Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Potem ko je socialnim podjetjem v Tkalki potekla triletna najemna pogodba, njihova usoda še ni znana. Kot je dejal direktor mestne uprave Simon Štrancar zaenkrat še iščejo rešitve, za prostore Tkalke pa naj bi veliko zanimanje izkazovalo podjetje iz Amerike, ki bi naj ustvarilo 250 delovnih mest. 

Vir: tkalka.si

Vir: tkalka.si

Gre za podjetje EON Reality s sedežem v Kaliforniji, ki velja za eno vodilnih na področju razvoja navidezne in razširjene resničnosti. Štrancar je v torek na kavi z novinarji dejal, da je zanimanje ameriškega podjetja veliko, ter, da obetajo kar 250 visokotehnoloških delovnih mest. Trenutno naj bi tekla tudi poganja z ministrstvom za gospodarstvo glede subvencije, vsebinsko pa bi se naj dejavnost omenjenega investitorja povezovala z bližnjo fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). “Mariborska univerza to investicijo podpira,” je dejal Štrancar.

Nihče iz Tkalke ne bo ostal na cesti

Na Mestni občini Maribor so dejali, da na končno odločitev ameriške multinacionalke še čakajo. Ameriško podjetje naj bi prostore Tkalke vzelo v najem, kar bi pa pomenilo, da bi se moral center s socialnimi podjetji izseliti. “V tem delu Evrope želijo vzpostaviti svoj tehnološko-razvojni center. Trenutno imajo centra v Franciji in v Angliji. Za zdaj še čakamo, saj potekajo pogajanja z vlado za pridobitev nepovratnih sredstev,” je še povedal Štrancar ter dodal, da v kolikor bo investicija uresničena, bodo Tkalki našli ustrezne nadomestne prostore. “Nobeden, ki trenutno domuje v stavbi na Tkalskem prehodu, ne bo ostal brez strehe nad glavo,” je še zatrdil Štrancar.

Župan Andrej Fištravec je ob tem še dodal, da so ena od možnosti rešitve tudi prostorih MRA v Karanteni.

Mestna občina Maribor letos stopa v nov poskus omejevanja prometa na Koroški cesti v središču mesta. Mestni svetniki bodo najnovejše načrte potrjevali v četrtek, ko bodo med drugim govorili tudi o obnovi stadiona Ljudski vrt ter gradnji manjkajoče kanalizacije v Limbušu, Razvanju in Kamniški grabi.

 seja-ms-mom

S projektom obnove Koroške ceste z Glavnim trgom namerava občina kandidirati za evropska sredstva za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, je na današnjem srečanju z novinarji povedal Dejan Flakus iz občinske projektne pisarne.

Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki ga bo v četrtek potrjeval mestni svet, predvideva novo tlakovanje dela Koroške ceste od krožišča pri tržnici do krožišča pri Starem mostu, kar predstavlja enega najstarejših delov mestnega jedra, ki pa doslej zaradi gostega prometa ni bil ustrezno izkoriščen.

 

To naj bi se spremenilo, s tem ko naj bi se tu vzpostavila skupna prometna raba površin. Ostala bi dvosmerna prometna ureditev, a bi po novem lahko tam vozili le še mestni avtobusi, taksiji, tamkajšnji prebivalci in še nekatere druge izjeme. Dela naj bi izvedli prihodnje leto. Celoten projekt je vreden 3,8 milijona evrov, od tega naj bi bilo nekaj več kot dva milijona evrov evropskih sredstev.

Mestni svetniki bodo v četrtek potrjevali tudi dokumentacijo za nadaljevanje prenove stadiona Ljudski vrt. Medtem ko naj bi NK Maribor poskrbel za projektno dokumentacijo, naj bi ostalo krila občina, ki v ta namen daje 5,5 milijona evrov. Investicija se bo po besedah Boštjana Štuhca in županovega kabineta izvedla do konca letošnjega leta.

Pri izgradnji manjkajoče kanalizacije računajo na kohezijska sredstva. Tako naj bi ustrezno odvajanje odpadnih komunalnih vod zagotovili skupno okoli tisoč prebivalcem Spodnjega Limbuša, Razvanja in Kamniške grabe, kar naj bi stalo okoli pet milijonov evrov.

Med ostalimi projekti se mestna uprava med drugim še naprej ukvarja z iskanjem rešitve prostorskih težav osrednje enote Mariborske knjižnice. Po besedah župana Andreja Fištravca preučujejo tako možnost ohranitve knjižnice na Rotovškem trgu kot selitve na drugo lokacijo, o čemer podrobnosti zaenkrat ne razkrivajo. Z odločitvijo se mudi, saj gradbeno dovoljenje za posege na Rotovškem trgu velja le še do julija.

Glede usode skupnostnega prostora Tkalka, potem ko je tamkajšnjim socialnim podjetjem potekla triletna najemna pogodba, ni še nič novega. Na vprašanje STA o tem je direktor mestne uprave Simon Štrancar razkril, da se za te prostore v središču mesta zanima ameriško podjetje, ki naj bi v Mariboru odprlo 250 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Trenutno naj bi tekla pogajanja z ministrstvom za gospodarstvo za subvencijo, vsebinsko pa naj bi se dejavnost omenjenega investitorja povezovala z bližnjo fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).

Po poročanju Radia Maribor gre za podjetje EON Reality s sedežem v Kaliforniji, ki velja za eno vodilnih na področju razvoja navidezne in razširjene resničnosti.

V vsakem primeru bo za organizacije, ki trenutno domujejo v Tkalki, po besedah župana ustrezno poskrbljeno. “Nihče ne bo ostal na cesti,” je zatrdil.
Vir: STA

 

Jutri je 12.05 napovedana ena največjih stavk v samostojni Sloveniji. Stavki se pridružuje 16 sindikatov javnega sektorja, ki od vlade zahtevajo ovrednotenje dela v okviru enotnega plačilnega sistema.

Stavkala bo večina sindikatov javnega sektorja, ki so del pogajalske skupine pod vodstvom Jakoba Počivalška. Stavkali bodo v bolnišnicah, zaprti bodo nekateri vrtci, odpadle bodo gledališke predstave, na mejah bo strožji nadzor, stavkali bodo v državnem zboru in na ministrstvih ter drugih državnih organih.

Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa navaja, da bodo zaprte številne knjižnice, muzeji in gledališča. Stavki so se z odpovedjo predstav pridružili SNG Drama Ljubljana, SLG Celje, SNG Nova Gorica in Mestno gledališče Ptuj.

Zaprte bodo tudi številne knjižnice, izposoja bo tako onemogočena v vseh enotah Mestne knjižnice Kranj, Mariborske knjižnice, Knjižnice Radlje ob Dravi in Knjižnice Domžale.

Svoje stavkovne aktivnosti so predstavili lekarniški farmacevti. Tri ure bodo zaprte tudi lekarne: “Lekarne bodo na ta dan med 10. in 13. uro zaprte, razen dežurnih lekarn,” je po navedbah STA povedal predsednik sindikata Damir Domjan.

medic-563423_1920

Po napovedih visokošolskega sindikata ter Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (Vir) bodo predavanja na fakultetah javnih univerz v veliki večini odpadla.

Največjo stavko je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) za vrtce, osnovne in srednje šole napovedal v sredini februarja. Kljub temu se bodo nekateri pridružili že tokratni stavki. Sindikat sporoča, da bo zaprtih približno deset vrtcev, nekateri pa v sredo ne bodo izvajali pedagoškega dela.

Sindikati se bodo v sredo pet čez poldne na protestnem shodu zbrali pred vlado.

Stečajni upravitelj Vinaga Simon Prelogar je po neuspešnem razpletu zgodbe z že sklenjeno prodajo poslovnega kompleksa ameriškemu poslovnežu slovenskih korenin Jamesu Lukežiču za 22. februar razpisal novo dražbo. Premoženje, v katero je vključena tudi stara klet pod mestnim središčem Maribora, bo znova ponudil po izklicni ceni 1,8 milijona evrov.

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

Kot je razvidno iz objave na spletni strani Ajpesa, bo dražba potekala z zviševanjem izklicne cene, potencialni kupci pa morajo najpozneje dan pred dražbo vplačati 180.000 evrov varščine ali izročiti nepreklicno bančno garancijo v korist stečajnega dolžnika za morebitno plačilo pogodbene kazni v primeru neizpolnitve obveznosti.

Na javni dražbi lahko sodelujejo domače ali tuje pravne in fizične osebe, izpeljana pa bo na sedežu stečajnega upravitelja v Ljubljani. Premoženje poleg stare kleti med drugim vključuje še novo klet v Košakih ter vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini, ki so bili donedavnega v najemu Ptujske kleti.

Prelogarju v štirih dosedanjih poskusih ni uspelo najti kupca za poslovni kompleks nekoč uglednega mariborskega vinskega podjetja. Sprva je kompleks na dražbi ponudil za izklicno ceno 4,2 milijona evrov, nazadnje pa mu je po oktobrski dražbi uspelo celo podpisati kupoprodajno pogodbo v višini 1,8 milijona evrov.

Vendar Lukežič oz. njegovo v Ljubljani registrirano podjetje ZAG 2008 kljub dvakratnemu podaljšanju roka in obljubam, da bo to storil, ni nakazal kupnine. Prelogar je tako lahko zadržal tudi 180.000 evrov varščine, s katero bo zdaj med drugim lahko poskrbel za nadaljnje urejanje vinogradov, čeprav upa tudi na podaljšanje sodelovanja s Ptujsko kletjo.

Vir: STA

Med 12. finalistkami za izbor Zlati kamen 2018 je tudi občina Ruše.

V Občini Ruše so razvoj močno oprli na izobraževanje in šport, kraj pa po navedbah komisije, ki ga je uvrstila med kandidatke za nagrado zlati kamen 2018, ponuja za slovenske razmere eno najboljših kakovosti bivanja. Po mnenju župana Uroša Razpeta je tako predvsem zato, ker so dosegli, da je kraj bolj zaživel.

razpet 2

Občina s površino 61 kvadratnih metrov in okoli 7500 prebivalci leži zahodno od Maribora na desnem bregu Drave in severnem pobočju vzhodnega Pohorja. Zajema sedem večjih naselij s središčem v Rušah, ki so mesto od leta 2006.

Starejši del mesta je nastal ob župnijski cerkvi, kjer je že leta 1187 zrasla osnovna šola, najstarejša kulturna ustanova na Štajerskem. V prejšnjem stoletju je veljalo predvsem za industrijsko središče z močno Tovarno dušika Ruše, na pogorišču katere danes rastejo nova podjetja. Tu imata med drugim obrata multinacionalki Messer in Geberit, ki dajeta kruh marsikateremu domačinu.

Medtem ko se je stopnja brezposelnosti v občini leta 2010 gibala okoli 17 odstotkov, so imeli konec lanskega leta po podatkih zavoda za zaposlovanje le še 12 odstotkov brezposelnih. Povprečna mesečna plača je bila leta 2015 v bruto znesku za približno devet odstotkov višja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, kažejo izračuni državnega statističnega urada.

Kot izhaja iz obrazložitve uvrstitve med finaliste za nagrado zlati kamen, je nova županska garnitura v občin o prinesla popoln zasuk v razvojni filozofiji. “Če je bila v prejšnjem mandatu v ospredju gradnja infrastrukture, so zdaj na prvem mestu mehki elementi. Na prvem mestu med prioritetami v občini je skrb za izobraževanje. Drugo področje, kjer Ruše močno izstopajo, je razvoj športa in športne infrastrukture. Če dodamo še bogato kulturno življenje, ni presenečenje, da ponujajo Ruše eno najboljših kakovosti življenja pri nas,” so zapisali.

Župan Razpet to šteje kot potrditev ustreznosti usmeritev in dela v občini, saj vidi v projektu zlati kamen priložnost, da občine izmenjajo dobre prakse. Tudi sam opaža, da so z vsebinami po meri mlajših generacij prebivalstva dosegli, da kraj bolj živi in beleži več obiskovalcev. “Z izgradnjo kolesarske steze, ki jo zdaj gradimo do Maribora, bomo še dodatno uspeli dobiti nove ljudi in svežo energijo v kraj,” je dejal.

V prihodnje bi bilo treba po njegovih ocenah še naprej graditi na največjih naravnih dragocenostih občine – Pohorju in Dravi. Obenem si želi, da bi imela občina v rokah več vzvodov za spodbujanje gospodarstva.
Vir: STA

Minulo sredo je mariborski župan Andrej Fištravec v Narodnem domu pripravil sprejem za gospodarstvenike in nevladne organizacije. Na sprejemu je izpostavil pomembne projekte in dogodke, ki so jih naredili v letu 2017, ob tem pa napovedal smele načrte za to leto.

Bogata družinska tradicija, ki sega daleč v leto 1919 umešča njihovo zgodbo med uspešnejše v Mariboru. Sodobno opremljeni saloni in pozitivna energija zaposlenih poskrbijo, da se stranke v njih počutijo sproščeno in prijetno. Salone imajo tudi drugod po Sloveniji, med drugim tudi v Ljubljani.

Oglejte si zgodbo Marka, ki je zvest družinski tradiciji frizerstva Matjaž in v tem neizmerno uživa.

Več o frizerstvu: http://markomatjaz.com/

 

Na Pobrežju je moderno opremljen salon Figaro, kjer je nega in skrb za živali izrednega pomena. Eva je že od nekdaj želela imeti svoj posel, če pa je delo lahko povezano z živalmi, pa je to sanjski poklic. Njena želja je slediti svetovnim trendom na področju nege, striženja, spa programa, modnega barvanja, oblikovanja frizur hišnim ljubljenčkom. Oglejte si prispevek Poslovnega Maribora.

Mestni občini Ljubljana in Maribor bosta iz pobude Urban Innovative Actions (UIA) v naslednjih treh letih prejeli več kot sedem milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih bosta vložili v pilotna projekta za reševanje sodobnih urbanih izzivov. Danes sta v Mariboru druga drugi predstavili svoje načrte.

Tako sta včeraj obe največji slovenski mestni občini, zastopani z obema podžupanoma, Dejanom Crnekom in Sašem Pelkom, svoja projekta v okviru evropske pobude Urban Innovative Actions (UIA) predstavili skupaj.

krožno, ljubljana, maribor, sestanek


Glavni cilj mariborskega projekta, poimenovanega URBAN SOIL 4 FOOD, je uporaba mestnih odpadkov kot virov za proizvodnjo takšnih zemljin, da se poveča lokalna prehrambena samozadostnost in zmanjša ogljični odtis. URBAN SOIL 4 FOOD se začne z izzivom uporabe mestnih bioloških in mineralnih odpadkov za proizvodnjo kakovostne zemljine, ki jo v nadaljevanju uporabimo za proizvodnjo hrane, v parkih in gradbeništvu. Osem projektnih partnerjev bo v obdobju treh let razvilo tudi varno in certificirano zemljino s stransko proizvodnjo energije, kar bodo uresničili skozi tehnologije fermentacije, pirolize in homogenizacije.
Projekt je opredeljen s štirimi glavnimi medsebojno povezanimi krogi. Materialni krog analizira materialne tokove odpadkov znotraj mesta, ki so uporabni za proizvodnjo urbanih zemljin. Krog hrane bo spremenil del neuporabljenih občinskih zemljišč v vrtove mestne skupnosti, kjer bo potekala kmetijska dejavnost, ki se zaključi z vzpostavitvijo urbane oznake živil. Odprti inovacijski krog bo vzpostavil kmetijsko-živilski laboratorij za razvoj in testiranje inovativnih pilotskih konceptov, kot so urbano cvetje za urbane čebele, mikro mestno vrtnarjenje, sanacijo zemljin v mestih ob hkratnem podpiranju inovativnih zagonov, ki delujejo na področju krožnega gospodarstva. Krog znanja bo v Sloveniji in Evropski uniji delil znanje, ki izhaja iz projekta, in se bo končal z razvojem certifikatov in patentov, da bi tehnologija mestne zemljine postala mednarodno priznana. URBAN SIOL 4 FOOD združuje 8 partnerjev, ki so z uspešno prijavo v evropsko pobudo UIA pridobili 3 milijone nepovratnih sredstev, ki jih bodo do oktobra 2020 vlagali v razvijanje inovativnih tehnologij in doseganje zastavljenih ciljev. V letošnjem letu načrtujemo izvedbo podrobenjših analiz virov odpadkov, pridobitev potrebnih dovoljenj ter operativni plan lokacij vrtov in njihovo organizacijo.

Medtem ko se bomo v Mariboru ukvarjali s predelavo bioloških odpadkov v rodovitne zemljine, bodo v Ljubljani razvijali uporabo invazivnih tujerodnih rastlin. V pilotnem projektu predelave v papir na polindustrijskem nivoju želijo dokazali, da jih je mogoče uporabiti tudi v druge koristne namene. Ker sta tako mariborski kot ljubljanski projekt umeščena v področje krožnega gospodarstva, sta se delegaciji včeraj strinjali, da je sodelovanje med projektnima skupinama nujno za obojestransko uspešno izvedbo projektov pod okriljem UIA, ki danes povezuje že 30 evropskih mest.

Danes se je v športnem parku Tabor začela izgradnja velikega nogometnega igrišča z umetno travo.

Mestna občina Maribor in Fundacija za šport bosta izgradnjo velikeganogometnega igrišča sofinancirala v razmerju 70:30. Mestna občina Maribor je za novo nogometno igrišče namenila sredstva v višini 405. 558 EUR, Fundacija za šport pa je Športnim objektom za ta namen sofinancirala 67.132 EUR. Dela so se pričela danes in bodo zaključena predvidoma do konca aprila tega leta.

“MO Maribor se je odločila za izvedbo ureditve vadbenega prostora ter prenove travnate površine in podlage na trenažnem prostoru nogometnega igrišča v Športnem parku Tabor z namenom ponuditi ustrezne pogoje za izvedbo domačih in mednarodnih športnih prireditev; za zagotovitev ustreznih pogojev za trening; zagotovitev izboljšanja komercialnih aktivnosti upravljavca; zagotovitev in optimizacijo stroškov poslovanja kompleksa; zmanjšanje stroškov obratovanja in izpolnitev zahtev po trajnem zmanjšanju porabe energije za obratovanje tovrstnih objektov,” je povedal župan Andrej Fištravec.

NK Maribor Tabor se zadnje sezone redno uvršča v različna državna ligaška tekmovanja, predvsem mlajših in mladinskih kategorij. Iz tega izhajajo tudi obveze izpolnjevanja tehničnih in drugih pravil, predpisanih za vse udeležence teh rangov tekmovanj. Zdajšnje igrišče je bilo zgrajeno leta 1952.

Travnata površina ni redno vzdrževana, ob igrišču ni ustrezne infrastrukture, velik problem predstavlja zalivanje površine. Pri investiciji gre za temeljito prenovo igralne površine s položitvijo umetne travnate obloge ter ureditev potrebne infrastrukture ob samem igrišču.

Občina Muta, ena od petih vključenih v 50 milijonov evrov vreden projekt vodooskrbe v Zgornji Dravski dolini, želi doseči spremembo projekta z vključitvijo hribovskih virov vode, a pri tem ne pristaja na pogoj ostalih občin, da oddajo vloge za spremembo projekta zavaruje z izvršnico. Ostale občine pravijo, da se želijo le zavarovati.

O aktualnem stanju in zapletih pri projektu ureditve sodobne vodooskrbe v petih občinah Zgornje Dravske doline, ki je medtem že skoraj dve leti v polnem teku izvajanja, sta danes na Koroškem potekali dve ločeni novinarski konferenci. Najprej na Občini Muti in nato še na Občini Dravograd, ki je vodilna občina pri tem projektu.

Mirko Vošner, župan Občine Muta

Mirko Vošner, župan Občine Muta

Župan Občine Muta Mirko Vošner je poudaril, da so na občini v dveh letih pripravili vse potrebno, da v projekt vključijo šest hribovskih vodnih virov, od tega je eden in hkrati najmočnejši izvir v sosednji Avstriji, a kmalu priteče na območje občine, za njegovo koriščenje pa so pridobili vsa potrebna dovoljenja.

Občina vključitev hribovskih vodnih virov vidi kot alternativo vodi iz črpališča v bližini reke Drave, hkrati poudarja, da bi z uporabo hribovske oz. gravitacijske vode cena vodooskrbe za končne uporabnike na Muti bila precej nižja, kot če bi uporabljali vodo iz črpališča. Ob tem je vnovič zagotovil, da načrtovane spremembe v njihovi občini ne ogrožajo glavnih ciljev skupnega projekta ter da se s tem naložba ne draži.

Takšni spremembi ostale občine, kot je danes poudarila županja Občine Dravograd Marijana Cigala, ne nasprotujejo, a želijo od Občine Muta zagotovilo, da bo krila posledice morebitnega vračanja sredstev za celotni projekt, če bo to zaradi takšnih sprememb projekta potrebno. Tako so ostale občine s pomočjo pravnikov prišle do rešitve, da naj Občina Muta za zavarovanje izda izvršnico v višini 39,9 milijona evrov, kar je pogoj, da nato občine na pristojno okoljsko ministrstvo oddajo vlogo za spremembo projekta.

Marijana Cigala, županja Občine Dravograd

Marijana Cigala, županja Občine Dravograd

S tem pa se na Muti ne strinjajo. Predlog, ki je bil na mizi županov vključenih občin 12. januarja, je župan Vošner označil kot nesprejemljiv in “izsiljevanje brez primere”. Kot je napovedal na današnji novinarski konferenci, bodo vlogo za spremembo projekta prihodnji teden oddali na pristojno ministrstvo mimo vodilne občine Dravograd, ob tem pa Vošner napoveduje tudi odškodninske in kazenske postopke ter da bo občina o vsem obvestila pristojne državne in evropske ustanove.

Vošner je ob tem opozoril še na spremembe v nekaterih drugih občinah, med drugim je vuzeniška občina ukinila vod na območju Sv. Primoža, ki je ocenjen na 1,2 milijona evrov. Kot je danes v Dravogradu pojasnil vodja projekta Marko Verčnik z Občine Dravograd, je sprememb znotraj projekta več, a je med vsemi znanimi spremembami projekta edina, ki terja tudi spremembo celotne vloge, sprememba z vključitvijo vodnega vira iz Avstrije. Tega namreč tudi po prvotnih načrtih v projektu ni bilo.

Marko Verčnik, vodja projekta

Marko Verčnik, vodja projekta

Medtem je projekt vodooskrbe v petih občinah v polnem teku, del gradbenih del je bil opravljen tudi že na območju Občine Muta. Kot je danes povzel Verčnik, je od 40 milijonov evrov, kolikor znaša neto vrednost projekta (50 milijonov je bruto vrednost projekta) opravljenih za 16 milijonov evrov del, pri čemer je izkopanih 50 odstotkov vseh kanalov. Na območju Občine Podvelka so dela že povsem zaključena.

Uradno ime projekta, ki ga sofinancirata država in evropski kohezijski sklad, je Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop. Glavni izvajalec del je podjetje Riko, rok za izvedbo del pa je po podaljšanju zdaj 30. april 2019.
Vir: STA

Spremljamo tudi uspešne poslovne zgodbe v Mariboru. Tokrat smo obiskali Tanjo Uvera, modno oblikovalko v svojem ateljeju na Lentu. Tam nastajajo unikatne pletenine. Pravi, da se ji pletenine zdijo idealne, da se v celoti lahko izrazi, od izdelave do končnega videza. 

Po njenem je oblačilo prva stvar, ki okolici sporoči nekaj o nas. Pove po kakšnih načelih živimo, kaj imamo radi, s čim se ukvarjamo. No več o tem pa Matjaž Kitak.

Po tem, ko so konec avgusta lani položili temeljni kamen in uradno pričeli z gradnjo Sortirnice, ta danes že dobiva svojo podobo. Kot so nam povedali na Snagi dela potekajo v skladu z načrti, poskusno pa naj bi začela obratovati junija letos.

Sortirnica je ena največjih investicij v zgodovini podjetja in prvi projekt iz niza osemnajstih komunalnih projektov občinskih komunalnih podjetij znotraj koncepta krožnega gospodarstva.

Dolgo pričakovana celovita prenova mariborskega stadiona Ljudski vrt, domovanja najboljšega slovenskega nogometnega kluba zadnjih let in lanskega udeleženca lige prvakov, se bo po vseh zapletih letos vendarle začela. Mestna občina, lastnica infrastrukture, se bo projekta lotila s pomočjo kluba, ki bo poskrbel za projektno dokumentacijo.

 ljudski vrt

Kot so pojasnili na mariborski občini, projekt celovite prenove, ki zajema delno ureditev pod severno in južno tribuno in popolno obnovo zahodne tribune, teče po planu. Načrtovanih 5,5 milijona evrov je mestni svet zagotovil z oktobrsko spremembo letošnjega proračuna, ob tem so dodali še pol milijona evrov za menjavo travnate površine.

Trenutno se ukvarjajo z izdelavo investicijske in projektne dokumentacije. Mestni svetniki bodo o novelaciji investicijske dokumentacije odločali še na januarski seji, torej predvidoma naslednji četrtek, medtem ko bodo občinski prostorski načrt obravnavali na februarski seji.

Čeprav je eden od razlogov za to, da bo za projektno dokumentacijo poskrbel in plačal klub, tudi v tem, da se bodo s tem izognili postopkom javnega naročanja in s tem pridobili nekaj mesecev, na MOM pojasnjujejo, da je NK Maribor že pred sprejetjem sprememb proračuna pokazal interes za finančno sodelovanje pri njeni pripravi, saj bodo na tak način lahko tudi bolj upoštevane njihove želje.

Za podpis pogodbe z arhitekti, ki bodo pripravili projektno dokumentacije, je tako zadolžen klub, po informacijah na mariborski občini pa se je to že zgodilo. Po sedanjih načrtih izdajo gradbenega dovoljenja pričakujejo do poletja.

Kot pojasnjujejo na občini, bodo z deli najprej, predvidoma pomladi, začeli pod severno in južno tribuno, kjer ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, medtem ko je začetek del na zahodni tribuni odvisen od uspehov mariborskihnogometašev. Če bodo ti še tudi to jesen preživeli v Evropi, se bodo obnove lotili šele po njihovem zaključku, sicer pa že pred tem.

Pod južno tribuno bodo uredili prostore za gostinsko in trgovsko dejavnost, pod severno prostore za nogometne šole NK Maribor, novinarsko središče in prostore za upravljavca stadiona.

Več dela bo s prenovo zahodne tribune, kjer bodo poleg večjega udobja za obiskovalce poskrbeli tudi za sedmo silo. Nov bo tako povezovalni hodnik za novinarje, VIP-goste in funkcionarje, ki bo staro tribuno povezal s severnim in južnim traktom. Povečali bodo število VIP-sedišč in uredili 90 sedišč za komentatorje in 120 za novinarje.

Ob tem bodo postavili sedeže za funkcionalno ovirane osebe in njihove spremljevalce, predvidena je izvedba VIP-lož za pogostitve ter platforma za glavno kamero, ki bo umeščena kot montažna jeklena konstrukcija.

Obnova stadiona, brez katere bi se slovenski prvaki morali za tekme pod okriljem UEFA seliti drugam, je vročo kri povzročila oktobra, ko je mestni svet obravnaval predlog sprememb proračuna. Te so sprejemali v paketu, čemur se je velik del mestnih svetnikov upiral, saj da želi občina na račun stadiona v proračun na silo vnesti še nekatere predloge.

Politična prerekanja so največ hude krvi povzročila med ljubitelji nogometa, ki že dolgo zahtevajo dokončanje prenove stadiona. Za še bolj pregreto ozračje je poskrbel podžupan Saša Pelko, ki je na družbenih omrežjih ustvaril vtis, da opozicija nasprotuje obnovi, zaradi česar so bili deležni celo groženj.

Nekateri člani navijaške skupine Viole so takrat pozivali k protestom pred občino, a je vodstvo Viol sporočilo, da se ograjuje od napovedanega shoda, enako pa so ravnali tudi v nogometnem klubu.
Vir: STA

Potem ko so nedavno zaprli edino trgovino v kraju, bodo kmalu zaprli še edino pošto v Bistrici ob Dravi. Ta bo samo še do ponedeljka (22. januarja) poslovala na naslovu Ulica 27. decembra 2, nakar jo bo Pošta Slovenije zaprla. Občanom bodo storitve zagotavljali s t. i. pismonoško pošto. Storitve bodo lahko naročili tudi po telefonu.

postar, pismonosa, pisma

Zaradi optimizacije poštnega omrežja je Pošta Slovenije od leta 2012 do letošnjega januarja morala zapreti 34 pošt. Ključni razlog je naglo upadanje števila storitev na poštnih okencih pa tudi vse manjše število strank v krajih, ki imajo manj prebivalcev. “V Pošti Slovenije v letih 2006/2016 beležimo 35-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno višji in tako se je količina teh pošiljk že prepolovila. Pri denarnih storitvah pa beležimo že 56-odstotni upad“, so pojasnili na Pošti Slovenije. Povprečno število uporabnikov pošt v manjših krajih je s 763 padlo na 441.

Naročilo pismonoše, dostava, plačila položnic…
Ker bodo Bistričani ostali brez klasične poštne poslovalnice, jim bo Pošta Slovenije zagotovila storitve prek pismonoše na dostavi, “posebnost poslovanja pa je ta, da lahko gospodinjstva po telefonu naročijo obisk pismonoše na njihovem domu zaradi naročila določenih storitev, kot na primer: oddajo pošiljk (navadnih in priporočenih pisem), plačilo UPN obrazcev (položnic), vplačilo poštnih nakaznic, izplačilo zneskov z osebnih računov pri Novi KBM, nakup znamk, kuvert, dopisnic, kar je še posebej primerno za starejše in manj mobilne prebivalce“, pojasnjujejo na Pošti.

Je napovedana, 660 milijonska investicija v razvoj mariborskega letališča, realna? Gre samo za prijateljski dogovor ali za resen podpis? Morda iz tega ne bo nastalo nič, če na državni ravni ne bodo pravočasno sprejeli Državnega prostorskega načrta? Več v videu.

Gradnja Magninega obrata v Hočah se nadaljuje s polno hitrostjo, saj je ta že pokrita, do konca januarja pa načrtujejo dokončanje betonske talne plošče, fasade in strehe. Kot so še pojasnili, bodo predvidoma v drugem četrtletju začeli z montažo opreme. Država hkrati pripravlja potrebno za gradnjo železniškega tira.

Gradnja Magnine lakirnice v Hočah.

Gradnja Magnine lakirnice v Hočah.

Investitor je, kot poudarjajo, zelo zadovoljen s trenutnim procesom gradnje, saj so decembra ob že omenjenih delih s polno močjo svoje aktivnosti že začela tudi podjetja za montažo protipožarnega sistema, razsvetljave in električne napeljave.

Magna je še naprej aktivna tudi na kadrovskem področju, saj bo prvih 40 izbranih delavcev naslednji teden začelo program usposabljanja v njihovi graški tovarni. Konec januarja bodo za delo v proizvodnji izbrali dodatnih 80 delavcev.

Kot poudarjajo, trenutno že iščejo tudi vodilne sodelavce za oddelke informacijske tehnologije, računovodstva, proizvodnje, upravljanja dobavne verige in kakovosti. Ob tem so zelo zadovoljni, saj imajo dovolj kvalificiranih kandidatov, prav tako jih veseli, da večina zaposlenih prihaja iz bližine tovarne.

Neuradnih informacij, da naj bi še to pomlad naznanili drugo fazo projekta, za zdaj ne komentirajo, in znova poudarjajo, da so njihove aktivnosti zdaj usmerjene v pravočasno izpolnjevanje vseh pogojev za zagon redne proizvodnje naslednje leto v obratu lakirnice, ki ga gradijo. Naslednje faze pa bodo odvisne od naročil, zato je še prezgodaj, da bi kakorkoli napovedovali.

Hkrati pa država že nekaj časa pelje tudi vse potrebne aktivnosti za gradnjo železniškega tira od železniškega omrežja na odseku med Račami in Hočami, ki bo vodil proti hoški industrijske coni in mariborskemu letališču.

Kot so  pojasnili na direkciji za infrastrukturo, ta čas poteka postopek izdelave projektne dokumentacije, ki naj bi bila končana v začetku februarja, takoj zatem pa bodo začeli pripravo javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del. Ob tem so dodali, da bodo prvo fazo izvedli po postopku vzdrževalnih del v javno korist, zato pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna.

Sedanji terminski načrt, ki ga je direkcija uskladila tudi s predstavniki Magne, predvideva, da bi z deli lahko začeli v drugi polovici julija, zaključili pa bi jih še v istem letu. Vrednost izgradnje prve faze ocenjujejo na štiri milijone evrov, ki jih bodo zagotovili iz državnega proračuna.
Vir: STA

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor med načrti za letošnje leto navaja ustanovitev regijskega dežurnega centra za otroke in mladostnike, širitev specialističnih ambulant in dodatne referenčne ambulante. Lansko poslovno leto kljub po besedah direktorja Jerneja Završnika skrbnemu poslovanju zaključuje s predvidoma 460.000 evri izgube.

Kot je na današnjem srečanju z novinarji v Mariboru povedal Završnik, je negativen rezultat predvsem posledica sprememb plačnih razredov in zvišanja plač zdravnikov in zobozdravnikov. “To za naš zavod pomeni na mesečni ravni okoli 100.000 evrov, ob tem pa ni prišlo do zvišanja cen zdravstvenih storitev,” je pojasnil.

Jernej Završnik, dir. ZD dr. Adolfa Drolca Maribor

Jernej Završnik, dir. ZD dr. Adolfa Drolca Maribor

Potem ko so lani obnovili prostore centralne sterilizacije in pralnice perila, so si letos med nalogami zadali ureditev prostorov za okulistiko in radiologijo ter pripravo dokumentacije za zdravstveni postaji Tezno in Tabor.

Za vzpostavitev regijskega dežurnega centra za otroke in mladostnike si prizadevajo že nekaj časa. “Za odrasle imamo dobro poskrbljeno, za otroke in mladostnike pa dežurna služba traja do 23. ure, kar pomeni, da med 23. uro in 7. uro naslednjega dne ni dežurnega pediatra za zunajbolnišnične paciente. Mislim, da bi si otroci to zaslužili,” je povedal.

V dežurni ambulanti za odrasle beležijo vedno več obiskov, velik pritisk je tudi v drugih ambulantah, zato so po besedah Završnika zaprosili za širitev programov na področju družinske medicine, na področju specialistične zdravstvene dejavnosti pa se želijo širiti predvsem na področju kardiologije, gastroenterologije in zobozdravstva. “Gre predvsem za tista področja, kjer so velike potrebe naših uporabnikov,” je pojasnil direktor.

Ministrstvo za zdravje jim je do sedaj podelilo 37 referenčnih ambulant, želeli bi si jih še več. V zdravstvenem domu, ki je lani praznoval 60 let svojega obstoja, je bilo konec leta 2017 zaposlenih 935 delavcev, na novo se jih je zaposlilo 160, in sicer 83 pripravnikov, osem specializantov in 69 ostalih zdravstvenih delavcev.

Cepiva za gripo, ki ga je ponekod v Sloveniji že zmanjkalo, še imajo nekaj. “Ta trenutek imamo še 40 cepiv, od tega je za prihodnjo sredo za ambulanto rezerviranih že 30, deset pa jih je še na razpolago. Imamo pa zagotovilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da bomo v prihodnjih 14 dnevih dobili novo cepivo,” je povedal direktor.

Dotaknil se je tudi medijskega poročanja o zaprtju šolske zobne ambulante v Rušah. Kot je dejal, so zagato že rešili in tako naj bi ambulanta prihodnji teden spet odprla vrata.
Vir: STA

Mariborska restavracija MAK je nedavno prejela najvišjo oceno med slovenskimi restavracijami francoske lestvice La Liste. Lastnik in chef David Vračko je svoje znanje nabiral v najboljših restavracijah po svetu, kjer se je naučil najrazličnejših trikov in tehnik.

Mak je restavracija na mariborskem Pobrežju, v kateri že leta ustvarja in meje slovenske kulinarike na novo postavlja David Vračko. Ko prideš tja, dobiš le nakazane sestavine, iz katerih bo kuhar ustvarjal. Tako da nikoli ne veš kaj boš dobil. In vsak dan je nekaj drugega.

 

La Liste seznam 

La Liste je lestvica najboljših restavracij na svetu, ki jo je uradno podprlo tudi francosko ministrstvo za zunanje zadeve. Lestvica se je pojavila v medijih konec lanskega leta, zamislili pa so si jo kot razmeroma zapleten (računalniški) način ocenjevanja lokalov. Razvrstitve namreč temeljijo na preseku ocen po posameznih vodičih (Michelin, Gault Millau…), točke pa se je dalo dobiti tudi pri spletnih ocenjevanjih jedcev, recimo pri Tripadvisorju.

Potem ko smo že lani, še preden je vodenje Univerze v Mariboru moral predati dotedanji rektor Igor Tičar, večkrat poizvedovali kdaj bodo razpisali nove rektorske volitve in zakaj jih še niso, z Univerze jasnega odgovora ni bilo. Danes je jasno, da bodo o razpisu novih volitev odločali v ponedeljek.

Kot smo poročali, bi morala glavna tajnica Mirjana Babič v skladu s Statutom Univerze v Mariboru (ki je za Univerzo toliko temeljni dokument, kot je za državo Ustava), volitve novega rektorja razpisati najkasneje v roku 15 dni od dne, ko je dosedanjemu rektorju prenehala funkcija. V primeru aktualnega dogajanja na mariborski univerzi je to 15. januar 2018, saj je Tičarju prenehala funkcija 31.12.2017, ko se je moral upokojiti. Vse do danes nam ne iz službe za odnose z javnostmi ne z Rektorata niso potrdili te teze. V svojih odzivih so se bolj ali manj izmikali direktnemu odgovoru s pavšalnim odgovarjanjem, brez da bi določili datum razpisa novih volitev. Z današnjim dnem pa je postalo jasno, da bodo to temo kot edino točko dnevnega reda obravnavali na izredni seji senata v ponedeljek (15. januarja). Kdo je torej imel prav?

Neuradni kandidati
V akademskih sferah, za zidovi Rektorata pa tudi po mestnih ulicah so se v tem času že pojavile govorice o tem, kdo naj bi kandidiral na novih rektorskih volitvah. Aktualni prorektor Niko Samec, ki je kandidiral že na zadnjih rektorskih volitvah, in aktualni prorektor Marko Jesenšek, naj bi na tokratnih volitvah kandidirala kot predstavnika trenutnega vodstva Univerze. Željo po novi funkciji naj bi imel tudi dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak. Kampanjo naj bi mu pripravljal nekdanji glavni tajnik Univerze Teodor Lorenčič, ki so mu to funkcijo odnesle afere spolnega nadlegovanja. Kot kandidatka aktualnega prorektorja Žana Jana Oplotnika, sicer tudi zakonitega podpisnika Univerze, pa se omenja Mejra Festič, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije.

Družba Slovenski državni gozdovi so sporočili, da bodo na območju Treh ribnikov v mariborskem Mestnem parku predvidoma do sredine februarja gozdarji podirali drevje. Gre za izvajanje del v skladu z odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, ki družbi SiDG kot upravljavcu teh gozdov, odreja posek okrog 950 kubikov lesa.

Družba Slovenski državni gozdovi, obvešča, da se bodo na območju Treh ribnikov v mariborskem Mestnem parku, predvidoma do srede februarja 2018 izvajala dela redne sečnje in spravila lesa. Ob tem vse obiskovalce Treh ribnikov prosi za razumevanje in jih poziva, da v času sečnje, spravila in odvoza, ki se bodo pričela izvajati predvidoma do konca tega meseca, strogo upoštevajo varnostna navodila izvajalcev in zaposlenih SiDG.

Gre za izvajanje del v skladu z odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, ki družbi SiDG kot upravljavcu teh gozdov, odreja posek okrog 950 kubikov lesa.

Mestni park Maribor. Slika je simbolična.

Mestni park Maribor. Slika je simbolična.

Potem ko so se pod nedavnim vodstvom mariborske univerze (v času mandata rektorja Igorja Tičarja) pogosto sekala mnenja med obema stranema, so tokrat poenoteni: 24. januarja napovedujejo stavko. Vlado Republike Slovenije pozivajo naj univerzam zagotovijo dovolj sredstev za odpravo plačnih anomalij in naj izpolnijo obljube.

Novi podpisnik dokumentov na Univerzi v Mariboru, prorektor Žan Jan Oplotnik in predsednica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru Marija Javornik Krečič sta očitno našla skupni jezik. Da bi Univerzi zagotovili dovolj sredstev za odpravo plačnih anomalij, je napoved stavke in skupne zahteve v imenu sindikata VIR (Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije) podpisala tudi Sandra Kurnik Zupanič. Skupaj so napovedali napovedali stavko. To pomeni, da 24. januarja na Univerzi in članicah ne bo predavanj, kajti stavki se bodo s podporo vodstev Univerze in njenih članic, pridružili pedagoški in nepedagoški delavci Univerze v Mariboru. Zahtevajo, da Vlada zagotovi zadostna sredstva univerzam kot delodajalcem, da bi lahko odpravili plačne anomalije. Prav tako pa pričakujejo, da bo Vlada izpolnila s sindikati že dogovorjene obveznosti za zaposlene.

Podpis(nik)i skupne zahteve.

Podpis(nik)i skupne zahteve.

Mačehovski odnos države
Po našem prepričanju delo na univerzi ni ustrezno ovrednoteno, država pa specifik tega dela ni pripravljena upoštevati. Ugotavljamo, da Ministrstvo RS za izobraževanje in šport z razporeditvijo sredstev znotraj resorja preferira nižje ravni izobraževanja, saj si drugače ni mogoče razlagati, da je za osnovne šole z zadnjim rebalansom namenila in rezervirala dodatnih 56 milijonov, za univerze in vlaganja v visoko šolstvo pa ničesar“, opozarjajo podpisniki skupne zahteve. V svojem apelu poudarjajo, da so univerze finančno podhranjene. “Delež sredstev namenjen univerzam upada že vse od leta 2011, ko je znašal 0,67 % BDP, danes pa le še slabih 0,59 %. Slednje je daleč od 1 % deleža, ki izhaja iz že danih zakonskih zavez, ter še dlje od dejanskih potreb, saj univerze s proračunskimi sredstvi ne zmoremo več pokrivati niti tekočih stroškov izvedbe javne službe, kaj šele skrbeti za razvoj in vlagati v prepotrebno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo“, so zapisali. Opozarjajo, da so odločitve Vlade univerzam nenehno povečevale stroške dela, z novim zakonom o visokem šolstvu pa, da so dočakali zgolj parcialne dopolnitve obstoječe zakonodaje, “brez posluha za nujno potrebne spremembe in ustrezno financiranje“.

V tokratni oddaji V Mariboru izvemo, da so težave Mariborske knjižnice glede prostorov na Rotovžu tik pred rešitvijo, hkrati pa imajo prostorsko stisko tudi z arhivom v Univerzitetni knjižnici Maribor. Sicer pa je mariborsko knjižničarstvo eno od boljših v Sloveniji.

Gosti tokratne oddaje:

  • Darka Tancer Kajnih, urednica revije Otrok in knjiga
  • Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice
  • Maja Logar, vodja službe za mlade bralce Mariborske knjižnice
  • Darja Barber, vodja Pionirske knjižnice Rotovž
  • Zdenka Petermanec, ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor
  • Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor (samo v 1. delu oddaje)
  • Vlasta Stavbar, vodja enote za domoznanstvo in posebne zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor (2. in 3. del oddaje)

Objavljeno: 10.1.2018
Voditelj: Andrej Okreša
Oddaja V Mariboru si je na sporedu BK TV vsako sredo ob 20.00.

Maribor letos, ko Slovenija predseduje skupini držav EU na področju socialne ekonomije, nosi naziv evropska prestolnica socialne ekonomije. To je po besedah državnega sekretarja Tadeja Slapnika priznanje za doslej opravljeno delo na tem področju, hkrati pa priložnost za promocijo socialnega podjetništva in njegov nadaljnji razvoj.

“V Mariboru se je najprej začelo gibanje razvoja socialnega podjetništva. Tu so najštevilčnejša socialna podjetja, največ iniciativ je tu nastalo. Tudi sicer predstavlja ne le regionalni ampak tudi nacionalni epicenter razvoja in spodbujanja razvoja socialne ekonomije v Sloveniji,” je na današnjem dogodku ob podelitvi naziva v Mariboru povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Slapnik.

“Določeni projekti bodo delno podprti s strani države oziroma Evropske komisije, ni pa nekega krovnega proračuna,” je povedal.

Prejekte socialnega podjetništva podpira tudi Mestna občina Maribor, kar je izrazil podžupan  Saša Pelko.

Vodja mariborske podružnice Združenja socialne ekonomije Slovenije Miro Mihec si od naziva obeta predvsem promocijo socialnega podjetništva. “Na podlagi minulega dela smo dobili to priznanje, zdaj pa je na nas, da se združimo, povežemo in promoviramo socialno podjetništvo,” je dejal.

Ob tem v oči bode dejstvo, da je mariborska občina kljub nazivu obrnila hrbet Tkalki, kjer domujejo organizacije, ki so v Sloveniji orale ledino na področju socialne ekonomije, in ki je bila leta 2015 izbrana kot najboljši ponudnik prostorov podjetniškega sodelanja v Sloveniji.

Občina naj bi namreč nameravala ta objekt v središču mesta dati v najem tujemu investitorju, zato omenjene organizacije intenzivno iščejo nadomestne prostore. Kot je pred dnevi za časnik Večer povedal predsednik upravnega odbora zadruge Tkalka Andrej Žižek, so jim lani z občine sporočili, da Tkalka dolgoročno ne bo namenjena dejavnosti podpornega okolja za socialno ekonomijo.

Podžupan Saša Pelko je danes povedal, da bodo za Tkalko poskušali najti nove prostore. Če pri tem ne bo uspeha, pa bo po Slapnikovih besedah poskušala pomagati država.

Vir: STA

Tradicionalno, ponovoletno srečanje podjetnikov in obrtnikov je včeraj potekalo na Muti. Ne vsi, precej pa se jih je tudi letos odzvalo vabilu župana Mirka Vošnerja.

Galerijo Koroške hiše Gostilna pri Lipi so tako rekoč napolnili tisti, ki delajo v različnih panogah gospodarstva. Pozdravili so tovrstno srečanje, ker je to, neformalno druženje, ena od priložnosti za spodbujanje sodelovanja. Župan Mirko Vošner je bil vesel pobud in predlogov, ker verjame, da so dobronamerne kritike garant napredka.

srečanje gospodarstvenikov na muti 2018 (3)

S februarjem se na mariborskem letališču odpira nova, redna linija do nemškega Münchna, z možnostjo poleta do belgijskega Antwerpna. Najcenejše, enosmerne vozovnice bodo stale 59 evrov.

Letalska družba VLM Airlines je napovedala redno letalsko povezavo: Maribor – München. Od 12. februarja bodo vsak delovni dan z letalom Fokker 50 zagotavljali povezavo Maribora z Münchnom ter Antwerpnom. “Najugodnejša cena enosmerne letalske vozovnice je 59 €. V ceno so vključene vse pristojbine in potniške takse,” so sporočili z Aerodroma Maribor. Letalske karte bo mogoče rezervirati od jutrišnjega dne, pri čemer na Aerodromu dodajajo, da je za vse potnike “parkiranje na območju letališča Edvarda Rusjana Maribor brezplačno“.

Vozni red nove linije Maribor - München. Vir: Aerodrom Maribor

Vozni red nove linije Maribor – München. Vir: Aerodrom Maribor

Strateg in podjetniški svetovalec Aljoša Huber sodeluje tako z zrelimi podjetji in kot startupi. V oddaji Poslovni Maribor je namenil nekaj besed o tem kakšen bi moral biti podjetnik?

Oglejte si video in izvedeli boste tudi kako lahko podjetništvo reši neko gospodarstvo in kako se učinkovito lotiti doseganja svojih ciljev.

Aljoša Huber je izkušen podjetnik v velikih in malih podjetjih, katerega strast in življenjsko poslanstvo sta izboljševanje obstoječega stanja skozi svetovanje, mentoriranje in pomoč podjetnikom in podjetjem pri razvijanju produktov, ekip, trgov, poslovnih procesov in samih sebe. Inovativne strategije, taktike in naravnanosti za večji uspeh, ne glede na dejavnost podjetja. Iskanje rešitev, sistemizacija, organizacija in optimizacija vgrajeni v DNK.

Krajani Bistrice ob Dravi so ostali brez edine trgovine. Tako bodo morali odslej v najbližjo trgovino v Ruše ali Limbuš, kar pa predstavlja problem za starejše krajane.

klasek market bistrica ob dravi

Potem ko so krajani Bistrice ob Dravi že dlje časa opozarjali na slabo založenost edine trgovine v kraju, so zdaj ostali celo brez, saj je s 1.1.2018 prenehala obratovati. Predvsem starejšim, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva to povzroča težave, saj trgovine ni niti v sosednji Bezeni niti v Laznici, kar pomeni, da so najbližje v Rušah in Limbušu. So pa iz Občine Ruše  sporočili, da si bodo v stiku z vodstvom Mercatorja še naprej prizadevali, da bi trgovina v Bistrici ob Dravi poslovala še naprej.

“Bistrica ob Dravi je res majhen kraj, a kakor koli, potrebujemo trgovino. Saj ne, da bi radi kupovali mikserje in posteljnino temveč vsakdanja živila, ki jih potrebujemo. Krajani, predvsem tisti, ki so odvisni od prevoza so zanje Ruše res predaleč, oziroma je za nekoga že ena polna košara pretežka, da bi jo sam nesel do avtobusa, ki pa ni zastonj in za upokojence , katerim vsak evro šteje, predstavlja še dodatno finančno breme.  Toliko let smo imeli trgovino zato si jo vsi želimo nazaj in upamo, da se ta zgodba reši pozitivno. Živimo v 21. stoletju, gremo menda ja naprej! Občina pomaga pri iskanju rešitev in verjamemo v njih,” je danes povedala predsednica Krajevnega odbora (KO) Gordana Kramberger. 

Kavarnica Klasek, ki je v istem objektu, obratuje nemoteno naprej.

 

 

 

V Poslovnem Mariboru smo predstavili mlado in ambiciozno podjetje, ki ga spremlja jasna usmeritev pri vseh poslovnih procesih. Trenutno so na slovenskem trgu edini ponudnik vrhunskega prezračevalnega sistema LUNOS, ki uporabnikom nudi številne ugodnosti. V naslednjih nekaj letih želijo postati pomemben partner vseh, ki si želijo zase in za naslednje generacije zagotoviti varno, ekonomično in zdravo kulturo bivanja.