Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Uspešna mariborska podjetniška zgodba je nedvomno tudi zgodba Hotela City, katerega dolgoročna strategija razvoja počiva na znanju in izkušnjah vseh zaposlenih. Potrdilo o uspehu je tudi hotelu dodelil tudi spletni turistični portal TripAdvisor, uvrstil ga je namreč na seznam TOP 10 hotelov v Sloveniji.

O tem kaj je za uspešno hotelirstvo najpomembnejše smo vprašali Dejana Hojnika, ki je v hotelu predstavnik za odnose z javnostmi.

Oglejte si reportažo:

“Prijaznost, usposobljenost in strokovnost osebja Hotela City Maribor**** so pripomogli k temu priznanju, ki bo tudi v prihodnje služilo kot motivacija delati še bolje s ciljem vzpostavljanja novih trendov v hotelski ponudbi SV Slovenije” je načelo hotela.

Več kot teden dni ima zimska služba tudi v Mariboru polne roke dela. Po večdnevnem sneženju in obvladovanju zimskih razmer na cestah, se zdaj spoprijemajo še z ekstremno nizkimi temperaturami. Na Nigradu pravijo, da razmere obvladujejo. Na mariborskih ulicah pa smo preverili, kako so z delovanjem zimske službe zadovoljni občani.

plug na terenu

plug na terenu

Po dolgem času je Maribor ponovno odet v debelo zimsko odejo. Sneži že nekaj dni zapored, temperature pa so padle krepko pod ničlo. “Naše službe se s skrajnimi napori upirajo vremenu, ampak zadevo obvladujemo,” nam je pojasnil Jože Planinc iz Nigrada.

 

pločnik, sneg, zimska služba

Težavo jim povzročajo predvsem nizke temperature. “Sol deluje zgolj do 0 oz. -5 stopinj. V takšnih razmerah nam preostane redno pluženje, na kritičnih mestih si pomagamo s posipnim agregatom,” dodaja Planinc. Ob tem je še pojasnil, da je treba očistiti tako lokalne ceste, mestne vpadnice, kot tudi pločnike in druge javne površine, kot so avtobusna postajališča, stojišča, klančine za invalide …

Po besedah Planinca je zimska služba Nigrad že 10 dni neprenehoma na cesti, z vsemi razpoložljivimi vozili, ki jih imajo v Mariboru in okolici. Veliko dela je predvsem v višje ležečih predelih, ki so tudi težje dostopni. Ob tem je še pojasnil, da čiščenje zimski službi otežujejo tudi ljudje, ki se ne držijo navodil in svoje jeklene konjičke puščajo ob cestah. “Še enkrat apeliram na ljudi, da vozila parkirajo vsi v eno smer, ali jih, če je le možno, odstranijo z vozišča, da lahko naša vozila nemoteno izvajajo svoje poslanstvo,” je pozval.

Ceste tako pluži vseh 80 vozil in specialnih strojev, ki jim pomaga 40 delavcev, ki sneg odstranjujejo ročno, ter številni kooperanti s traktorji, ki plužijo predvsem v višje ležečih predelih.

Zimska služba Nigrad mora splužiti 746 kilometrov cest in ulic, 464 kilometrov pločnikov, 376 avtobusnih postajališč, 942 prehodov za pešce, 8 večjih mostov in nadvozov, 29 kvadratnih kilometrov parkirišč in 29 kvadratnih kilometrov parkirnih mest v beli in modri coni. Ob tem pa je Planinc še opozoril, da “zakonodaja dovoljuje, da je na cestah lahko do 15 centimetrov snega, da te še vedno štejejo za prevozne, seveda z ustrezno zimsko opremo. Upoštevati pa je treba tudi človeški faktor. Nekateri naši delavci so zadnjih deset dni v tem mrazu v službi praktično neprestano. Prav tako tudi mehaniki delajo s polno paro, ker pri takšni intenziteti dela pač prihaja tudi do okvar strojev. Zato seveda ljudi prosimo za strpnost, ker res delamo vse, kar je v naši moči.”

Na mariborskih ulicah pa smo preverili, kako so z delovanjem zimske službe zadovoljni občani. Podrobnosti v video izjavah:

Študentje mariborske Fakultete za računalništvo in informatiko so v sklopu programa zimske šole oblikovali sodobne tehnološke rešitve plačevanja poštnih pošiljk po povzetju s tehnologijo verige blokov. Zmagovalca izziva, ki sta ga študentom zastavili Nova KBM in Pošta Slovenije, sta Domen in Jure. Podrobnosti v videu.

V Poslovnem Mariboru si oglejte tudi podjetniško pot odvetniške pisarne Gorjup, novosti Mariborske razvojne agencije in podjetniški nasvet o pisanju potnih nalogov.

Več preverite v videu:

Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 21.00 na BK TV.

 

 

 

V Mariboru imamo kar nekaj uspešnih poslovnih zgodb, z dolgoletno tradicijo. Ena takšnih je tudi zgodba uspešne Odvetniške pisarne Gorjup, ki jo je leta 1991 ustanovil Ivan Gorjup.

Vir: Odvetniška pisarna Gorjup. Foto: Mediaspeed‎

Leta 2013 jo je v svoje roke prevzela njegova hči, znana in uspešna odvetnica Vesna Gorjup Zupančič. Ekipa BK TV se je podala na teren in preverila kako je odvetnica Vesna Gorjup Zupančič začela odvetniško pot, prav tako pa kakšni so bili začetki njenega vodenja  uspešne podjetniške pisarne, ki jo je prevzela od očeta

Več v videu: 

Na včerajšnji, 19. redni seji občinskega sveta Občine Ruše, so svetniki potrdili letni program športa, obravnavali končna poročila nadzorov Občine Ruše, OŠ Janka Glazerja in CEZAMa in v svojih vrstah pozdzavili novega člana. Jerneja Brgleza, ki je odstopil v začetku januarja letos, je nadomestil Aleksander Brunčko.

Člani občinskega sveta so potrdili mandat Aleksandru Brunčku (SDS) potem, ko Marina Šavora ni sprejela mandata. Med ostalimi točkami dnevnega reda so dopolnili letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem, s katerim lahko občina pristopi k nakupu parcele iz stečaja ob objektu bivše gostilne Mulej, ki ga je občina že kupila. S tem bi se objekt z okoliškim zemljiščem prodal ponudniku primernih storitev v centru Ruš. So pa naj tej seji poudarili, da Občina nasprotuje selitvi Upravne enote iz centra mesta v objekt ob Hotelu Veter, ki ga je pred kratkim kupilo Ministrstvo za javno upravo.

Aleksander Brunčko ponovno občinski svetnik.

Aleksander Brunčko ponovno občinski svetnik.

Več športa za mlade
Občinski svetniki in svetnice so potrdili letni program športa. Župan Uroš Razpet je seznanil svetnike o predlogu, da se stara telovadnica v ruški osnovni šoli nameni za borilne športe ter ustrezno opremi, čemur vodstvo osnovne šole nasprotuje. Zahvalil pa se je svetnikom za podporo pri postavitvi drsališča, ki je predvsem otrokom ponudilo ustrezne vsebine v zimskem času in pokazalo, da je takšen objekt v kraju potreben tudi v bodoče.

Obetajo se investicije
– V začetku letošnjega leta se je pričela gradnja kolesarske poti. Ta zaradi vremenskih razmer trenutno miruje, sicer pa urejajo meje z lastniki mejnih parcel in pridobivajo gradbeno dovoljenje za premostitvene objekte. Pripravlja se dokumentacija za obnovo Doma kulture in mrliške vežice na ruškem pokopališču, v kateri se bo predvsem ustrezno uredil prostor za svojce.
– Trgovska družba Hofer je kupila zemljišče nasproti Hotela Veter, kjer bo zgradila objekt za svojo trgovino in drogerijo DM.
– S Skladom kmetijskih zemljišč RS pa se Občina Ruše dogovarja o pridobitvi parcel na katerih je Letni oder. Njihov večinski lastnik je namreč še vedno Sklad.

Poročila o nadzorih praktično “bp”
Nadzorni odbor je predstavil poročilo o delu. Izpostavili so povišanje sredstev Občine za oskrbovance v domovih za starejše oz. nejasnosti plačila vrste storitve. Opomnili so tudi na izostanek poročil nekaj športnih društev, hkrati pa, da so jih nekateri pripravili zelo na hitro. Ob koncu seje pa je župan Razpet vsem svetnikom in občanom čestital za pridobljeno nagrado Zlati kamen, s katero so postale Ruše najbolj razvojno prodorna občina v vzhodni Sloveniji. V tem smislu je komentiral nagrado z besedami, da se je prepoznalo dobro delo celotne občine.

V tokratni oddaji smo obiskali podjetnika Aleksandra Šikarja, ki je uspel s poslovno idejo in zgodbo sladoledov Stork, spregovorili smo z mlado mariborsko podjetniško ekipo Pokica, obiskali Lesdom, v rubriki nasvetov pa o tem kako najti dobro računovodstvo.

Več v videu: 

Mariborski svetniki bodo na današnji seji znova potrjevali dokumentacijo za projekt prenove stadiona Ljudski vrt, potem ko so odločanje o rekonstrukciji stare tribune januarja zaradi več ključnih napak v predloženem gradivu preložili na tokratno sejo. Ocenjena vrednost projekta je 5,68 milijona evrov, od katerih bo 187.500 doniral nogometni klub.
ljudski vrt

Mariborska občina je 5,49 milijona evrov zagotovila v letošnjem proračunu, preostali delež, ki ga bo prispeval mariborski nogometni klub, pa je namenjen pripravi projektne dokumentacije. Večji del naložbe v višini 4,6 milijona bodo na mestni občini zagotovili z najemom posojila, ki je že bilo potrjeno ob sprejemu proračuna.

V predinvesticijski zasnovi so v primerjavi z januarsko sejo popravili finančno konstrukcijo, ki je zdaj v celoti usklajena s proračunom. Do začetka marca naj bi pripravili vse za objavo razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del pod severno in južno tribuno, kjer ne rabijo pridobiti gradbenega dovoljenja, za celovito prenovo zahodne tribune pa bodo to storili mesec ali dva pozneje.

Kot zagotavljajo na občini, za zdaj še vedno velja, da naj bi projekt zaključili do konca leta, a se lahko zaplete predvsem pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, če bi se kakšna stranka v postopku pritožila.

Mariborski mestni svet bo sicer danes prvič obravnaval tudi spremembe odloka o ureditvenem načrtu športno-rekreacijskega območja Ljudski vrt, tokrat na pobudo Teniškega kluba Branik. V naslednjih petih letih naj bi namreč prenovili kletne etaže in uredili pomožne prostore, dozidali novo teniško dvorano in energetsko sanirali ter prenovili obstoječo dvorano.

Med pomembnejšimi temami bodo še spremembe odloka o uporabi javnih površin, razprava o dokumentu identifikacije investicijskega projekta za obnovo notranjosti telovadnice na OŠ Tabor I ter projekt energetske sanacije javnih objektov v lasti občine, ki jih načrtujejo preko doseženih prihrankov po modelu energetskega pogodbeništva.
Vir: STA

Pol leta je minilo odkar so na mariborski Snagi današnje gradbišče Sortirnice predali izbranemu izvajalcu, podjetju Kostak. Danes so gradbišče pokazali medijem in poudarili, da se gradbena dela intenzivno nadaljujejo. Občani in občanke pa lahko pričakujejo dvig položnic.

V prvi fazi so gradbena dela potekala pod zemljo, očem nevidna, saj so morali vzpostaviti temelje za gradnjo t.i. sortirnice na ključ. Danes so betonski temelji že postavljeni. V začetku letošnjega leta so pričeli s sestavljanjem in nameščanjem tehnologije, strojev, opreme, s katero se bo izvajalo (avtomatsko) sortiranje komunalnih odpadkov. Po pričakovanjih bodo z gradnjo zaključili še letos, verjetno konec junija, ko naj bi Snaga Maribor pričela s poskusnim obratovanjem prve tovrstne sortirnice odpadkov v regiji. Podrobnosti sledijo…

DOPOLNJENO 20.1.2018 OB 13.56
Da dela na gradbišču bodoče sortirnice mešanih komunalnih odpadkov potekajo v skladu z načrti, je danes povedal direktor Snage Maribor Cveto Žalik. Pričakuje, da bodo objekt poskusno zagnali letos poleti. V prehodnem obdobju v Snagi napovedujejo dvig komunalnih položnic, četudi naj bi sortirnica Snagi in njenim uporabnikom zagotavljala nižje cene odvoza mešanih odpadkov. Za koliko se bodo dvignile cene, zaenkrat še ni točno jasno.

Cene bodo določene marca

Težavo, ki je naj ne bi mogli premostiti brez dviga cen, naj bi predstavljalo vmesno obdobje do zagona novega objekta. Kot so pojasnili v Snagi, so po novem podaljšanju sodelovanja z na razpisu izbranim podjetjem Salomon soočeni z bistveno višjo ceno prevzema odpadkov. Pogodba s Salomonom je sicer podpisana do začetka obratovanja sortirnice, a do takrat bo treba preživeti, je poudaril Žalik. “Vse do takrat pa se bomo morali soočiti z višjimi cenami. Številke bomo strnili v elaborat, ki ga bomo izdelali do konca marca in ga predali mestni občini,” je dejal Žalik in poudaril dejstvo, da oblikovanje cene ni politična, pač pa čista ekonomska kategorija. Ob tem je še pojasnil, da so se cene v Mariboru nazadnje spremenile leta 2006. Trenutna ekonomska cena za izračun položnic zdaj še vedno znaša 98 evrov, a ker letno oddajo okoli 22.000 ton odpadkov, je minus na tem področju znaten, zato po Žalikovih besedah obstaja resna bojazen, da se bo družba v času svojih pomembnih investicij znašala v negativnih številkah.

gradbisce sortirnice 4

Sortirnica bo končana še letos
Po besedah vodje projekta Vilibalda Šabedra dan začetka poskusnega delovanja sortirnice ostaja 21. junij (letos). Investicija vanjo skupno znaša 12,5 milijona evrov, Snaga pa se je za izvedbo (potem, ko so javnemu podjetju to odobrili mestni svetniki) zadolžila za okoli 10 milijonov evrov. Kot je povedal Silvester Dominc, ki je odgovoren za financiranje investicije, so se zadolžili pri dveh bankah: pri Novi KBM in Sparkasse, pri vsaki za pet milijonov evrov. Z odplačevanjem kredita bodo začeli leto dni po izčrpanju celotnega kredita, manjkajoči del pa so zagotovili iz lastnih sredstev.

Podravski župani in županja pozivajo poslance Državnega zbora naj danes v celoti zavrnejo predlog sprememb in dopolnitev Energetskega zakona. “Celotna procedura sprejemanja sprememb tega zakona je primer, kako se zakonodaj ne sprejema“, so zapisali predstavniki občin, dva poslanca in direktor Dravskih elektrarn Maribor, ki so se udeležili včerajšnjega sestanka.

Ni vprašanje enakih pogojev poslovanja subjektov v energetiki, temveč je potrebno oceniti degradacijo okolja, ki jo energetski subjekt s svojim delovanjem povzroča okolju“, med drugim poudarjajo v dopisu naslovljenem na poslance Državnega zbora Republike Slovenije. Dodajajo, da je predlog sprememb zakona, ki ga je podal Ivan Prelog (poslanec stranke SMC), popolnoma nesprejemljiv in ni vreden nikakršne nadaljnje obravnave. “Pomeni, da bi se sredstva jemalo vsem prebivalcem v državi“, v imenu županov in županje podravskih občin nadaljuje Andrej Fištravec, župan MO Maribor. Dopis objavljamo v celoti, spodaj pa tudi seznam 15 prisotnih na včerajšnjem sestanku, ki so se zedinili, da je treba spremembo energetskega zakona še danes ustaviti.

Dopis, ki ga župani in županja podravskih občin pošiljajo poslancem Državnega zbora. Vir: MO Maribor

Dopis, ki ga župani in županja podravskih občin pošiljajo poslancem Državnega zbora. Vir: MO Maribor

Podpisan seznam prisotnih na sestanku. Vir: MO Maribor

Podpisan seznam prisotnih na sestanku. Vir: MO Maribor

Predstavniki obdravskih občin so se na pobudo župana Andreja Fištravca sestali na Mestni občini Maribor. Spremembam ostro nasprotujejo. Poudarili so, da ne pristajajo na poskuse, kjer bi se pod pretvezo spodbujanja investicij v elektro-gospodarstvo jemalo lokalnim skupnostim. Po njihovem so predstavniki stranke SMC predlagali spremembe, ki so v škodi občin, sestanka pa se niso udeležili.

župani, mom, sestanek

Predstavniki stranke SMC so se opravičili, sestanka pa seje udeležilo 8 od 13 predstavnikov podravskih občin. Soglasno so nasprotovali predlogu sprememb energetskega zakona, ki bi škodil občinam. “Soglasni smo, da v nobenem primeru ne pristajamo na to, da bi se nove investicije delale z denarjem, ki sodi k lokalnim skupnostim, ker na ta način bi se še dodatno zmanjševal denar, ki ga lokalne skupnosti dobivamo iz tega naslova,” je po sestanku povzel Fištravec. “Če bi bila to rešitev v neki prihodnosti, želimo stopiti v lastniško strukturo energetskih objektov,” je dodal.

Županja občine Dravograd je ocenila, da je sporen predlog sprememb treh dajatev, ki jih hidroelektrarne plačujejo državi in občinam. Pojasnila je, da se odškodnine za uzurpacijo okolja v zadnjih letih sploh več niso plačevale, koncesija za uporabo Drave pa se je v zadnjih petih letih skoraj prepolovila. Nižali so se tudi prilivi iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, po drugi strani pa so občine ob poplavah bolj ali prepuščene same sebi, je dodala. Župan mestne občine Ptuj Miran Senčar je ocenil, da so občine nedvomno upravičene do tega denarja, saj imajo hidroelektrarne ključen vpliv na njihovo okolje.

Sestanka se je udeležil tudi državni svetnik, sicer tudi župan občine Vuzenica Franjo Golob, ki je dejal, da bo v primeru, da bo DZ sporne spremembe kljub nasprotovanju občin sprejel, poskušal zadevo ustaviti z vetom v državnem svetu. “Centralizacija in uničevanje obdobja v naši državi sta zaskrbljujoča,” je pojasnil.

Državni zbor bo nadaljeval obravnavo energetskega zakona v torek. Poslanca državnega zbora Franc Trček in Uroš Prikl, ki sta se sestanka udeležila, sta zatrdila, da bosta glasovala proti predlaganim spremembam, saj ni nobene potrebe, da se zakon spreminja tako na hitro, ampak je dovolj časa, da se o njem opravi kakovostno razpravo, ki bo vključevala vse vpletene strani. “Takšen zakon je škodljiv za Maribor, Dravske elektrarne in širšo regijo,” je dejal Prikl.

Direktor DEM Andrej Tumpej je po drugi strani pojasnil, da bi vsi gospodarski subjekti morali imeti enake pogoje za delo. “Ravno na področju proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah so v Sloveniji velike razlike. Namero zakonodajalca vidimo v smeri, da bi to uredili,” je pojasnil. DEM po njegovih besedah plačujejo eno najvišjih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, za vodno povračilo naj bi se sredstva zvišala z nekaj več kot pol milijona evrov v letu 2004 na devet milijonov evrov v letu 2016. “To kot gospodarski subjekt težko prenesemo,” je zatrdil.

Univerza v Mariboru je zaradi nepravilnosti morala vrniti del sredstev za čezmejni evropski projekt Tempus morems. “Zahtevek v višini 158.753 evrov je bil plačan v začetku februarja,” pravijo na univerzi. Ker naj bi šlo za napake prejšnjega koordinatorja projekta, bo poskušala doseči povračilo tega denarja od njega.

Kot je pred dnevi poročal časnik Dnevnik, je bila do leta 2011 koordinatorica projekta Univerza v Marburgu, septembra istega leta pa je vse obveznosti in zadolžitve nosilke prevzela mariborska univerza. Odgovorna oseba projekta, ki naj bi pospešil modernizacijo visokega šolstva v državah nekdanje Jugoslavije in omogočil hitrejšo uvedbo bolonjske reforme, je postal tedanji tajnik filozofske fakultete Mladen Kraljić.

Mladen Kraljič

Mladen Kraljič

“Zelo smo bili presenečeni, ko smo iz Bruslja prejeli zahtevek za vračilo. Kot da bi padel z neba. To se je očitno skrivalo pred nami,” je za časnik povedal dekan filozofske fakultete Božidar Kante.

Revizorji so po poročanju Dnevnika ugotovili, da je bila četrtina od skupaj porabljenih 616.000 evropskih evrov porabljena neupravičeno. Manjkale naj bi fakture, potrdila o plačilu in druga dokumentirana dokazila o utemeljeni porabi denarja, predvsem v zvezi z nakupom opreme in plačilom honorarjev ter drugih stroškov sodelujočih visokošolskih uslužbencev.

Na mariborski univerzi so pojasnili, da so nosilstvo projekta prevzeli šele v tretjem letu izvajanja. “Revizijska hiša, ki je opravila revizijo projekta, je ugotovila, da je Univerza v Mariboru projekt vodila korektno, težave povzroča nepopolno oddana dokumentacija drugih članic projekta z Zahodnega Balkana iz časa, ko je projekt vodila Univerza v Marburgu,” so povedali.

Težave naj bi nastale, ker partnerji niso zagotovili vseh zahtevanih dodatnih spremljajočih dokazil o porabi sredstev. “Univerza v Mariboru pa je kot koordinator v tretjem letu projekta zagotovila vso osnovno in v razpisu zahtevano dokumentacijo,” poudarjajo v Mariboru.

Sporna sredstva so kljub temu nakazali Bruslju, da bi se izognili dodatnim stroškom. “Univerza v Mariboru je že posredovala zahtevek naprej prejšnjemu koordinatorju za vračilo sredstev, ki jih je založila za preprečitev zamudnih obresti in drugih sankcij neplačila. Univerza v Mariboru terja vsa sredstva od prejšnjega koordinatorja, ker so posledica napak pri delu prejšnjega koordinatorja, kar jasno izhaja iz poročila revizorja,” so še povedali.

Projekt Tempus morems je bil namenjen razvoju in izboljšanju učinkovitosti in storilnosti univerzitetnih uprav. Iz držav EU sta bili partnerici poleg univerz v Mariboru in Marburgu še Univerza v Gentu in Podonavska univerza v Kremsu, sodelovale pa so tudi univerze s Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije.

Vir: STA

Belgijska letalska družba VLM Airlines, ki ima preko družbe SHS Aviation iste lastnike kot Aerodrom Maribor, je četrti dan od vzpostavitve redne letalske povezave med Antwerpnom, Münchnom in Mariborom prvič odpovedala let. Kot so pojasnili pri prevozniku, za let ni bilo prijavljenih potnikov, zato je normalno, da so se mu odpovedali.

letalo, mb letalisce

Predstavnik za odnose z javnostjo pri VLM Airlines Yves Panneels ni zaskrbljen, saj da je to v zelo zgodnji fazi na novo uvedene linije pričakovano. “Za odpoved leta smo se odločili v skladu z našo politiko, saj potniki niso izbrali tega leta. Gre tako za ekonomske kot okoljske razloge, saj nima smisla, da na pot pošljemo prazno letalo,” je dejal Panneels.

Ob tem je predstavnik VLM Airlines dodal, da so podobno ravnali tudi januarja na svoji za zdaj sicer najbolj iskani liniji med Antwerpnom in letališčem London City. Prav prva dva meseca v letu sta, kar se tiče števila potnikov, najslabša v letu. Panneels je še povedal, da imajo rezervacije za petkov let ter da se že nabirajo tudi rezervacije za lete v naslednjih tednih in mesecih.

“V sredo smo zabeležili rekordno število rezervacij za naše lete, kar je verjetno tudi posledica velike oglaševalske kampanje, ki so jo začeli v Belgiji in še nekaterih državah. Prepričani smo, da bo število potnikov v naslednjih dneh in tednih lepo naraslo,” je še dodal Panneels.

VLM Airlines je z enim od svojih petih 50-sedežnih Fokkerjev med Mariborom, Münchnom in Antwerpnom začel leteti v ponedeljek. Leteli naj bi vsak dan, iz Maribora letalo poleti ob 14.50, zvečer pa z vmesnim postankom v bavarski prestolnici pristane na sicer tretjem največjem belgijskem letališču, ki letno našteje okoli 300.000 potnikov.

Prvi mož omenjene letalske družbe, ki jo s pomočjo azijskega kapitala skušajo vrniti tja, kjer je že bila pred finančnim zlomom, Carl Runge za zdaj konkretnih načrtov glede Maribora še ni razkril, je pa dejal, da jih zanimata predvsem povezavi štajerske prestolnice s Zürichom in Beogradom, pa tudi poletni čarterji na hrvaške otoke.

Za zdaj razpolagajo s petimi manjšimi letali, s katerimi letijo tudi na čarterskih linijah, za slednje uporabljajo še dva večja Airbusa A320.
Vir: STA

Muzej v spomin na sovjetske vojne ujetnike v Mariboru bo po predvidevanjih direktorja novoustanovljenega Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Janeza Ujčiča urejen prihodnje leto. Z gradbenimi deli bodo morda začeli že letos, je povedal ob  podpisu pogodbe o sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor.

Podpis2

Muzej narodne osvoboditve Maribor in Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor sta podpisala Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri sta se zavezala, da bosta pripravila potrebne strokovne podlage za vzpostavitev t. i. Ruskega muzeja, prav tako pa bosta sodelovala tako z Mestno občino Maribor kot z državo in institucijami Ruske federacije, ki so izkazale interes za sofinanciranje vzpostavitve muzeja.

Muzej narodne osvoboditve Maribor in Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor sta podpisala Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri sta se zavezala, da bosta pripravila potrebne strokovne podlage za vzpostavitev t. i. Ruskega muzeja, prav tako pa bosta sodelovala tako z Mestno občino Maribor kot z državo in institucijami Ruske federacije, ki so izkazale interes za sofinanciranje vzpostavitve muzeja.

Janez Ujčič je ob podpisu dejal, da je cilj Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor, da že letos organizirajo prvo mednarodno konferenco na temo druge svetovne vojne in obujanja spominov ter v letu 2019 uredijo stalno razstavo v spomin na 5000 umrlih ruskih vojnih ujetnikov.

Lavrov si je julija 2014 že ogledal objekt v Melju in tako simbolično zagnal uresničevanje tega projekta, ki naj bi postal poleg Ruske kapelice na Vršiču simbolna točka sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. V pogovorih sodelujejo tudi slovenske državne oblasti in po prvotnem dogovoru naj bi te krile stroške dela zaposlitev v bodočem muzeju. To naj bi se zdaj spremenilo. “Slovenija tu ne bo finančno sodelovala,” je še povedal Ujčič.

Direktorica Muzeja NO Maribor Aleksandra Berberih Slana je dejala, da je podpis pogodbe temelj za nadaljnje sodelovanje. Tako so se zavezali, da bodo proti plačilu po naročilu opravljali strokovna dela za vzpostavitev Ruskega muzeja in pripravo muzejskega programa ter muzejske razstave, saj imajo v njihovem muzeju zaposlene strokovnjake s področja druge svetovne vojne.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec gleda na vzpostavitev centra z optimizmom, saj je lani MO Maribor odkupila prostore za Ruski muzej v Melju in jih dala v upravljanje Muzeju NO Maribor, ki je danes sklenil pogodbo z Mednarodnim raziskovalnim centrom druge svetovne vojne Maribor, kar je podlaga za nadaljnje sodelovanje in investicijo Ruske federacije v vzpostavitev muzeja, po podpisu memoranduma obeh držav. Za mesto je vzpostavitev mednarodnega centra pomembna pridobitev.

Znana je tudi že podoba muzeja – idejno zasnovo sta pred leti izdelala arhitekta Mateja Katrašnik in Tomaž Kancler. Projekt vzpostavitve muzeja je bil takrat ocenjen na 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih zagotovila ruska stran. Po besedah Ujčiča je rusko veleposlaništvo doslej preko donatorjev prispevalo okoli 250.000 evrov, nov priliv si obetajo iz ruskega proračuna po sprejetem rebalansu.

Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega skladišča v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla. Po nekaterih ocenah je tam umrlo več kot 5000 ljudi, po Ujčičevih besedah so doslej uspeli odkriti več kot 3000 njihovih imen.

Mestna občina Maribor in regija Podravje sta bili s strani Financial Times – fDi European Cities & Regions of the Future 2018/2019 izbrani med top deset v kategoriji »fDi strategy« (strategija privabljanja investicij) malih evropskih regij oziroma mikro evropskih mest prijaznih do investitorjev.

Ob umestitvi Podravja in Mestne občine Maribor na evropsko lestvico fDi glede strategij privabljanja tujih vlagateljev so danes v Mariboru podrobno predstavili svoje aktivnosti na tem področju. Pri tem beležijo tako uspehe kot neuspehe. “Uspeh ni plod zgolj slučajnosti ampak intenzivnega in sistematičnega dela,” je povedal župan Andrej Fištravec.maribor, invest, investicije

Prizadevanja ne samo Maribora ampak tudi širše regije Podravje so bile prepoznane s strani revije Financial Times in sicer z umestitvijo med evropska mesta, ki imajo dobro razvito strategijo privabljanja investitorjev. Maribor se je umestil na sedmo mesto mikro evropski
mest prijaznih do investitorjev, Podravje pa na šesto mesto malih evropskih regij prijaznih do investitorjev. Biti na takšni lestvici je uspeh tudi zato, ker je to pomemben signal za investitorje, ki spremljajo slovensko gospodarsko in politično okolje.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec je povedal: “Gre za lestvice o najbolj razvijajočih se in perspektivnih mestih, regijah v Evropi. Veliko zadovoljstvo mi je, da sta Maribor in Podravje na lestvici top desetih v kategoriji privabljanja tujih investitorjev. Na tem področju v zadnjih treh letih intenzivno delamo v Podravju in Mariboru in prejeta naziva sta priča, da smo glede naše strategije tudi prepoznavni. To je pomembno sporočilo tudi za vse potencialne investitorje, saj dejanja potrjujejo naše besede.”

Miha Leskovar, direktor MRA je dodal, da so “v lanskem letu pričeli z delovanjem investicijske pisarne, zato je ta naziv tudi dokazilo, da je usmeritev našega delovanja pravilna, s pomočjo te nagrade smo se postavili na evropski zemljevid. Tudi v prihodnjem letu bo naš cilj internacionalizacija in privabljanje tujih investitorjev, želimo si, da se regije med seboj povežemo, ker smo povezani močnejši. Prav tako se v letošnjem letu iztekajo ukrepi, saj nismo več problemsko območje, zato je potreba po iskanju novih virov toliko večja.”

Marko Kovačič, svetovalec župana MO Maribor za gospodarske zadeve: “Sistem pridobivanja investitorjev je sestavljen vse od prvega začetnega sestanka do zaključene investicije. Med največje investicije umeščamo Aerodrom Maribor, Vila Mari, RTS24, Serioplast, Arosa Mobilia, kjer smo pomagali s prestrukturiranjem, Brobo Evropa. Tukaj je tudi TAM Europe, ki razvija električni avtobus, kar menimo, da bo prelomna točka pri razvoju podjetja. Vinag Construction, ki se je sprva zanimal za gradnjo nepremičnin v Mariboru in sedaj realizira gradnjo v Framu, podjetju Florjančič Tisk smo pomagali s spremembo prostorskega načrta. Kar se tiče investicije Magne, smo na začetku pomagali z iskanjem najbolj optimalne lokacije. IBM je bila žal neuspešna investicija – potrebna je bila močnejša državna pomoč, saj so sedaj prisotni v sosednji Hrvaški. Oktobra 2008 so mariborska podjetja generirala 68.000 delovnih mest, do marca 2013 je bil padec zaposlitev v Mariboru za več kot 13.000. Od takrat je novih delovnih mest 4.700, trend padanja se je zaustavil in beležimo trend vzpona oziroma rasti delovnih mest. Med pričakovanimi investicijami v mestu je IT podjetje EON Reality, ki izkazuje interes za prihod v Maribor, vendar čakamo na odziv slovenske vlade glede subvencij. Večje družbe iščejo okolje, kjer imajo večje možnosti. V globalnem trgu se ponujajo subvencije, ugodnosti in
podjetja se odločajo na podlagi teh benefitov.”

Predstavitev na ravni regije je nadaljeval Božidar Pučnik, ki je na MRA vodja investicijske pisarne Invest Podravje: “Cilj našega delovanja je dvojen in jasen, na eni strani rast delovnih mest in na drugi strani pomoč obstoječim podjetjem. Odločitev za ustvarjanje platforme Invest Podravje smo se lotili sistematično, da smo pregledali kaj imamo, zemljišča, pisarne, hale, in pripravljamo podatkovne baze. Pridobljen naziv jemljemo kot spodbudo. Kriteriji priprave so bili predvsem v smislu kaj smo že naredili, kakšne so naše namere za prihodnost in kaj bomo še naredili, koliko ljudi dela na področju privabljanja investitorjev. Pomemben dejavnik je bilo letališče in načrti za razvoj letališča. To je
pomembno z vidika, saj je sedaj veliko povpraševanja po logističnih lokacijah in z logistiko povezanimi dejavnostmi.”

Brane Krajnik, direktor in urednik the Slovenia Times: “Priti na lestvico top 10 je uspeh, posebej pa je to potrebno izkoristiti za korake za naprej. Ljubljana se je uvrstila na sedmo mesto južnoevropskih mest, ampak Maribor in Podravje sta se umestili na sedmo in šesto mesto po privabljanju investitorjev, kar pomeni, da mesto in regija imata strategijo. Z velikimi se seveda ne moremo kosati, niti po velikosti ne, ampak že biti na takšni lestvici je uspeh.”

Konec marca se v Mariboru z Britansko-slovensko gospodarsko Zbornico organizira poslovno srečanje, kjer bo Manchester City predstavil kako so se lotevali privabljanja investitorjev, hkrati pa bo šlo za izmenjavo dobre prakse in iskanje povezav.

Včeraj so podelili nagrado Zlati kamen 2018 za najbolj razvojno prodorno občino. Med 12. finalistkami za izbor Zlati kamen 2018 je bila tudi Občina Ruše. 

Falska

Naziv je letos prejela Občina Kočevje. Regijske zmagovalke pa so Občina Ajdovščina v zahodni Sloveniji, Občina Kočevje v osrednji in jugovzhodni Sloveniji, Občina Radlje ob Dravi v regiji od Koroške do Posavja, v vzhodni Sloveniji pa je zmagala Občina Ruše.

Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, je le malo krajev v zadnjih letih naredilo tolikšen preobrat, kot ga je Kočevje. Leta 2010 je bilo Kočevje odmaknjen kraj, obremenjeno s preteklostjo in z resnimi razvojnimi izzivi, sedaj pa analize odkrivajo hitre spremembe zlasti na področjih trga dela in gospodarstva.

Občina Ruše si je nagrado za najbolj prodorno v vzhodni Sloveniji prislužila v konkurenci z občinami Hoče-Slivnica in Murska Sobota. V Občini Ruše so razvoj močno oprli na izobraževanje in šport, kraj pa po navedbah komisije, ki ga je uvrstila med kandidatke za nagrado zlati kamen 2018, ponuja za slovenske razmere eno najboljših kakovosti bivanja.

“Občina Ruše se zahvaljuje vsem svojim občanom, podjetnikom, izobraževalnim institucijam, društvom, ki so skupaj z delom občinske uprave pripomogli k nagradi, s katero se je prepoznalo dosedanje delo in trud za razvoj in dvig življenjskega standarda v občini,” so danes sporočili iz občine.

Ob tem pa dodajajo, da v letošnjem letu  nadaljuje z deli za dvig življenjskega standarda z gradnjo kolesarske poti do Maribora, obnovo kulturnega doma, obnovo trga v Bistrici ob Dravi, izbiro koncesionarja za čiščenje odpadnih voda, prenovo pokopališče vežice, obnovo vodovoda ter drugih komunalnih projektov.

Nagrado Zlati kamen družba Planet GV podeljuje od leta 2012. Dosedanje zmagovalke so bile občine Podčetrtek, Ljubljana, Šentrupert, Škofja Loka, Postojna in Idrija. V analizo so avtomatično vključene vse slovenske občine, zato podatki predstavljajo dober pregled slovenskega okolja na ravni lokalne samouprave, poroča STA.

Župan Mestne Občine Maribor Andrej Fištravec je danes podpisal pogodbo o menjavi zemljišč z ministrico za obrambo Andrejo Katič in direktorjem Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmirjem Grmekom.

Foto: M. Pigac

Foto: M. Pigac

MO Maribor je danes podpisala menjalno pogodbo v javno korist z državo oz. Ministrstvom za obrambo in Javnim podjetjem za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. S sklenitvijo menjalne pogodbe bo tako država postala lastnik, Ministrstvo za obrambo pa upravljavec zemljišč znotraj Vojašnice generala Maistra, ki jih dejansko uporablja. Mestna občina Maribor bo v zameno pridobila nepremičnine, ki jih med drugim potrebuje v skladu s sprejetimi prostorskimi akti za svoje investicije.

Z današnjim podpisom menjalne pogodbe se je lastništvo na območju Vojašnice generala Maistra uredilo v celoti, saj je Republika Slovenija dobila v last, Ministrstvo za obrambo pa v upravljanje 6 hektarjev zemljišč na območju vojašnice. MO Maribor je ob podpisu menjalne pogodbe pridobila cca. 10 hektarjev zemljišč, 9 hektarjev v solastnini, 3 stanovanja in poslovni prostor. Vrednost menjalne pogodbe znaša cca. 3.136.000 evrov.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec je po podpisu pogodbe dejalm da ga veseli, da so po vseh letih to zgodbo zaključili. “Naše sodelovanje z vojsko v Mariboru je odlično, mesto pa je ponosni gostitelj velikega dela Slovenske vojske v državi. Vesel sem obnovljene kadetnice, prav tako pa me veseli, da je v našem mestu sedež slovenskega vojaškega izobraževanja. Vse to je pripomoglo, da smo še lažje uskladili formule in uredili menjavo zemljišč in nepremičnin. Današnji podpis menjalne pogodbe bo pripomogel k razvoju Slovenske vojske v tem delu države, saj bo vojska zdaj lahko investirala v zemljišča, v katera do zdaj, zaradi lastništva občine, ni mogla,” je dejal.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob slavnostnem podpisu menjalne pogodbe povedala, da je izjemno zadovoljna, saj je od danes, po sedemindvajsetih letih, Republika Slovenija lastnik in Ministrstvo za obrambo upravljavec vseh zemljišč na območju Vojašnice generala Maistra in dodala, da sta tako Ministrstvo za obrambo kot Slovenska vojska zelo ponosna na kadetnico v Mariboru.

Ob tem se je še zahvalila županu MO Maribor za sodelovanje in ugodno razrešitev zemljiškoknjižnih vprašanj.

Letališče Edvarda Rusijana ima od danes znova redno letalsko povezavo. V skladu z napovedmi je nekaj pred 15. uro s štiriindvajsetimi (24) potniki proti proti belgijskemu Antwerpnu z vmesnim postankom v Münchnu, poletel 50-sedežni Fokker.

mariborsko letališče, munchen (5)

“Veseli nas, da na mariborsko letališče ponovno prihaja redni promet. Obe destinaciji ocenjujemo kot zelo zanimivi, predvsem z vidika možnih nadaljnjih povezav iz Münchna, seveda pa tudi na osnovi že obstoječih močnih povezav naše regije z Bavarsko,” je pred prvim poletom dejal direktor Aerodroma Maribor Boris Bobek.

Pozitivne misli so tik pred prvim današnjim poletom, po slavnostnem rezu traku izrazili tudi Carl Runge, izvršni direktor VLM Airlines, župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak ter mariborski podžupan Saša Pelko in kitajski veleposlanik v Sloveniji Je Hao. Veliko pa si od nove linije obetajo tudi na Zavodu za turizem Maribor-Pohorje.

mariborsko letališče, munchen (4)

Kot so povedali danes pred odhodom je povezava z Antwerpnom pomembna tako s turističnega, kot poslovnega vidika, saj se ta nahaja v neposredni bližini Bruslja. Ob tem je Bobek še dodal, da uvedba teh linij za njih pomeni majhen, a pomemben korak pri uresničevanju strategije ponovnega zagona letališča.

Za mariborski liniji so preko spleta na voljo enosmerne vozovnice za dnevne linije med tednom, in sicer od 59 evrov z vključeno potniško takso. Letalo bo od ponedeljka do petka ob 10.10 poletelo iz Antwerpna, z vmesnim postankom v Münchnu, od koder bo poletelo ob 12.45, v Maribor pa bo prispelo ob 14.20. Pol ure pozneje bo letalo spet poletelo proti bavarski prestolnici in se ob 19.10 vrnilo v Belgijo.

Družba VLM Airlines je s tem Maribor petkrat tedensko povezala z bavarsko prestolnico, kar bi lahko bilo zanimivo predvsem za poslovne potnike, hkrati pa z belgijskim pristaniškim mestom, prestolnico trgovine z diamanti in drugim največjim središčem petrokemije na svetu.

 

Prvi del zime na Pohorju je Marpromu prinesel okoli 350.000 evrov izgube. Šele z zadnjim sneženjem so dočakali prave zimske razmere, da so lahko zagnali skoraj vse naprave na Mariborskem in Areškem Pohorju. V prvem delu zimske sezone tako beležijo slabše rezultate kot lani.

Na Mariborskem Pohorju in Arehu so doslej sicer zagotovili 62 smučarskih dni, saj so v aktualni sezoni s smuko začeli 2. decembra, neprekinjeno pa, ves čas večinoma v okrnjeni obliki, poteka od uradnega odprtja sezone 16. decembra. V drugi polovici decembra so na Mariborskem Pohorju uredili proge do Trikotne jase, na Arehu pa do spodnje postaje Piskra, od 18. januarja pa je po snežnem stadionu možna tudi smuka do doline. Zadnji teden je znova odprta tudi smučarska povezava med Bellevuejem in Arehom, na praznični četrtek pa so za nočno smuko prvič letos odprli še Čopovo progo do doline.

Snežni stadion v začetku januarja 2018.

Snežni stadion v začetku januarja 2018.

Kot so pojasnili, so v tej sezoni prodali približno 1700 sezonskih smučarskih vozovnic, doslej pa tudi okoli 35.000 različnih dnevnih in večdnevnih vozovnic, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani dobrih 5000 vozovnic manj. Ob domačih smučarjih so našteli največ gostov iz Hrvaške, Madžarske, Italije, Srbije in Avstrije. Ob nižjem številu prodanih vozovnic so razlogi za dokaj visok minus predvsem visoki stroški zasneževanja, ki so posledica visokih temperatur v prvem delu zime, ob katerih je skopnelo precej snega, večja investicijska vlaganja, pa tudi selitev Zlate lisice v Kranjsko Goro. V Marpromu so nezadovoljni tudi z opaznim upadom hotelskih gostov na njihovih smučiščih.

Ob bolj naklonjenih vremenskih oziroma snežnih razmerah v nadaljevanju letošnje sezone računajo, da se bo število smučarjev povečalo, veliko pa si obetajo tudi od dveh tednov v času zimskih šolskih počitnic. Trenutno namreč razpolagajo z okoli 90 centimetri snega ter 14 žičniškimi napravami, ki omogočajo smuko na 18 progah. Direktor Marproma Bernard Majhenič je sicer letos že izrazil nezadovoljstvo nad sodelovanjem s Termami Maribor, ki po stečaju Športnega centra Pohorje upravljajo s tamkajšnjimi hoteli, a jih menda slabo tržijo med smučarsko populacijo. “Hotelska dejavnost je zelo pomembna za delovanje našega smučarskega centra, zato upamo, da se bodo trenutne razmere na tem področju čim prej izboljšale in bodo hoteli v prihodnje tako v zimski kot v poletni sezoni bolje zasedeni,” še dodajajo v Marpromu.

Terme Maribor se po neuradnih informacijah z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je trenutno v novi fazi iskanja kupca za hotele Arena, Bolfenk in Videc, pogajajo o morebitni prekinitvi najemne pogodbe, vendar za zdaj o tem molčijo na obeh straneh, menda pa so še vedno odprte vse možnosti.
Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Študent:UM, informativni sejem v Europarku
– Z etno povorko 58. Kurentovanja so maske zavzele Ptuj

– V Hočah so se poklonili Prešernu in Cankarju
– 13. dobrodelna Obarjada
– Kako se na pust pripravljajo osnovnošolci?

Študentski domovi Univerze v Mariboru so izvedli celovito prenovo študentskega doma 7. Tako so študenti dobili sodoben, invalidom prijazen prostor za bivanje.

“Vesela sem, da smo s sodelovanjem in trdim delom staro sedmico, spremenili v novo lepotico, ki bo številnim generacijam nudila najlepše spomine na njihova študentska leta,” je ob otvoritvi povedala direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru (ŠD UM) Lidija Divjak Mirnik.

študentski dom7 (3)

Prenovljen dom po prenovi nudi možnost nastanitve 255 stanovalcem, od tega 127 v enoposteljnih sobah, 64 v dvoposteljnih sobah in 71 v apartmajih. Študenti so pridobili 71 inox kuhinj, obnovljena je vsa notranja oprema, sanitarije, kopalnice, okna, balkoni, fasada in inštalacije. Stanovalcem bo na voljo WiFi, troje dvigal, veliko pa so pridobile tudi invalidne osebe, za katere so uredili dve dvižni ploščadi in en apartma. “H kvaliteti bivanja in dobremu počutju študentov prispeva nova pralnica, študenti pa se bodo odslej lahko lažje posvečali svojim hobijem, saj sta jim na voljo glasbena in likovna soba,” je povedala predsednica Študentskega sveta stanovalcev ŠD UM Monika Vogrinec.

Študentski dom je z otvoritvijo novega kompleksa postal sodoben, energetsko učinkovit dom, ki bo olajšal študij številnim stanovalcem.

Senat Univerze v Mariboru je na današnji izredni seji brez razprave sprejel program dela univerze za letošnje leto in se seznanil s pripadajočim finančnim načrtom. Po besedah prorektorja za finančne zadeve Žana Jana Oplotnika se na javni službi ponovno kaže minus, a so ga še vedno uspeli pokriti iz drugih virov, zato poslovanje ni ogroženo.

Univerza_Maribor

“Že več let na javni službi ustanovitelj, torej država, ne zagotavlja 100-odstotnega financiranja javne službe,” je pojasnil Oplotnik in dodal, da so v takšnem položaju tudi druge univerze. Izpad zapolnjujejo med drugim s prihodki iz raziskovalnega dela in izrednega študija. “Na koncu lahko univerza še vedno likvidnostno poravnava svoje obveznosti,” je dodal.

Lani je primanjkljaj pri javni službi na ravni univerze dosegel 10 odstotkov prihodkov, medtem ko se je prejšnja leta gibal pri okoli petih odstotkih. “Če dobimo nekaj čez 50 milijonov, smo imeli lani na javni službi okoli pet milijonov minusa,” je povedal Oplotnik. Skupno letni prihodki mariborske univerze znašajo okoli 90 milijonov evrov.

Večji primanjkljaj je predvsem posledica lanskega sodnega sklepa, po katerem je morala univerza zaradi neustreznih napredovanj povrniti zaposlenim skupno okoli štiri milijone evrov.

Glede spornih dodatnih honorarjev profesorjem za dodatno delo ob množičnem zaključevanju študija študentov po predbolonjskih programih, ki so si jih po zaenkrat znanih podatkih izplačevali na pravni fakulteti, ni še nič novega. Zadeva naj bi bila razčiščena v okviru širšega postopka revizije in forenzičnega pregleda, ki je trenutno v teku. Če bodo našli kakšne nepravilnosti, jih bodo predali pristojnim organom, je zatrdil Oplotnik.

Sprejem programa dela na senatu univerze je le formalnost, saj je bil ta predtem že podrobno obravnavan na posameznih članicah univerze. Poročilo za lansko leto bodo potrjevali na izredni seji konec februarja.

Univerza v Mariboru sicer za prihodnje študijsko leto razpisuje 4620 vpisnih mest, kar je 7,7 odstotka manj kot lani. Junija pa bodo na njej potekale volitve novega rektorja, saj je moral Igor Tičar zaradi upokojitve predčasno zaključiti svoj mandat.
Vir: STA

Spletni turistični in popotovalni portal TripAdvisor je mariborskemu turizmu dodal dodaten plus z uvrstitvijo Hotela City Maribor na seznam TOP 10 hotelov v Sloveniji.

Upravitelj Hotela City Maribor Matej Košič, je dejal, da gre pri umestitvi na lestvico 10 top hotelov za dokaz, “da sta tako vizija kot strategija hotela uspešna. To vsakodnevno prepoznavajo naši gostje, naročniki in uporabniki storitev. Še naprej bomo vlagali v razvoj kadrov, prav tako pa bomo razširili ponudbo in s tem zagotovili prednost pri izbiri za naše goste, kateri so predvsem iz poslovnega sektorja.”

city (2)

Prav tako se potrjuje moja ocena, da je vlagati v Maribor smiselno. Dolgoročna strategija razvoja našega hotela počiva na znanju in izkušnjah vseh zaposlenih, ki vsakodnevno tvorijo zgodbo o uspehu v okolju, kjer so tovrstni primeru vsekakor nujni. “Prijaznost, usposobljenost in strokovnost osebja Hotela City Maribor**** so pripomogli k temu priznanju, ki bo tudi v prihodnje služilo kot motivacija delati še bolje s ciljem vzpostavljanja novih trendov v hotelski ponudbi SV Slovenije” je še dodal.

Mariborski medobčinski stanovanjski sklad ima trenutno v lasti 2035 stanovanj, od katerih jih je 1871 zasedenih. Od preostalih jih je 46 predvidenih za oddajo na razpisu, 59 jih je v fazi obnove oziroma so predvidena za obnovo, 59 pa jih je neprimernih za bivanje, ali so uvrščena v program prodaje na javni dražbi.

stanovanje, soba

Kot so pojasnili na stanovanjskem skladu, so oktobra lani objavili razpis za oddajo okvirno 50 neprofitnih stanovanj, ki je trenutno še v fazi zbiranja dokazil o upravičenosti prosilcev do najema.

Lani so sicer v najem delili neprofitna stanovanja po javnih razpisih iz let 2015 in 2016, prav tako pa so skozi vse leto oddajali v najem tržna stanovanja. Ob tem so izvedli še tri razpise za oddajo šestih službenih stanovanj.

Letos bodo nadaljevali z oddajo neprofitnih stanovanj na podlagi razpisov iz minulih dveh let, ob tem pa nameravajo objaviti še en javni razpis za oddajo okoli 50 neprofitnih stanovanj, razpis za oddajo tržnih stanovanj ter razpis za mlade.

Še naprej se v stanovanjskem skladu ukvarjajo tudi s problematiko neplačevanja najemnin. Najemniki so ob koncu leta dolgovali dobra 1,2 milijona evrov, ker je sklad po zakonu kot lastnik stanovanj subsidiarno odgovoren tudi za obratovalne stroške, se je do konca leta nabralo še za 930.000 evrov dodatnega dolga.

Kot poudarjajo v skladu, ves čas aktivno spremljajo plačevanje najemnikov in sodelujejo s Centrom za socialno delo Maribor ter drugimi nevladnimi organizacijami. Povezali so se tudi z Društvom za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice pri izvajanju programa preprečevanja deložacij in ohranjanja obstoječih nastanitev, v okviru katerega najemnikom ponujajo psihosocialno podporo, s čimer skušajo preprečiti morebitne nadaljnje zaplete ter deložacije.

Kljub temu, da se deložacijam ne morejo izogniti v vseh primerih, pa njihovo število v zadnjih petih letih upada. Če so še leta 2013 razpisali kar 135 deložacij in jih 39 tudi izvršili, je bilo lani razpisanih le še 74, izvršili so jih 13, dva najemnika pa sta stanovanje pred ukrepanjem izpraznila sama.

Mariborski sklad sicer dolžnikom nudi tudi možnost obročnega odplačila dolga in plačila dolga iz socialnih transferjev, zoper tiste, ki so neodzivni, pa morajo ukrepati.

Ukrepati pa so morali tudi zoper tiste dolgoletne najemnike neprofitnih stanovanj, ki zaradi svojih prihodkov do teh niso več upravičeni. Po lanskem opravljenem nadzoru se je namreč izkazalo, da je takih kar okoli 50, zato so jim v skladu z zdaj veljavnim stanovanjskim zakonom dvignili najemnine na tržno vrednost.
Vir: STA

O tem kako pomembno je varstvo naših najmlajših v javnih ali zasebnih vrtcih so vzgojiteljice in ravnateljice spregovorile z voditeljem v tokratni oddaji V Mariboru si. Vrtci delujejo dobro, so pa razlike med javnimi in zasebnimi vrtci

Več v videu: 

Na ponedeljkov poziv ruškega župana Uroša Razpeta mariboroski občini, naj pohitijo z gradnjo manjkajočega odseka Dravske kolesarske poti med Laznico in Limbušem, potem ko so v Rušah že pričeli zgradnjo kolesarske poti, so se odzvali na Mestni Občini Maribor. Očitke, da so naredili premalo, zavračajo.

Slika je simbolična.

Slika je simbolična.

Z Mestne Občine Maribor so poslali pojasnilo, da odsek kolesarske poti od meje z občino Ruše v Laznici do Limbuša urejajo prioritetno. K temu so zapisali, da izgradnja poteka vzporedno s projektom ureditve Dravske kolesarske poti, ki jo je mariborska občina lani prijavila in v začetku januarja s strani Združenja mestnih občin Slovenije tudi že dobila odobrena evropska sredstva iz mehanizma CTN.

Celotna vrednost projekta je 1.9 milijona evrov. “Za odsek od meje z občino Ruše v Laznici in Limbušem se je MO Maribor dogovorila z DRSI za sofinanciranje. Za ta odsek je bila narejena projektna dokumentacija in poslana DRSI, katero bodo v skladu z dogovorom predložili v recenzijo. Po ureditvi vse potrebne dokumentacije bo DRSI izvedla javni razpis o izbiri izvajalca gradbenih del,” so zapisali v pojasnilu.

Občina Ruše je v ponedeljek začela z gradnjo 4,5-kilometrskega odseka do meje z mariborsko občino. Po pogodbi bodo dela končali avgusta, a računajo, da bi kolesarsko pot lahko odprli že do poletja. Tudi tam je večino denarja za dobrih 900.000 evrov vreden projekt prispevala direkcija za infrastrukturo, medtem ko je občina svoj delež poravnala z zagotovitvijo projektne dokumentacije in vodenjem izvedbe investicije.

Za gradbena dela bo kot pogodbeni izvajalec poskrbelo litijsko podjetje Trgograd, skupaj s Komunalo Slovenske gorice. S pripravljalnimi deli so začeli že v začetku januarja, gradnja pa se začenja v Rušah, kjer ob izkopih izvajajo tudi arheološke raziskave. Izvajalec je sicer na terenu že zakoličil traso kolesarske poti.

Vprašanje kdaj bodo pričeli z deli oz. gradnjo kolesarske poti v Laznici smo naslovili tudi na Direkcijo za infrastrukturo, a odgovorov do danes še nismo prejeli.

 

Mariborska razvojna agencija (MRA) in Regionalna razvojna agencija (RRA) Koroška bosta predvidoma sredi februarja v sodelovanju s Slovenskim regionalno razvojnim skladom, gospodarskim ministrstvom in sodelujočimi bankami objavila že četrti javni razpis za sofinanciranje malih začetnih naložb. Za garancije bo na voljo največ 3,5 milijona evrov.
denar2

Kot so pojasnili na RRA Koroška, gre pri skorajšnjem razpisu za nepovratna sredstva in garancije za kredite, ki bodo na voljo za razvoj mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Cilj razpisa je tudi tokrat ohraniti oziroma ustvariti nova delovna mesta in povečati zaposlovanje, zmanjšati razvojni zaostanek ter spodbuditi začetna vlaganja na problemskem območju Maribora z okolico.

Ob tem želijo s ponujenimi garancijami pomagati pri prestrukturiranju gospodarstva v regiji v smeri dviga dodane vrednosti ter spodbuditi razvoj novih produktov in tehnologij, storitev ter tehnoloških in netehnoloških inovacij. Pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev je pridobljena garancija po še veljavnih pogojih lani objavljenega tretjega javnega razpisa v okviru regijske garancijske sheme za Podravje in Koroško.

Mariborska razvojna agencija bo za odobrene garancije imela na voljo nekaj več kot dva milijona evrov, koroška pa dobrih 1,5 milijona evrov. Najvišji možen znesek kredita bo v obeh primerih pol milijona evrov, najnižji pa 8000 evrov. Garancija lahko znaša med 50 do 80 odstotkov vrednosti najetega kredita.

Mikro, mala in srednje velika podjetja bodo kredite lahko najela pri Delavski hranilnici, banki Sparkasse, NLB in Novi KBM, gre pa za podjetja z območja Mestne občine Maribor in občin Kungota, Pesnica, Hoče-Slivnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju. Vsa bodo lahko kandidirala tudi za največ 50.000 evrov nepovratnih sredstev za sofinanciranje manjših začetnih naložb, za kar bo letos na voljo 1,36 milijona evrov.
Vir: STA

Generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak je danes od direktorja Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ) Igorja Likarja na sedežu SIQ prevzel mednarodno veljavni certifikat za sistem vodenja varovanja informacij po standardu ISO/IEC 27001.

Pošta Slovenije se zaveda, da z vedno večjo informacijsko podporo poslovanja postaja področje informacijske varnosti vedno bolj pomembno. Zato se je odločila, da uskladi sistem upravljanja z informacijsko varnostjo za področje najema prostora, fizičnih in virtualnih strežnikov v varnih podatkovnih centrih ter najema informacijskih storitev v oblaku z zahtevami standarda ISO/IEC 27001.

Podelitev certifikata

Konec leta 2017 je Pošta Slovenije tako uspešno prestala certifikacijsko presojo in pridobila certifikat, ki zagotavlja skladnost s standardom ISO/IEC 27001:2013 za informacijske storitve, ki jih strankam ponuja v podatkovnih centrih.

»S pridobljenim certifikatom v Pošti Slovenije dokazujemo, da imamo kakovosten in ustrezno vzdrževan sistem vodenja za informacijske storitve v podatkovnih centrih, vsekakor pa bomo sistem tudi v prihodnje nenehno nadgrajevali in izpopolnjevali. Ob tem smo v letu 2013 že uspešno uvedli sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu BS OHSAS 18001:2007, v pridobivanju pa je tudi standard ISO 50001 – Sistem upravljanja z energijo, katerega cilj je zagotoviti zmanjšanja rabe energije in energentov, stroškov za energijo kot tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Sicer pa je standardizacija poslovanja in poslovnih procesov pri velikih subjektih nujna zaradi zagotavljanja kakovosti in ustreznih kontrol ter s tem tudi racionalnosti in ustrezne dobičkonosnosti poslovanja«, ob pridobitvi certifikata ISO/IEC 27001 poudarja generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak.

Igor Likar je na podelitvi izpostavil, da postaja zagotavljanje informacijske varnosti z razvojem informacijskih tehnologij vedno večji izziv. »Zaupnost, celovitost in razpoložljivost informacij igrajo vedno večjo vlogo pri ohranjanju konkurenčnosti, denarnih tokov ter usklajenosti z zakonodajo. Veseli nas, da se v Pošti Slovenije zavedajo pomena varovanja informacij, kajti ustrezno varovanje informacij postaja ključnega pomena za dolgoročno uspešnost organizacij«.

Pošta Slovenije v okviru svoje krovne blagovne znamke PosiTa ponuja informacijske storitve za stranke. Del teh storitev je sedaj certificiran po standardu ISO/IEC 27001. Z neodvisno presojo sistema upravljanja z informacijsko varnostjo Pošta Slovenije strankam tako zagotavlja še višjo kakovost in varnost teh storitev.

Standard ISO/IEC 27001 se osredotoča na varovanje zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij. Ključnega pomena je prepoznavanje tveganj, njihova ocena in vpeljava ustreznih ukrepov. Pomembno je poudariti, da se informacijske varnosti ne zagotavlja samo s tehničnimi sredstvi in tehnološkimi rešitvami (npr. požarna pregrada, protivirusni programi, ipd.), temveč je potrebno vključiti tudi upravljanje s procesi, upravljanje s kadri, pravne vidike, fizično zaščito, upravljanje z neprekinjenim poslovanjem ipd.

V Rušah so dane pričeli z gradnjo 4,5-kilometrskega odseka mednarodne Dravske kolesarske poti do Laznice.  Po pogodbi bodo dela končali avgusta, a računajo, da bi kolesarsko pot lahko odprli že do poletja. Župan Uroš Razper pa pričakuje, da bo tudi mariborska občina pohitela z gradnjo manjkajočega odseka.

Vir: Občina Ruše

Vir: Občina Ruše

Kot so sporočili z Občine Ruše, vrednost gradbenih del po pogodbi znaša dobrih 900.000 evrov. Glede na sporazum o sofinanciranju državne kolesarske povezave je investitor izgradnje direkcija za infrastrukturo, občina pa od tega sofinancira svoj štiriodstotni sofinancerski delež, katerega je že poravnala z zagotovitvijo projektne dokumentacije in vodenjem izvedbe investicije.

V sklopu projekta bodo v prostor umestili tri metre široko kolesarska povezavo s pol metra širokima peščenima bankinama na vsaki strani. Ob tem bodo poskrbeli še za pet mostičkov na trasi, ki bo večinoma potekala ob železniški progi med Mariborom in Prevaljami.

Za gradbena dela bo kot pogodbeni izvajalec odgovorno podjetje Trgograd, skupaj s Komunalo Slovenske gorice. S pripravljalnimi deli so začeli že v začetku januarja, gradnja pa se začenja v Rušah, kjer ob izkopih izvajajo tudi arheološke raziskave. Izvajalec je sicer na terenu že zakoličil traso kolesarske poti.

Z njeno izgradnjo v Rušah začenjajo največji letošnji projekt, ki bo povezal kraje v občini, zlasti Bistrico ob Dravi, Bezeno in Ruše, pozneje ob predvideni obvoznici tudi Smolnik. Omenjena kolesarska pot bo sicer del mednarodne Dravske kolesarske poti, ki bo povezala občine ob reki Dravi v Avstriji, Sloveniji in Hrvaški.

Razpet je ob tem še poudaril, da bodo s tem zaokrožili kolesarsko infrastrukturo v občini, ob obstoječem kolesarskem poligonu Pumptrack v športnem parku, označenih poteh po Pohorju “Ride Ruše”, možnosti prevoza koles na Arrivinih avtobusih in vlakih ter novo nastajajočim kolesarskim poligonom v bivši Matavškovi gramoznici.

“Ruška kolesarska pot pomeni novo prometno povezavo med kraji v občini ter povezavo z Mariborom, ki ga pozivamo, da pripravi vse potrebno za izgradnjo manjkajočega dela skozi Laznico,” je dejal Razpet in dodal, da bo kolesarska pot predstavljala izjemen impulz razvoju turizma in športa v občini. Ob tem je posebej izpostavil tudi sodelovanje Slovenskih železnic, ki so brezplačno zagotovile površine za kolesarsko pot.