direktor pa ostaja Mitja Tašler.

Z imenovanji je danes soglašal nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), pod okrilje katerega sodita Dem in Teš. Nadzorniki so tudi soglašali s ponovnim imenovanjem Ervina Renka za direktorja družbe HSE EDT in ponovnim imenovanjem Zlatka Sahadžića za direktorja družbe HSE BH Energetsko preduzeće, so sporočili iz HSE.

Poslovodstvo Dema, ki ga zdaj vodi Andrej Tumpej, bo po novem dvočlansko, s čimer se zagotavlja boljše načrtovanje in vodenje številnih projektov na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Tumpej sicer ostaja zaposlen v Demu.

Aleksander Brunčko, ki bo od 1. decembra generalni direktor Dema s polnim, štiriletnim mandatom, je magister poslovnih ved z več kot 20 leti vodstvenih izkušenj, v skupini HSE pa je zaposlen od leta 2007 na različnih vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Od konca leta 2020 je bil svetovalec oz. pomočnik direktorja Dema, v podjetju HSE Invest pa je v tem času opravljal funkcijo prokurista.

Brunčku se bo s 1. januarjem 2022 pridružil Damjan Seme kot direktor Dema s štiriletnim mandatom. Seme ima več kot 16 let delovnih izkušenj, od tega prva štiri leta v skupini HSE, zadnjih 12 let pa zaseda vodilna in vodstvena mesta v podjetju C&G, ki deluje na področju projektov v elektroenergetiki. Seme je tudi član nadzornega sveta HSE, iz katerega bo po prevzemu nove funkcije izstopil.

Teš, ki ga zdaj kot generalni direktor vodi Viktor Vračar, pa bo s 1. januarjem 2022 prešel pod vodstvo Matjaža Voduška. Vodušek, ki je dobil polni, štiriletni mandat, na mestu generalnega direktorja, je diplomirani inženir elektrotehnike in magister znanosti, smer ekonomija in poslovne vede. Ima skoraj 30 let delovnih izkušenj, od tega več kot polovico na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Zadnjih 13 let deluje na področju energetike, 12 let je bil direktor družbe SODO. V Tešu kot direktor ostaja Mitja Tašler.
Vir: STA

Kot smo že poročali, je nadzorni svet družbe Elektro Maribor na včerajšnji peti izredni seji (oziroma njenem nadaljevanju) odpoklical predsednika uprave Borisa Soviča.

Naš medij je prvi opozoril na vrste pri priključitvah malih sočnih elektrarn na omrežje in skrajno nenavadne posle Elektra Maribor. Očitno so bile naše ugotovitve pravilne. Ne glede na to, da je Sovič podajal drugačna pojasnila, očitno tem pojasnilom tudi nadzorniki niso verjeli. Saj so v sporočilu za javnost Elektra Maribor navedli, da je razlogov za odpoklic več, med drugim so našteli ravno nepravilnosti o katerih smo poročali mi.

Zamujanje pri izpolnjevanju poslovnih ciljev

“Razlogov za odpoklic je več, od zamud pri izpolnjevanju nekaterih poslovnih ciljev, slabe pripravljenosti družbe na zeleno transformacijo, pomanjkljivega nadzora nad delovanjem hčerinskih družb vse do omajanega zaupanja nadzornega sveta,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Do izbire novega predsednika uprave bo, kot začasni predsednik uprave, družbo vodil Jože Hebar, kot smo tudi že poročali v našem mediju.

Danes popoldne je zasedal nadzorni odbor Elektra Maribor. Nadzorniki Borisu Soviču niso izkazali zaupanja in po skoraj desetih letih zapušča vodstvo Elektra Maribor.

Uradno informacije še niso potrdili, a vendar po naših informacijah Sovič ni imel več zaupanja letos jeseni imenovanega nadzornega odbora in mu danes niso izkazali zaupanja, kljub temu da odločanja o njegovem položaju sicer na dnevnem redu seje ni bilo.

Nezadovoljni z izpolnjevanjem ciljev 

Začasno bo kot vršilec dolžnosti Sovičev položaj prevzel predsednik nadzornega sveta Jože Hebar. Nadzorniki naj ne bi bili sicer predvsem nezadovoljni z izpolnjevanjem nekaterih ciljev podjetja.

Da je vodenje Elektra Maribor s strani Borisa Soviča slabo, razkrivajo zadnja dejstva, da več tisoč vlog čaka na odgovor malih sončnih elektrarn, čakalna doba pa je po mnenju Elektra Maribor 6 mesecev, po pogovoru s strankami pa smo ugotovila, da je ta daljša.

Preplačilo male hidroelektrarne za kar več kot 1 milijon evrov

V podjetju OVEN, ki je hčerinsko podjetje Elektra Maribor in je njen nadzornik Boris Sovič so v letošnjem letu za 1,8 milijona evrov kupili malo hidroelektrarno na področju Podvelke. Vrednost elektrarne izpred 7 let bi naj bila cca 1,2 milijona evrov, zato je zanimivo, kako je lahko kupec pristal, na začetku na predlagano ceno prodajalca 1,6 milijona evrov. Na temo nakupa te hidroelektrarne nam na Elektru Maribor, ne odgovarjajo kljub prošnjah po pojasnilu.

Da gre za zgrešeno investicijo in sum preplačila govori dejstvo, da so Dravske elektrarne za to isto elektrarno pred leti ponujale samo 600.000 evrov. Zakaj je Elektro Maribor odobril nakup za kar 1 milijon evrov večji znesek nam ni znano, vsekakor pa ta milijon podaja velike dvome o čistem poslu.

Na koncu je stala elektrarna 1,8 milijona evrov

Žal pa se nakup ni končal z zneskom 1,6 milijona evrov, saj je bil objekt pod plombo in če je želel kupec prenos lastnine, je moral plačati dodatnih 200.000 evrov, da se je ta odstranila. Da javno podjetje kar tako poveča znesek nakupa za 200.000 evrov brez soglasja nadzornega sveta Elektra Maribor, pa je skrajno nenavadno. Namreč dodatnih 200.000 evrov je podjetju OVEN odobril kar direktor Sovič sam, na nadzornem Elektro Maribor pa začel operirati s številko nakupa 1,8 milijona evrov.

Kupec izvedel remont, ko še elektrarna ni bila njegova

V podjetju OVEN pa ne samo, da so po podatkih poznavalcev preplačali elektrarno za 1 milijon evrov, ampak so celo izvajali remont te elektrarne v času poteka nakupa, ko elektrarna še ni bila njihova last. Tako je Boris Sovič kot nadzornik podjetja dopustil, da je to podjetje kupilo elektrarno za astronomski znesek, ki je precej višji od investicijske vrednosti elektrarne in odobril še dodatni remont, ki je bil dodaten strošek. Nekako logika govori, da bi po sedmih letih obratovanja po cenitvi, ta elektrarna bila cenejša, saj se z leti izrabi, v tem primeru pa je postala dražja in še zavestno so izvedli remont le-te.

Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s tamkajšnjo filozofsko fakulteto in Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Maribor razvijajo robota za podporo pri oskrbi bolnikov v bolnišnici. Poimenovali so ga Frida, kmalu pa naj bi se ji pridružil še Smiljan.

“Naš cilj je razbremeniti osebje v bolnišnici in dodati socialni stik, ki ga živo osebje ne zmore več,” pravi doktor elektrotehnike Izidor Mlakar, ki vodi omenjeni projekt humanoidnega robota za pomoč v medicini, ki je del mednarodnega projekta Obzorje 2020.

Po njegovem vedenju takšnih robotov v svetu še ni. “Večinoma so bili samo poskusi, a bolj kot orodje za prinašanje zdravil ali hrane. Mi pa želimo, da ima robot dejanski kontakt z bolniki,” je pojasnil za STA.

Robot bo namenjen vzpostavljanju stika z bolnikom in zbiranju podatkov o njem. Tako bo na primer spraševal bolnike, kako se počutijo, jih spodbujal h gibanju in jim kazal enostavne vaje ter podrobno beležil podatke o njem, kot so temperatura, krvni tlak in podobno. Tako bo zdravnik med vizito dobil več podatkov v realnem času in povezane z drugimi podatki v bolnišničnem sistemu, da bo lažje sprejemal odločitve.

Mlakar je poudaril, da robot ne nadomešča medicinske sestre. “Ne nadomešča človeškega kontakta, ampak želi obogatiti to interakcijo, ki je danes morda zaradi pomanjkanja osebja drugačna kot na primer pred 20 leti,” je dodal.

Avtorji projekta bodo ob tem raziskovali, kako se ljudje odzivajo na robota. “Primarno nas zanima, kako dejansko lahko sploh takšnega humanoidnega robota umestimo v okolje bolnišnice. Ker tu gre za zelo kompleksno, dinamično okolje, polno ovir, ki jih ni mogoče predvideti, se jim pa je treba znati umakniti, da nisi v napoto. Poleg tega so tu še etični oziroma socialni zadržki okolja, kaj sploh lahko robot dela,” je še pojasnil Mlakar.

Robot bo ves čas pod nadzorom upravitelja, čeprav ima določeno stopnjo avtonomije. “Odzove se na ime in v primeru, da se ljudje pogovarjajo o njem, sliši in prihiti. Govori slovensko, uporablja geste, zaznava uporabnika in njegova čustva, iz pogovora s človekom zna razbrati, kako se človek počuti, zmore prepoznati znake anksioznosti in depresije,” je še povedal sogovornik.

Vodilni partner projekta je mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, za psihološke vidike skrbijo partnerji z oddelka za psihologijo mariborske filozofske fakultete, klinični del oziroma realno okolje pa bo prispeval UKC Maribor.

Trenutno z robotom še ne morejo fizično tja, saj morajo najprej pridobiti dovoljenje etične komisije. “Zdaj zaključujemo priprave protokolov za etično odobritev, potem pa računamo, da bomo nekje maja začeli robota uvajati neposredno na oddelkih. Predvidoma julija bomo začeli prave klinične študije,” je pojasnil Mlakar.

Robota bodo najprej preizkusili na oddelkih za torakalno in žilno kirurgijo UKC Maribor.
Vir: STA

Danes, v četrtek, 2. septembra 2021, mineva natanko leto dni, odkar je bil z vpisom v sodni register ustanovljen Javni holding Maribor (JHMB), ki je pod skupno streho združil Energetiko Maribor, Mariborski vodovod, Marprom, Nigrad, Pogrebno podjetje Maribor in Snago.

Predstavitev delovanja JHMB po enem letu delovanja, Saša Arsenovič in Lidija Pliberšek.

V prvem letu delovanja prenesli 83 zaposlenih s pridruženih podjetij na JHMB. Ta je sicer postal polno operativen februarja letos postal polno operativen, po besedah današnjih govornikov mariborskega župana Saša Arsenoviča in direktorice JHMB LIdije Pliberšek, pa se že vidijo konkretni rezultati.

Ena od pomembnih zadolžitev strokovnih služb JHMB je bila tudi priprava poslovnih poročil vseh pridruženih podjetij za leto 2020. Čeprav so poslovanje v tem času zaznamovale zahtevne razmere zaradi epidemije covida-19 in posledičnih ukrepov, so podjetja iz skupine JHMB v letu 2020, v katerem so skupaj ustvarila 90,3 milijona evrov prihodkov, v skupnem seštevku imela 1,7 milijona evrov dobička. Danes so izpostavili začetek dveh projektov, namenjenih izboljšanju storitev za uporabnike podjetij. JHMB je letos pristopil k vzpostavitvi Centra za pomoč in podporo uporabnikom (CPPU), ki bo vključeval osrednjo informacijsko točko, kjer bo moč urejati formalnosti na področju javnih služb, klicni center in spletni portal. Prvi korak na poti do CPPU je bila združitev centrov za pomoč odjemalcem Nigrada in Energetike Maribor na JHMB.

Že od njegove ustanovitve je aktualna tudi priprava skupne položnice nekaterih pridruženih podjetij; v sklopu tega so že proučili pravne podlage, ki bodo omogočile uvedbo skupne položnice, kar sicer predstavlja kompleksno zadevo, saj zahteva vrsto usklajevanj različnih deležnikov in področij ter predhodno poenotenje informacijskega sistema vseh podjetij.

V minulih mesecih je skupina JHMB v vlogi generalnega pokrovitelja tudi podprla organizacijo nekaterih prepoznavnih in pomembnih dogodkov v Mariboru, kot sta bila Festival Lent in svetovni pokal v spustu z gorskimi kolesi. Tako so podjetja s svojimi javnimi storitvami, kot so skrb za odpadke, pitno vodo, prevoz, cestne zapore itd., omogočila optimalno izvedbo omenjenih prireditev z infrastrukturnega vidika. Za mariborsko kritično infrastrukturo pod okriljem JHMB oziroma pridruženih podjetij sicer skrbi več kot 1000 sodelavcev, ki vsakodnevno zagotavljajo osnovne pogoje za kakovostno življenje v mestu in okolici.

»Glavni namen ustanovitve JHMB je bil povezati podjetja, ki izvajajo gospodarske javne službe, in optimizirati njihove podporne službe brez zmanjšanja števila zaposlenih, da bodo nudile čim boljšo strokovno podporo pridruženim podjetjem. To sedaj že zagotavljamo, pri čemer najboljše prakse s posameznih podjetij prenašamo na raven celotne skupine JHMB. Na različnih področjih bo centralizacija kadrov, procesov in aktivnosti vodila k bolj poenotenemu upravljanju in delovanju tako znotraj javnih podjetij in JHMB kot tudi v odnosu do zunanjih deležnikov. S tem bomo izboljšali nadzor, povečali transparentnost in omogočili prenos znanj v okviru skupine JHMB,« je poudarila direktorica JHMB Lidija Pliberšek.

»Ustanovitev holdinške družbe je ena od ključnih potez za razvojni preboj Maribora. Zato ustanovitev holdinga, da trajno izboljšamo kakovost bivanja vseh Mariborčank in Mariborčanov. Brez konsolidiranih, močnih in učinkovitih javnih podjetij mesto tega ne more doseči. Pripravljeni smo, da se soočimo z izzivi prihodnosti. Javni holding je tisti, ki prevzema osrednjo vlogo pri transformaciji Maribora v podnebno nevtralno mesto, pri prehodu v zeleno in digitalno,« je povedal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.

Prejšnji teden je bila v sklopu projekta Cerusi Interreg Central Europe v Hiši vseh generacij v Zgornji Kungoti delavnica o družbenem inoviranju in družbenih izzivih podeželja v Podravju “Povezano Podravje”.

Delavnica Povezano Podravje. Vir: Fundacija Prizma

Izvedli so jo skupaj s snovalci idej in pobud, posamezniki, podjetniki in predstavniki organizacij. Na delavnici in pri mreženju pa so udeleženci prisluhnili idejam in načrtom s področja doživljajskih aktivnosti, pridelavi in predelavi zdrave hrane, promociji kulturne dediščine z vključevanjem moderne glasbe ter trajnostnemu turizmu. Sicer pa je bil cilj dogodka tudi krepitev ekosistema ter podpore za razvoj družbenih inovacij in socialnih podjetij v Podravju.

Mateja Karničnik, vodja razvoja človeških virov pri Fundaciji Prizma, je razložila, kaj je pravzaprav projekt Cerusi Interreg Central Europe in da so s projektom in tovrstnimi dogodki, kot je bila delavnica Povezano Podravje, usmerjajo na podeželje.

Pri samem projektu in tudi delavnici Povezano Podravje gre tudi za to, da se med seboj povezujejo socialna podjetja. Pravzraprav ne samo podjetja, je dejala Karničnikova, ampak tudi drugi lokalni akterji, tudi posamezniki z novimi idejami, pa pri njihovem uresničevanju potrebujejo pomoč. In razni drugi, ki lahko pomagajo, da pride pri razvoju podeželja do premikov na boljše. Koristnost takih delavnic in biti prisoten na terenu pa potrjuje tudi direktorica Fundacije Prizma.

Med udeleženci in udeleženkami je bila tudi Darja Viher iz Zadruge ARTmijeMAR, ki je socialno podjetje. Viherjeva ima destinacijsko trgovino, kjer ponujajo izdelke domače in umetnostne obrti, produkte lokalne hrane in spominke z destinacij iz širše Slovenije. Pravi, da so prav taki dogodki priložnost za povezovanje.

Socialna podjetja z miselnostjo podjetnika in reševanjem družbenih problemov

Na delavnici Povezano Podravje je Fundacija Prizma tako skupaj z udeleženci iskala odgovore na vprašanja: “Kaj je v Podravju dobro? Kaj je v Podravju lahko še boljše? Kako lahko to skupaj uresničimo?” Udeležencem dogodka so predstavili svoje načrte glede doživljajskih aktivnosti, ki povezujejo človeka z naravo, razvijajo njegove čute in krepijo odpornost, širijo znanje glede pridelave in priprave zdrave hrane, promovirajo kulturno dediščino preko moderne glasbe ter na ta način prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu in oskrbi s hrano ter trajnostnemu turizmu. Udeleženci so imeli priložnost, da nosilcem idej posredujejo svoje mnenj, ocene, predloge, na podlagi katerih bodo ti lahko nadaljnji razvoj družbeno-inovativnih idej dopolnili in nadgradili ter povezali s komplementarnimi aktivnostmi. Tovrstno povezovanje in mreženje snovalcem idej lahko doprinese dragocene ugotovitve in poglede potencialnih partnerjev in strank za nadaljnji razvoj produkta. Ker je najboljše izhodišče za vsako družbeno inovacijo prepoznati in razumeti potrebe in izzive, s katerimi se soočajo prebivalci in skupnosti v nekem okolju, je bilo v Podravju pred izvedbo programa Laboratorija družbenega inoviranja organiziranih sedem srečanj z lokalnimi akterji, ki so izpostavili družbene izzive v svojem okolju, kot na primer staranje prebivalcev, dostop do storitev pomoči na domu, mobilnost, zaraščanje zemljišč, objekti brez namena, odliv mladih, trajnostno kmetijstvo in turizem ter podobno. Glavni cilj družbenih inovacij, ki temeljijo na obstoječih praksah in izkušnjah je, da rešujejo družbene izzive na način, kot ga še ni bilo. Gre za nove rešitve, ki obljubljajo, da se bodo lotile družbenih problemov ali izzivov bolj uspešno, kot bi bilo mogoče s sredstvi, ki so že na voljo. Pogosto družbene inovacije, ki so ideje in prakse, v resničnost spremenijo socialna podjetja. Ta  so v odličnem položaju za spodbujanje družbenih inovacij, saj imajo socialni podjetniki na eni strani podjetniško miselnost, zato so nekakšni akterji, ki si prizadevajo razviti nove rešitve in nove ideje, to je tipično podjetniško. Po drugi strani pa običajno sledijo družbenemu poslanstvu, zato se zavedajo družbenih problemov v okolju in si običajno prizadevajo razviti rešitve za odpravo teh težav.

Vodstvi družb Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Elektro Maribor sta danes podpisali pogodbo o prodaji oziroma nakupu večinskega, 51-odstotnega lastniškega deleža družbe za prodajo električne energije in storitev Energija plus. Vstop HSE, vodilnega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov oziroma t. i. zelene energije v državi, v družbo Energija plus, bo končan po odobritvi Agencije za varstvo konkurenci (AVK).

Elektro Maribor

HSE je v regiji prisoten prek družbe Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki proizvede največ energije iz obnovljivih virov v državi, in družbe za projektiranje HSE Invest. Predstavnik kupca, generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar je ob podpisu pogodbe dejal: “Lokalno okolje poznamo, saj v njem deluje več kot tristo naših sodelavcev, ga spoštujemo in ocenjujemo kot perspektivno regijo za nadaljnji razvoj energetske dejavnosti. Zato se veselimo novega sodelovanja z Elektro Maribor oziroma z družbo Energija plus, preko katere bomo skupaj neposredno dostopali do končnega uporabnika. Vstop holdinga v maloprodajno družbo Energija plus je izjemnega regionalnega pomena, saj se tako še bolj izpostavi lokalna povezanost in družbena odgovornost lokalnih podjetij. Na širšem mariborskem območju pospešeno vlagamo in širimo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z naložbo v veliko sončno elektrarno Zlatoličje. Preučujemo tudi možnost izrabe vetra in geotermalne energije. Vse predvidene izboljšave, ki temeljijo na strategiji prehoda na oskrbo z zeleno energijo, bodo koristile vsem udeležencem na trgu, ponudnikom in uporabnikom električne energije.

Posel sklenjen v interesu uporabnikov storitev

Predstavnik prodajalca, predsednik uprave Elektro Maribor mag. Boris Sovič, je zadovoljen z doseženim v pogajanjih: “Verjamemo, da je sklenjen posel v interesu uporabnikov storitev družbe Energija plus in njenih zaposlenih. Energija plus je zelo uspešna gospodarska družba. Kupcem ponuja celovito in trajnostno energetsko oskrbo v okviru krovne blagovne znamke. Poleg oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom nudi tudi oskrbo s toploto, sončne elektrarne za samooskrbo na ključ, razpolaga z javno polnilno infrastrukturo za električna vozila, nudi mikro e-mobilnost, kot so e-kolesa in skiroji ter ostalo. Podpis pogodbe pomeni prodajo 51 % osnovnega kapitala družbe Energija plus d.o.o., pri čemer bo Elektro Maribor ohranil kot lastnik 49 % delež v družbi Energija plus. Pomembno je, da bo družba Energija plus v prihodnje lahko še bolj učinkovito uresničevala strateške cilje prehoda v brezogljično družbo. Vstop partnerja s podobnimi razvojnimi načrti je pomemben za razvoj novih načinov oskrbe z električno energijo in storitev za aktivne odjemalce, usmerjenih v čim višjo stopnjo energetske samozadostnosti.”

Družbe iz skupine HSE so družbi Energija plus iz lastnega proizvodnega portfelja že sedaj letno dobavljale več kot 1.000 GWh električne energije. Povezava bo zagotovila bistveno bolj fleksibilne produkte končnim odjemalcem, od dolgoročnih produktov, možnosti prodaje nazaj in reodkupa.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na povabilo delavk in delavcev danes obiskal podjetje American & Efird (A&E Europe), sukanci.

Borut Pahor na obisku v podjetju A & E v Mariboru. FOTO: Nebojša Tejić, STA

Po kratkem ogledu proizvodnje in pogovoru z vodstvom podjetja je predsednik Pahor nagovoril delavke in delavce: “Ko sem pred meseci slišal za vaše težave, se mi je zdelo, da moja prošnja vodstvu podjetja v prid dialogu ne bo odveč. Vesel sem, da vam je skupaj uspelo.” Predsednik Pahor je poudaril, da je pri takih občutljivih zadevah vedno zelo pozoren na svoje pristojnosti in morebitni konflikt interesov, in je v tem primeru presodil, da lahko pomaga s prošnjo vodstvu in lastnikom podjetja, da bi se rešitev poiskalo z dialogom.

Odzval se je na poziv delavcev v času stavke

Zaradi slabih razmer in nizkih prejemkov so zaposleni stavkali pod vodstvom Konfederacije slovenskih sindikatov. Predsednik Pahor se je odzval na njihov poziv v času stavke, naj jim pomaga in je tedaj z njihovim predstavnikom govoril po telefonu. Po stavki so zaposleni uspešno zaključili pogajanja in dosegli bistveno povečanje plač. Z vabilom v podjetje so se želeli zaposleni predsedniku Pahorju zahvaliti za njegovo pomoč pri vzpostavitvi dialoga med njimi in vodstvom podjetja. V imenu Konfederacije slovenskih sindikatov je zbrane nagovoril David Ažnoh, ki je izrazil zadovoljstvo, da so uspeli izboljšati delavske pravice.

Družba Elektro Maribor d.d. je na svoji spletni strani objavila prosta delovna mesta.

FOTO: Pixabay.com

Pri Elektro Maribor poudarjajo, da zasledujejo cilj umeščanja ustreznega kadra na ustrezna delovna mesta pri čemer upoštevajo politiko raznolikosti ter dosledno upoštevajo prepoved diskriminacije delavcev. Trenutno imajo objavljene štiri razpise za delovna mesta – pomožni delavec, gradbeni delavec, voznik strojnik, monter 3.

Za delovno mesto pomožni delavec iščejo 6 kandidatov, delovno razmerje se sklepa za določen čas do 24.12.2021, s poskusno dobo 2 meseca.

Na delovnem mestu gradbeni delavec iščejo enega kandidata, zaposlijo ga za določen čas do 24.12.2021, s poskusno dobo 2 meseca. Za voznika strojnika iščejo 8 kandidatov,  območje dela so kraji Ljutomer, Maribor, Ptuj in Gornja Radgona. Delovno razmerje pa tudi zanje sklepa za določen čas do 24.12.2021, s poskusno dobo 2 meseca.

Kar 16 oseb pa iščejo za delovno mesto monter 3, dela se v krajih Slovenska Bistrica, Gornja Radgona, Ptuj, Ljutomer in  Maribor. Delovne izkušnje niso potrebne, pričakujejo pa
elektro ali drugo ustrezno izobrazbo.

Kandidati naj vloge, obvezno s potrdili o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta ter morebitnimi dodatnimi usposobljenostmi, pošljejo v času razpisa in sicer najkasneje do vključno 14.5.2021 na naslov Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, Področje skupnih strokovnih služb – Kadrovska služba, s pripisom za katero delovno mesto se prijavljajo. Nepopolnih vlog in vlog prispelih po razpisanem roku ne bodo upoštevali.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je odzval povabilu Štajerske gospodarske zbornice, da predstavi razmišljanja in načrte ministrstva na področju energetike in prihodnosti območja mariborskega letališča.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor

Priložnost za pritegnitev pozornosti investitorjev je tudi predsedovanje Slovenije Evropski uniji

“Biti moramo odprti za nove ideje in nove potenciale. Tudi predsedovanje Slovenije Evropski uniji moramo uporabiti za pritegnitev pozornosti potencialnih investitorjev v ta prostor. Naša naloga je, da imamo vizijo razvoja,” je uvodoma izpostavil minister Jernej Vrtovec, ki je skupaj s sodelavci pripravil vrsto zelo konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja s področja energetike. Pogovor je bil deležen velikega zanimanja članov Regijskega sveta za energetiko, ki deluje znotraj Štajerske gospodarske zbornice in združuje vse pomembne akterje tega področja.

Energetika tudi eden ključnih izzivov Slovenije v naslednjih desetletjih

Glede na to, da je štajerska regija vodilna v proizvodnji in rabi končne energije iz obnovljivih virov energije in da želi to mesto ohraniti tudi v prihodnje, je udeležence srečanja še posebej zanimala vizija razvoja na tem področju. Izpostavljeno je bilo zavedanje, da je energetika tudi eden ključnih izzivov Slovenije v naslednjih desetletjih in da moramo vključevati vse primerne vire, od vetrne do hidro energije. Minister je izpostavil aktualnost Zakona o obnovljivih virih energije, ki je že pripravljen za obravnavo na vladi in bo v kratkem dan tudi v parlamentarno proceduro. “Zakon nujno potrebujemo, spodbujanje črpanja obnovljivih virov energije je aktualnost sedanjega časa in omogoča tudi črpanje evropskih sredstev,” je še izpostavil v sicer izčrpno obravnavani temi.

Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev Emanuela Čerčeka, novega člana poslovodstva DRI, o možnostih dolgoročnega zagotavljanja produkcijske in logistične infrastrukture za potreba regijske, pa tudi slovenske in evropske industrije v okviru multimodalnih središč in primernosti prostora letališča in okolice za razvoj v tej smeri. Tudi zato je treba o tej temi začeti razmišljati širše in brez omejitev. Poudarjeno je bilo, da se sicer zavedamo pomembnosti in atraktivnosti lokacije letališča in okolice, pa vendar je v preteklosti ujetost v ustaljene okvirje
botrovala stanju, ko smo imeli letališče vsi v mislih, pa vendar je ostajal kot speča Trnuljčica na robu vseh konkretnih ravnanj.

Izziv: pripraviti mednarodno investicijsko konferenco

Roman Glaser, predsednik ŠGZ, se je še posebej zahvalil ministru Jerneju Vrtovcu, da se je začel ukvarjati z mariborskim letališčem in da je s tem tudi spodbudil regijo k drugačnemu razmišljanju. Izpostavil je, da je predstavljena osnova razvoja tega prostora dobra in zanimiva, ter poudaril, da “sprejemamo izziv, da se v prihodnjih mesecih, še posebej v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, skupaj potrudimo pripraviti mednarodno investicijsko konferenco na to temo, odprli pa bomo tudi široko razpravo in sporočili pozitivne impulze gospodarstva v prostor, da bi najširša javnost sprejela idejo o razvoju multimodalnega središča na področju sedanjega letališča kot priložnost za razvoj celotne regije”.

Nova KBM je objavila revidirano poročilo banke in Skupine Nove KBM za poslovno leto 2020. Najpomembnejši dogodek minulega poslovnega leta je uspešno izvedena največja združitev v zgodovini slovenskega bančništva, ki je povezala bogato zgodovino, vrednote in dosežke Nove KBM in nekdanje Abanke v močno, združeno banko. Nova KBM je leto 2020 zaključila z dobičkom v višini 208,9 milijona evrov, Skupina Nove KBM pa 210,8 milijona evrov.

Nova KBM. Vir: Google, Street view

Z združitvijo je Nova KBM utrdila položaj najdostopnejše banke v državi, ki strankam zagotavlja odlične produkte ter storitve v največji poslovni mreži z več kot 900 kontaktnimi točkami (vključno z bančnimi poslovalnicami, poštnimi okenci, specializiranimi bančnimi okenci in bankomati) in prek nagrajene, dokazano najboljše spletne banke Bank@Net in mobilne banke mBank@Net. Nova KBM je že drugo leto prejemnica naziva Superbrands, ki jo uvršča med odstotek najuspešnejših blagovnih znamk v Sloveniji. Konec lanskega leta so neodvisni strokovnjaki Inštituta za razvoj družbene odgovornost banki podelili nagrado HORUS za strateško vodenje družbene odgovornosti. Marca letos je banka posodobila svojo celostno podobo, ki ohranja ime Nova KBM ter simbolično in vizualno povezuje značilnosti obeh, zdaj združenih bank. Ambasadorja združitve in banke sta postala najboljši kolesar na svetu Primož Roglič in njegova življenjska sopotnica, pisateljica Lora Klinc.

V leto 2020, ko je celoten svet ohromila pandemija COVIDA-19, so v Novi KBM stopili v dobri kondiciji in so se na zdravstveno in gospodarsko krizo odzvali hitro in učinkovito. Poskrbeli so za zaščitne ukrepe za zaposlene in stranke ter izpolnjevali predpise pristojnih institucij za zajezitev širjenja koronavirusa. Strankam so zagotovili nemoten dostop do storitev, jih ozaveščali o uporabi digitalnega bančništva ter bili tudi v spremenjenih gospodarskih razmerah zanesljiv partner. Z donacijami in humanitarnimi akcijami so izkazali solidarnost do posameznikov in skupin, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Nadaljevali so strateška partnerstva in sponzorsko sodelovanje na področju športa, kulture, izobraževanja. Tako so prispevali k razvoju širšega družbenega okolja, kar je v teh zahtevnih časih še posebej pomembno.

Leto 2020 je Skupina Nove KBM zaključila z dobičkom v višini 210,8 milijona evrov

Pomemben cilj Skupine Nove KBM je vzdržna dobičkonosnost, ki omogoča investiranje v nadaljnji razvoj in hkrati zagotavljanje ustreznih rezerv za prilagajanje prihodnjim spremembam v finančnem in gospodarskem okolju. Skupina Nove KBM, ki ob obvladujoči banki vključuje Summit Leasing Slovenija, vodilno lizinško družbo v državi, je leto 2020 sklenila s čistim dobičkom v višini 210,8 milijona evrov, medtem ko je Nova KBM ustvarila 208,9 milijona evrov čistega dobička. Kot posledica največje združitve v zgodovini bančnega sektorja se je v primerjavi z letom 2019 povečala tudi bilančna vsota banke, ki je ob koncu poslovnega leta 2020 znašala 9,167 milijarde €, na ravni Skupine Nove KBM pa 9,177 milijarde €.

Doseženi donos na kapital po obdavčitvi je ob koncu leta 2020 znašal 21,59 % na ravni Skupine in 21,42 % na ravni banke. Količnik kapitalske ustreznosti na skupni kapital ostaja visok in je za Skupino Nove KBM znašal 20,68 % ter za banko 16,67 %. Rezultati izkazujejo močen kapital in dober likvidnostni položaj Skupine Nove KBM. Zelo uspešne so bile tudi aktivnosti na področju upravljanja slabih naložb. Delež neto nedonosnih kreditov v portfelju Skupine Nove KBM je konec leta 2020 znašal 3,05 %, v portfelju banke pa 2,50 %.

Konec poslovnega leta 2020 je banka zaključila z bonitetnimi ocenami, ki odražajo tako poslovanje banke kot tudi razmere v mednarodnem finančnem okolju. Ocena bonitetne agencije Moody‘s Investors Service je bila Baa1/P-2 (stabilna ocena prihodnjih izgledov), medtem ko je Fitch Ratings Novo KBM ocenil z BB+/B (negativna ocena prihodnjih izgledov).

Tudi v letu 2020 so v Novi KBM nadaljevali zmanjševanje portfelja nedonosnih naložb in krepili visoke standarde korporativnega upravljanja, skladnosti poslovanja in upravljanja tveganj.

Digitalna transformacija in trajnostni razvoj med prednostnimi področji

Digitalna transformacija v Novi KBM ostaja prednostno razvojno področje, pandemija COVID-19 pa jo je le še pospešila. Strankam ponujamo odlične digitalne storitve, hkrati pa ohranjamo osebni odnos in strokovno podporo naših bančnih strokovnjakov. Potem ko so v letu 2019 posodobili osrednji bančni sistem, so v letu 2020 še dodatno poenostavili nekatere procese. Uvedli so tudi nove storitve, kot so mobilna denarnica, spletni klepet, virtualna poslovna enota, in nadgradili platformo kontaktnega centra. V letu 2021 so tem storitvam dodali še odpiranje osebnega računa, računa za mlade in sklenitev Paketa Komplet v celoti na daljavo. S temi storitvami zagotavljamo strankam najboljšo uporabniško izkušnjo in podporo tudi brez njihovega osebnega obiska poslovalnice. Prav tako so v letu 2020 nadaljevali digitalizacijo delovnih procesov in brezpapirno poslovanje v poslovalnicah in drugih bančnih enotah. Tako so v primerjavi s preteklim letom privarčevali več kot 17 ton papirja in s tem močno zmanjšali naš vpliv na okolje. Ob revidiranem poročilu je Nova KBM že četrto leto objavila Poročilo o trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti, ki zajema aktivnosti in dosežke banke na tem področju ter opisuje razvojno vizijo uvajanja ESG (okoljskih, družbenih in upravljavskih) vidikov v poslovanje banke.

John Denhof, predsednik uprave Nove KBM: “V zahtevnem letu, ki ga je zaznamovala pandemija, smo kljub novim omejitvam naredili velik napredek pri uresničevanju zastavljene poslovne strategije. Izvedli smo največjo združitev v zgodovini slovenskega bančništva, oblikovali skupne vrednote združene banke, posodobili blagovno znamko ter izpeljali številne druge pomembne projekte. Vsi ti dosežki so rezultat zavzetega dela zaposlenih v Skupini Nove KBM in zaupanja naših strank, za kar se jim zahvaljujemo. Tudi v prihodnje bosta v središču našega dela doseganje visoke stopnje zaupanja in zadovoljstva ključnih deležnikov banke ter uresničevanje naše poslovne vizije biti najboljša banka v Sloveniji.”

Dr. Andrej Fatur, predsednik nadzornega sveta Nove KBM: “V združeni banki se nadaljuje razvojna pot finančne institucije, ki je dobičkonosna, sodobna in družbeno odgovorna ter odličen partner strankam, poslovnim partnerjem, dobaviteljem in širšemu družbenemu okolju. Usmerjenost v rast in dobičkonosnost, odličnost do strank, učinkovito upravljanje tveganj in zagotavljanje skladnosti, operativna učinkovitost ter močna organizacijska kultura in razvoj zaposlenih ostajajo ključni stebri pri uresničevanju našega poslanstva in vizije.”

Družba Elektro Maribor d.d. je na svoji spletni strani objavila prosta delovna mesta.

Elektro Maribor

Pri Elektro Maribor poudarjajo, da zasledujejo cilj umeščanja ustreznega kadra na ustrezna delovna mesta pri čemer upoštevajo politiko raznolikosti ter dosledno upoštevajo prepoved diskriminacije delavcev.

Za projektiranje manj zahtevnih in enostavnih EE objektov, izdelovanje tehničnih poročil, vodenje evidenc in pripravljanje poročil, opravljanje drugih nalog po navodilih nadrejenega zaposlijo dve osebi na delovno mesto “PROJEKTANT 2”.

Delovno razmerje se sklepa za določen čas 1 leta,  z 2 mesečno poskusno dobo

Iščejo tudi osebo za nadomeščanje odsotnega delavca

Prav tako pa iščejo eno osebo za delovno mesto “SAMOSTOJNI REFERENT ZA SPLOŠNE IN KADROVSKE ZADEVE”. Delovne naloge osebe na tem položaju bodo: izvajanje kadrovskih in ostalih splošnih zadev, vodenje evidenc in arhiviranje, izdelovanje analiz in pripravljanje poročil, pripravljanje gradiv, opravljanje administrativnih del, opravljanje drugih nalog po navodilih nadrejenega.

Delovno razmerje se sklepa za določen čas – začasno nadomeščanje odsotnega delavca (največ 2 leti), z 2 mesečno poskusno dobo.

Časa da se prijavite je še nekaj dni: “Kandidati naj vloge za zasedbo delovnega mesta z dokazili pošljejo v času razpisa in sicer najkasneje do vključno 18.3.2021 na naslov Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor.”

Vse potrebne informacije, pa najdete na njihovi spletni stani.

Družba Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, objavlja razpis prostih delovnih mest: projektant 2,…

Objavil/a Elektro Maribor dne Sreda, 03. marec 2021

Potem ko so v Novi KBM s Košarkarsko zvezo Slovenije poglobili sodelovanje in je Nova KBM postala sponzor moške A reprezentance, se bo od 25. februarja, ko je na sporedu prva tekma drugega dela v 1. slovenski košarkarski ligi za moške, ta imenovala Liga Nova KBM.

FOTO: Pixabay.com

S podporo športu, kulturi in drugim pomembnim področjem bivanja in ustvarjanja v Novi KBM uresničujejo strategijo družbene odgovornosti ter prispevajo k razvoju in dvigu kvalitete bivanja tako v lokalnem kot nacionalnem okolju.

Sponzorstva usmerjajo v tiste projekte, ki podpirajo njihove cilje

V Novi KBM sponzorstva in donacije usmerjajo v tiste projekte, dejavnosti in aktivnosti, ki podpirajo naše strateške usmeritve in poslovne cilje. V slovenskem prostoru je Nova KBM močna in stabilna finančna institucija, ki z uresničevanjem vizije postati najboljša banka, podpira gospodarsko okolje, šport in kulturo.

Tudi in predvsem šport se je po izbruhu pandemije znašel na prelomnici. »V Novi KBM se zavedamo, da je v teh negotovih časih vsaka poteza tudi poteza za sedanjost in za prihodnje generacije. Ne samo za košarkarsko ligo, ampak tudi za zdrav življenjski slog otrok, za aktivnosti v najpomembnejšem obdobju odraščanja. V Novi KBM pri športnem udejstvovanju ne podpiramo samo profesionalnih združenj, klubov in posameznikov, ampak v okviru bančnega športnega društva podpiramo tudi naše zaposlene, s posebnimi ponudbami pa zdrav način življenja spodbujamo tudi med našimi strankami. Zdravje je v naši banki visoko cenjena vrednota,« je ob podpisu pogodbe povedal predsednik uprave John Denhof.

Dogajanje na prvoligaških parketih bo letos zanimivo

»Veseli nas, da se je Nova KBM znova pridružila slovenskemu moškemu prvoligaškemu tekmovanju. Verjamemo, da bo drugi del letošnje klubske sezone in dogajanje na prvoligaških parketih medijsko še bolj zanimivo, eden prvih korakov k temu pa je zagotovo tudi vnovična podpora banke Nova KBM,« pa je ob podpisu sodelovanja dodal Radoslav Nesterović, generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije.

V Novi KBM se veselijo novih skupnih uspehov in pozitivnih zgodb, ki jih bodo pisali s 1. slovensko košarkarsko ligo za moške.

Zaposleni v mariborskem podjetju A&E Europe, ki pod ameriškimi lastniki proizvaja industrijske sukance, danes niso začeli napovedane stavke do izpolnitve zahtev, med katerimi je tudi boljše plačilo za njihovo delo.

Po za zdaj še neuradnih informacijah je bil sklenjen dogovor z vodstvom, v sindikatu pa obljubljajo skupno sporočilo za medije.

Kakšne so podrobnosti dogovora še ni jasno

Podpredsednik Konfederacije sindikatov Slovenije (KSS) David Ažnoh za STA podrobnosti še ni mogel pojasniti, saj sta se obe strani dogovorili, da bosta izdali skupno izjavo, ki jo trenutno še vedno usklajujejo. Kot kaže, je del dogovora tudi, da sindikat s svoje spletne strani umakne vse novice, ki so bile povezane s podjetjem, saj teh tam ni več.

Delavci omenjene družbe so že pred decembrskimi prazniki izpeljali dvourno opozorilno stavko, ker se niti uprava niti lastniki kljub drugačnim obljubam slednjih, na zahteve po začetku pogajanj niso odzvali, je večji del od skupaj 160 zaposlenih s pomočjo sindikata 15. januarja izvedel celodnevno stavko.

Nadzor v podjetju opravila delovna inšpektorica

Od delodajalca so zahtevali podpis pogodbe o delovanju sveta delavcev ter soudeležbo zaposlenih pri odločanju, podpis podjetniške kolektivne pogodbe, ki bo delavcem zagotavljala dostojno plačo in ne 518 evrov izhodiščne bruto plače za najslabše plačanega delavca. Zahtevali so, da ima tudi najslabše plačani delavec v podjetju zagotovljeno vsaj minimalno plačo, vsi ostali pa primerno izobrazbi in težavnosti delovnega mesta.

Na prijavo sindikata je nadzor v podjetju opravila tudi delovna inšpektorica, ki pa ni ugotovila nepravilnosti, zato je postopek ustavila.
VIR: STA

Nova KBM in Abanka sta po nadgradnji informacijskega sistema in prenosu strank nekdanje Abanke v sisteme Nove KBM tudi tehnično združeni.

Nova KBM. Vir: Google, Street view

Vsem strankam Nove KBM, tudi nekdanje Abanke, so na voljo največja mreža bančnih točk v državi in nagrajene rešitve spletne in mobilne banke, so v Novi KBM zapisali na svoji spletni strani.

Večmesečne priprave na združitev

Potem ko je Nova KBM v začetku februarja lani od države kupila Abanko in postala njena 100-odstotna lastnica, so se začele priprave na združitev. Nova KBM in Abanka sta se po pridobitvi dovoljenja bančnega regulatorja uradno združili 1. septembra lani, združena banka pa se imenuje Nova KBM s sedežem v Mariboru.

Po največji pravni združitvi v zgodovini slovenskega bančništva je bila na vrsti operativna združitev oziroma prenos računov strank nekdanje Abanke na sisteme Nove KBM. Ta je potekal od 31. decembra 2020 do danes zjutraj. V tem času so bile vse poslovalnice v skladu s prazničnim urnikom zaprte, spletne in mobilne aplikacije niso delovale.

Strankam na voljo fizična poslovna mreža z več kot 90 poslovalnicami

Strankam Nove KBM je odslej na voljo fizična poslovna mreža z več kot 90 poslovalnicami, okoli 400 bankomati ter več kot 450 poštami po vsej Sloveniji. Strankam Nove KBM bo tako v primerjavi z začetkom leta 2020 na voljo desetino več bančnih točk, za stranke nekdanje Abanke pa združitev pomeni 85-odstotno povečanje števila bančnih točk, so navedli.
VIR: STA

Kreativnost in inovativnost sta neločljivo povezana, ob pandemiji covida-19 pa se je njun pomen še okrepil, sta ob odprtju virtualnega Dneva inovativnosti s konferenco Simptomi kreativnosti poudarila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan. Priložnosti vidita tudi pri promociji Slovenije.

Kot je ob odprtju današnjega dogodka dejal Raščan, se o pomenu kreativnosti in inovativnosti ter njunega povezovanja govori že desetletja, a strateški pomen tega na globalni ravni verjetno še nikoli ni bil tako velik kot letos. “Pandemija je dodatno osvetlila osrednjo vlogo kreativnosti in inovacij v globalnem razvoju – tako z gospodarskega kot družbenega vidika ter tako na nacionalni kot mednarodni ravni,” je poudaril.

Del širših prizadevanj, da kreativnost postane del glavnih stebrov slovenske zunanje politike

Kako dobro in hitro bomo izšli iz koronavirusne krize, bo po njegovih besedah odvisno predvsem od naše kreativnosti in inovativnosti. Tudi v tem kontekstu je združitev Dneva inovativnosti in Kreativnega foruma dobrodošla, saj bo med drugim razširila doseg dogodkov.

Raščan je poudaril, da ne gre le za enkraten dogodek, temveč del širših prizadevanj, da kreativnost in inovativnost postaneta del glavnih stebrov slovenske zunanje politike. Kreativnost bo namreč tudi pomembna medresorska vsebina, ki jo bo Slovenija prihodnje leto med predsedovanjem Svetu EU umeščala na evropsko agendo.

Kreativni sektor je med najbolj prizadetimi zaradi koronavirusne krize in tudi eden tistih, ki se bo moral najbolj potruditi, da iz nje izide. Medsektorsko sodelovanje je zato pomembno tudi iz tega vidika, je še poudaril.

Sodelovanje je v teh časih morda pomembnejše kot kadar koli prej

Tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Šmučeva je zadovoljna, da so pri Dnevu inovativnosti in Kreativnem forumu združili moči, s čimer bo glas o slovenskih inovacijah segel še širše. Sodelovanje je v teh časih morda pomembnejše kot kadar koli prej, kreativnost pa je ključni del vsakega inovacijskega postopka, je poudarila.

“V postopek vstopi že na samem začetku in je ključna vse do njegovega zaključka,” je dejala. Ob tem je izpostavila pomen fleksibilnosti in razmišljanja zunaj ustaljenih smernic pri vseh postopkih v gospodarstvu in družbi, saj bo to po njenih besedah v prihodnje le še pridobilo pomen.

Uvod v dogodek je dopolnila vodja področja oblikovanja v družbi McKinsey & Company Kristi Hodak, ki je govorila o pomenu oblikovanja za uspeh vsakega podjetja. Ne glede na področje delovanja lahko podjetje z vlaganjem v oblikovno podobo močno poveča svoje prihodke, je poudarila.

Številne okrogle mize s skupno več kot 30 govorci

Dan inovativnosti organizira GZS ob podpori ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javne agencije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije Spirit Slovenija. Konferenca Simptomi kreativnosti poteka v organizaciji GZS, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstva za zunanje zadeve, Kreativnega foruma.si, Centra za kreativnost, Poligona in številnih mednarodnih partnerjev, tehnično organizacijo spletne konference pa jim nudi ekipa BK TV.

Dogodka sta združena v celodnevno mednarodno spletno konferenco z več kot 800 udeleženci iz več kot 50 držav. Do večera, ko se bo konferenca sklenila s podelitvijo priznanj GZS za najboljše inovacije na državni ravni, se bodo zvrstile številne okrogle mize s skupno več kot 30 govorci.
VIR: STA