Kot je razvidno iz objave na spletni strani Ajpesa, je sodišče Ivana Klenovška imenovalo kot cenilca transportne opreme in naprav, Janeza Fajfarja kot cenilca gradbene stroke, Evo Medved kot cenilko za kmetijska in gradbena zemljišča ter Milana Bučarja kot cenilca elektro stroke. Mestna občina Maribor je pri tem predložila predujem v višini 7000 evrov.

Naloga postavljenih izvedencev bo ugotoviti tržno vrednost premičnega in nepremičnega premoženja na dan začetka stečajnega postopka, torej 16. oktobra 2014, pri tem pa bodo morali upoštevati tudi vse relevantne parametre predmetov cenitve, ki po oceni cenilcev vplivajo na višino vrednosti.

Ob tem bodo morali sodni cenilci ugotoviti tržno vrednost krožno-kabinske žičnice, kjer bodo morali upoštevati delež vrednosti, ki je še ostal od prenehanja koncesije zaradi stečaja družbe do poteka roka koncesije v primerjavi s celotnim 40-letnim rokom koncesije, ki bi se sicer iztekel 31. avgusta 2049.

Sodišče je cenilcem naložilo, da navedejo tudi druge ugotovitve, za katere menijo, da so pomembne za oceno in v 45 dneh izdelajo pisno poročilo.

Za sklenitev dogovora med Dubrovskim oziroma Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Mestno občino Maribor je bilo izvedenih že več mediacijskih in zunajsodnih srečanj, ki pa kljub pridobitvi zahtevanih dodatnih cenitev doslej niso bila uspešna.

Stečajni upravitelj je od občine sprva terjal 17 milijonov evrov, kolikor je knjigovodska vrednost premoženja. Ko je že kazalo, da se bodo vse strani v okviru mediacije uspele dogovoriti za okoli sedem milijonov evrov, občina na tako vsoto ni pristala in je predlagala novo cenitev. Tudi ta jo je februarja presenetila, saj je znašala 14,5 milijona evrov, zato do dogovora ni prišlo, na občini pa so dolgo zagovarjali stališče neodplačnega prenosa lastnine z DUTB na njih.

Mariborski župan Fištravec si tudi zdaj še vedno ne dela pretiranih skrbi glede plačila za predčasno odvzeto koncesijo propadlemu podjetju, ki jo je občina medtem dolgoročno že predala svojemu javnemu podjetju Marprom. Vsaj tako gre sklepati iz sprejetega proračuna, kjer za morebitno plačilo večmlijonskega zneska za zdaj ni namenjenega niti evra.

Kot je povedal so doslej obstajale zelo različne ocene vrednosti, od treh do skoraj 20 milijonov evrov, zato upa, da bodo v začetku novega leta naredili kakšen bolj odločen korak naprej v smeri dogovora. “Upam, da bomo v kratkem imeli kakšne pametne pogovore na to temo z DUTB,” je dejal Fištravec, ki na brezplačni prenos ne računa več, si pa želi vsaj neke razumne številke.
Vir: STA

Stanovanjski sklad namerava 350 do 400 stanovanj zgraditi na območju med Šarhovo in Kamenškovo ulico. Računajo, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili prihodnje leto, izgradnjo stanovanj in vselitev pa načrtujejo do konca leta 2020.

Še en večji stanovanjski projekt načrtujejo ob cesti Veljka Vlahoviča, a je zanj treba še izdelati občinski prostorski podrobni načrt. Realizacija tega projekta je načrtovana v letih 2020 do 2025. Kot so povedali na skladu, so potrebe na tem območju velike. Trenutno imajo oddanih vseh 83 stanovanj v Mariboru, nazadnje so jih ponudili v stolpnici Betnava, ki je bila kot ena zadnjih večjih novogradenj v mestu zgrajena leta 2010.

Da so potrebe večje od ponudbe, opažajo tudi nepremičninski posredniki. “Nepremičninski trg se nedvomno oživlja, povpraševanje je veliko, veča se število transakcij. Veliko je povpraševanja po novogradnjah, ki pa jih na trgu še ni veliko oziroma vsaj ne dovolj glede na trenutno povpraševanje,” je povedala Mateja Voršič iz agencije Century 21 Slovenija. “Vedno večje je povpraševanje tudi po najemnih stanovanjih, kar posledično povečuje interes po nakupu nepremičnin, kot investicijo, za kasnejšo oddajo,” je dodala.

Trenutno so v Mariboru v gradnji med drugim stanovanjski blok z 28 stanovanji na Šubičevi ulici, vila blok Tabor na Ulici Pariške komune, v Košaškem dolu nastaja nova soseska osmih stanovanjskih hiš. V postopku umeščanja v prostor je veliko območje stanovanjske gradnje ob Dravograjski cesti.

Stanovanjska pozidava se predvideva tudi na slikoviti planjavi na levem nabrežju Drave med Koblarjevim zalivom in fakultetami. Tam namerava zasebni investitor – znani mariborski odvetnik – sodeč po osnutku občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je trenutno v javni obravnavi, zgraditi dva manjša vila bloka in niz vrstnih hiš.

Zazidljivih zemljišč, pripravljenih na stanovanjsko gradnjo, v Mariboru ne manjka. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) na primer prodaja ogromno zemljišče med nakupovalnim središčem Europark in Nasipno ulico, kjer je prejšnja mestna oblast obljubljala projekt Manhattan. Po navedbah mariborskeobčine je tam še vedno predvidena investicija v višini več sto milijonov evrov, za katero se zanimajo tuji investitorji, “vendar je veliko odvisno od projekta na mariborskem letališču”.

Še vedno sta med drugim na voljo tudi zemljišče na Jezdarski ulici, kjer je bil predviden podaljšek stanovanjske soseske Magdalena, ter zemljišče v Borovi vasi severno od trgovskega centra Qlandia, za katerega so se zanimali kitajski vlagatelji, a so se nato raje odločili za stanovanjsko gradnjo v Framu.

Zanimivi premiki se obetajo tudi na področju izgradnje turistične infrastrukture. Podjetje Lumar, ki izdeluje montažne hiše, je nedavno kupilo zemljišče tik pod vznožjem Mariborskega Pohorja, kjer je bil načrtovan kompleks Pohorske livade s tropsko vodno plažo, zimskim drsališčem, športno-rehabilitacijskim centrom in namestitvenimi zmogljivostmi višje kategorije. Ali bodo ohranili te načrte, še ni znano.

Vir: STA

V zvezi s podpisom dokumenta med dvema zasebnima družbama na vrhu držav srednje in vzhodne Evrope s Kitajsko v Budimpešti je Počivalšek dejal, da se s tem ustvarja lažen vtis ali mnenje, da je država s to zadevo kakorkoli povezana. Ob tem je dejal, da gre pri tej informaciji v največji meri za mačka v žaklju.

Kot je ob tem spomnil, ima družba Aerodrom Maribor letališko infrastrukturo le v najemu in tudi lastnik te družbe, SHS Aviation, ki je v lasti azijskega kapitala, nima nobenega stika z državo. Sam sicer sploh ne ve, kaj točno so v madžarski prestolnici podpisali, saj pogodbe ni videl, je pa vse skupaj primerjal s tem, kot da bi nekomu dal v najem stanovanje, najemnik pa bi se brez njegovega soglasja lotil temeljite obnove.

“Zato je treba jasno in glasno povedati, da gre za zavajanje, saj podpisnika nimata pristojnosti za sklenitev pogodbe, čeprav verjetno imata interes za investicijo, tako kot tudi mi. Prav tako je za to najprej potrebno imeti državni prostorski načrt, šele po njegovem sprejetju pa lahko ustvarimo pogoje za transparenten način izbire investitorja,” je dejal gospodarski minister.

Ob tem si Počivalšek želi, da bi tisti, ki bi zdaj rad gradili na novo, najprej na obstoječi letališki stezi in z novim potniškim terminalom, naredili nekaj več prometa, namesto da je število potnikov z lanskih 30.000 padlo pod 5000. Zato je dovolj prostora, da naredijo korak naprej že s tem, kar imajo, je dejal.

Minister je sicer dodal, da bo država naredila vse, da čim prej pripravi državni prostorski načrt, a si želijo tudi odgovornih in korektnih investitorjev, ki bodo v sodelovanju z njo ustvarili pogoje za izvedbo investicije.

“Vendar pa je normalno, da se za tak projekt najprej oglasiš pri lastniku zemljišč in se z njim pogovoriš, na kakšen način boš nekam vložil 660 milijonov evrov. Zelo si jih želim, seveda pa verjamem, da je treba najprej začeti s tem, kar imamo. In imamo dobro in razpoložljivo letališče, kjer bi končno morala začeti pristajati letala,” je še dodal Počivalšek.

Podjetje SHS Aviation je v ponedeljek v Budimpešti z enim največjih gradbenih podjetij na svetu China State Construction Engineering Corporation podpisalo 660 milijonov evrov vreden dogovor oz. predpogodbo za prenovo in podaljšanje steze na letališču. Za zdaj ni znano, koliko je tak dogovor sploh zavezujoč, novico pa so javnosti prvi sporočili kar iz kabineta mariborskega župana Andreja Fištravca.

Na mariborski občini pričakujejo, da bodo državni prostorski načrt sprejet do marca 2018, nato pa bi investitor lahko začel postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj in vsega, kar ta predpogodba zahteva. Denar naj bi bil v prvi fazi namenjen podaljšanju steze, nato pa tudi povečanju terminala, povečanju skladišč za tovor in za druge dejavnosti, hangarjem, hotelskim nastanitvam in podobno.

Vir: STA

Tožilka Katja Arnuš je tako prebrala obtožnico, v kateri Brumnu očita, da je kot takratni glavni tajnik v letih 2009 in 2010 zlorabil svoj položaj, ko naj bi neupravičeno odobril plačilo računov, s katerimi so si takratni najvišji predstavniki univerze, med njimi tudi rektor Ivan Rozman, skupaj s svojimi partnerji plačali smučarske počitnice na Kopah.

V pomoč pri oškodovanju univerze naj bi mu bila soobtožena – direktorica podjetja Proplus Bojana Sovič in takratni prokurist medtem že propadlega Uni Gostinstva Davor Račič, s katerima je družba Vabo, ki upravlja s smučarskimi in hotelskimi zmogljivostmi na Kopah, po mnenju tožilstva sklenila fiktivni sponzorski pogodbi v višini okoli 7000 evrov. Univerza je počitnice, na katerih so bili tudi gostje s Finske, plačala v okviru investicijskih in vzdrževalnih del, ki so bila ocenjena na dobrih 22.000 evrov.

Vsi trije so na lanskem predobravnavnem naroku krivdo že zanikali, Brumen tako ni sprejel devet mesecev pogojne zaporne kazni v zameno za priznanje. Obramba je takrat skušala sodni senat pod vodstvom Vanje Verdel Kokol prepričati v nezakonitost pridobljene elektronske komunikacije, tokrat pa sta svoja zagovora podala le Sovičeva in Račič.

Precej daljša je bila prva, ki je zavrnila vse obtožbe tožilstva in jih označila za neutemeljene. Pojasnila je, da o kakršnemkoli smučanju sama ni vedela ničesar vse do policijske preiskave, ob tem pa podrobno razložila posle njenega podjetja z univerzo in okoliščine nastanka sponzorske pogodbe z Vabom, ki ena z drugo po njenih trditvah nimata nobene zveze.

Njeno podjetje Proplus je z univerzo, še pred tem pa z ministrstvom za visoko šolstvo sodelovalo že dalj časa na področju načrtovanja investicij in investicijskega vzdrževanja. Med drugim je v tistem obdobju za Univerzo v Mariboru pripravljalo novelirani načrt investicij za obdobje med letoma 2008 in 2012.

Sprva so univerzi sicer res izstavili račun za 7400 evrov, pozneje pa se je ta zaradi dodatnih opravil dvignil. Da je to še vedno ugodna cena, je Sovičeva danes dokazovala z mnenjem izvedenca gradbene stroke Slavka Bunderle, ki je opravljene storitve ocenil na okoli 24.000 evrov.

Sovičeva je zavrnila trditve tožilke o tem, da je bila sponzorska pogodba z Vabom samo del načina poplačila univerzitetnega “team buildinga”, saj da ona o tem z Brumnom in direktorjem Vaba Boštjanom Paradižem nikoli ni govorila. Se je pa s Paradižem dogovorila za sponzoriranje ene od prireditev v Prevaljah, saj so si v tistih, za gradbene posle zahtevnih časih, prizadevali na Koroškem pridobiti nove posle.

Veliko bolj redkobeseden je bil danes Račič, ki je prav tako zavrnil kakršnokoli krivdo in dejal, da se ne spomni konkretnega posla, prav tako pa, da ni odločal o plačevanju računov, saj da je bila to pristojnost direktorja podjetja, ki je bilo del takratne znane univerzitetne hobotnice v Mariboru.

Ob tem je še pripomnil, da si želi čim prejšnjega zaključka postopka, zaradi katerega je še vedno v osebnih, poslovnih in zdravstvenih težavah.

Sodnica se je danes odločila nekoliko pospešiti postopek, zato je nadaljevanje obravnave, ko bo pred njo moral stopiti tudi Brumen, razpisala za 19. december. Takrat bodo zaslišane tudi prve priče, med njimi nekdanji rektor Rozman, nato pa je za januar in februar razpisala še štiri obravnave. Na eni od njih bodo preko videokonference pričali tudi trije finski gostje smučarskega druženja.

Vir: STA