Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Na Mariborski cesti 63, v Selnici ob Dravi, se je 10.11. odprla veterinarska ambulanta in trgovina  MIR-VET. Ambulanta se sicer seli iz Bistrice ob Dravi, kjer so do sedaj poslovali 5 let.


Vir: Facebook stran MIR-VET

Vir: Facebook stran MIR-VET

Ambulanto je namenu predal župan občine Selnica ob Dravi, gospod Jurij Lep, blagoslovil pa jo je domači duhovnik, gospod Franci Pečnik. S slavnostno prireditvijo se je začel dan odprtih vrat, v katerem so številni občani, gostje in njihovi ljubljenčki prvič zakorakali v nove prostore veterinarske ambulante. Obiskovalci so imeli tudi možnost pokramljati z osebjem in prejeli simbolična darila.

Vir: Facebook stran MIR-VET

Vir: Facebook stran MIR-VET

Njihova spletna stran je sicer še v prenovi, najdete pa ogromno koristnih informacij na njihovi Facebook strani, ki je bila deležna temeljite prenove. Celostno prenavljanje ambulante je sicer del projekta LAS Drava (Lokalna akcijska skupina Drava), ki se ukvarja z razvojem okoliškega podeželja. MIR-VET bo s projektom prispeval k osveščanju okolja in odgovorni skrbi za živali ter kakovostnejšemu izvajanju svojih lastnih storitev. Pri povečanem obsegu dela načrtujejo tudi zaposlitev veterinarskega pomočnika, za katerega upajo, da bo prišel iz lokalnega okolja.

Vir: Facebook stran MIR-VET

Vir: Facebook stran MIR-VET

Delovni čas ambulante poteka od ponedeljka do petka, od 8 do 12 ure, ter od 15 do 19 ure. V soboto pa se odpira le v dopoldanskem terminu, torej od 8 do 12 ure. Trgovina, ki obenem skrbi tudi za naročanje, bo odprta od 8 do 19 ure od ponedeljka do petka in od 8 do 12 ure ob sobotah. Nedelje in praznike so sicer zaprti, potekajo pa dežurstva.

S 15. novembrom se na slovenskih cestah uradno pričenja zimska sezona, ki bo trajala do 15. marca 2018. V tem času bodo enote zimske službe v stalni pripravljenosti, vsa vozila pa morajo biti opremljena z obvezno zimsko opremo. Pooblaščeni izvajalec službe na območju Mestne občine Maribor bo tudi letos komunalno podjetje Nigrad, d.d., ki bo dela izvajal skupaj s kooperanti in podizvajalci.

plug na terenu

Po besedah Vilija Eisenhuta, direktorja občinskega urada za komunalo, promet in prostor, bodo v letu 2018 na MO Maribor za izvajanje del v zimski sezoni namenili 1.000.000 evrov. “Na sestanku štaba bo Nigrad, d.d. kot koncesionar MO Maribor podal tudi zaloge posipnih materialov, kar dokazuje, da smo za začetek zimske službe ustrezno oskrbljeni s soljo in peskom. Prav tako je vzpostavljena komunikacija med Nigradom in vzdrževalci državnih cest na območju MO Maribor za koordinirano izvajanje zimske službe,” je pojasnil na novinarski konferenci.

“Na zimsko sezono, ki se bo uradno pričela 15. novembra, smo dobro pripravljeni. Izvedli smo pregled vseh plužnih enot, za začetek sezone pa je na zalogi še cca 600 ton soli in skupno 700 kubičnih metrov posipnega peska. Program izvajanja zimske službe je usklajen z zahtevami krajevnih skupnosti in mestnih četrti, za izvajanje del pa bo letos na voljo 80 plužnih enot in 150 delavcev,” je pojasnil Jože Planinc, vodja javno
prometnih površin in vodja zimske službe pri Nigradu.

V izvajanje zimske službe je vključen tudi Režijski obrat Mestne občine Maribor, ki bo sodeloval pri ročnem čiščenju na dogovorjenih lokacijah v mestu. “Enote, ki so v stalni
pripravljenosti, bodo s pluženjem pričele, ko na glavnih cestah zapade do 10 centimetrov snega, kriterij za ostale ceste pa je do 15 centimetrov,” je še dodal Planinc.

Nova sezona oddaj V MARIBORU SI se je pričela s precej burno debato o prodaji Farmadenta, obnovi zahodne tribune Ljudskega vrta in o prodaji stanovanj. Preverite v videu.

1. oddaja sezone 2017/18, premiera 8.11.2017.

Oddaja V Mariboru si je na sporedu vsako sredo ob 20.00.

Včeraj sta smučarski center Mariborsko Pohorje in  Olimpijski center Jahorina uradno sklenila dogovor o medsebojnem sodelovanju, ki je pomemben tako za oba centra kakor tudi mesti v neposredni bližini.

Dogovor prinaša posebno ugodnost imetnikom sezonskih vozovnic omenjenih smučarskih centrov in tako predstavlja dobro podlago za »izmenjavo« smučarjev oziroma obiskovalcev iz obeh mest. V skladu z dogovorom o sodelovanju med upravljavcem smučišč na Pohorju javnim podjetjem Marprom in Olimpijskim centrom Jahorina bodo lahko imetniki sezonskih smučarskih vozovnic za Mariborsko Pohorje z njimi 4 dni smučali tudi na Jahorini. To ugodnost bodo lahko uveljavili ob nastanitvi v tamkajšnjem Hotelu Bistrica, organizirani preko turistične agencije Martura. Podobno bo veljalo tudi v obratni smeri – imetnikom sezonskih vozovnic za Jahorino bodo te zagotavljale 4 dni smučanja na Pohorju, če si bodo prenočitev pri nas uredili preko Marture. Število obiskovalcev, ki bodo lahko izkoristili to ugodnost, ni omejeno.

podpis mom jahorina marprom (3)

Sporazum o medsebojnem sodelovanju sta v Mestni hiši Rotovž v Mariboru podpisala predstavnik javnega podjetja Marprom Dominik Dukarić in direktor Olimpijskega centra Jahorina Pale Dejan Ljevnaić. Na slovesnem podpisu pa so bili med drugim prisotni tudi župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, predsednik upravnega odbora Olimpijskega centra Jahorina Nedeljko Elek in tamkajšnji minister trgovine in turizma Predrag Gluhaković. Sklenjen dogovor predstavlja tudi dobro podlago za morebitno sodelovanje še na nekaterih drugih področjih.

“Z doseženim sporazumom z Olimpijskim centrom Jahorina omogočamo dodatno ugodnost imetnikom naših sezonskih smučarskih vozovnic, ki želijo smučati tudi v tujini. Pričakujemo, da jih bo kar nekaj izkoristilo to možnost in se odpravilo na smučanje na Jahorino. Pri tem poudarjamo, da morajo biti vsi omenjeni aranžmaji urejeni preko naše turistične agencije Martura,” je povedal direktor javnega podjetja Marprom Bernard Majhenič.

Stečajni upravitelj Športnega centra Pohorje Drago Dobrovski tudi v tretjem poskusu ni uspel najti kupca za žičniške naprave, zemljišča ter pripadajoče objekte na Arehu, ki jih je na dražbi ponudil po izklicni ceni 6,8 milijona evrov. Kot je pojasnil včeraj, ni bila vplačana nobena varščina, je pa dodal, da zanimanje vseeno obstaja.

ŠC Pohorje

Dubrovski je omenjeno premoženje v paketu z manjšim delom na MariborskemPohorju februarja neuspešno ponujal za 11,4 milijona evrov, junija pa je areška smučišča na vrhu Pohorja prvič ponudil ločeno po izklicni ceni 8,5 milijona evrov. Tokrat je ponudbo ob soglasju upnikov, tudi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot največjega, znižal še za skoraj dva milijona evrov.

Vendar uspeha ni bilo, prav tako ni bilo zanimanja za preostala manjša zemljišča na mariborskem delu Pohorja, zato je že napovedal četrti poskus, do katerega naj bi prišlo po novem letu, verjetno šele februarja, saj morajo pred tem upniki in sodišče odobriti njegov predlog, da bi tokrat poskušal z dražbo, na kateri bi premoženje na Arehu ponudil za okoli 5,5 milijona evrov.

Stečajni upravitelj vseeno ostaja optimist in verjame, da bo našel kupca, saj interes po njegovih besedah obstaja, vendar bo moral investitor, ki bo vložil v nakup premoženja, iz tega narediti še neko zgodbo, zato pa bo potreben še precejšen dodaten vložek.

Zanimanje je po njegovih besedah tako med domačimi kot tujimi vlagatelji, klici so prihajali celo s Kitajske, pa tudi z Balkana. “Kapitala je danes na trgu dovolj, vendar se je takega projekta treba lotiti celovito. Ne moreš preprosto priti, kupiti sedežnice in brez koncepta začeti z upravljanjem,” je dejal Dubrovski.

Areški del Pohorja sicer predstavlja obe vlečnici Partizanka, vlečnice Areška, Ruška, Orel, Žigart, Vali, Kekec ter obe vlečnici Cojzarica in šestsedežnico Pisker s pripadajočimi zemljišči, objekti in opremo.

Prav tako bo moral v nov poskus dražbe tudi za manjši del premoženja na Mariborskem Pohorju. Gre za nekaj manjših zemljiških parcel ter opremo za sistem zasneževanja akumulacijskega jezera Arena, za kar je tokrat izklicno ceno postavil pri 343.500 evrih.

V stečajni masi so še vedno tudi snežni topovi, priključne cevi za topove in teptalni stroji, za katere doslej Dubrovski ni našel kupca. Na predlog sodišča je stečajni upravitelj prav ta teden objavil ponudbo za oddajo nezavezujočih ponudb, za izvedbo prodaje in neposredna pogajanja pa je pooblastil dunajsko podjetje Netbid.

V zvezi z omenjenim premoženjem je Dubrovski še povedal, da ga je imel lani v najemu Marprom, letos pa najemne pogodbe še niso sklenili. To pa po njegovem pomeni, da bo morebitni kupec topove in vse ostalo lahko odpeljal še tisti dan, ko bo za njih poravnal kupnino.

V Marpromu so  pojasnili, da tovrstno opremo kupujejo na trgu, kjer so lani nabavili oziroma najeli blizu 60 novih in rabljenih snežnih topov po znatno ugodnejših cenah in mlajše izdelave od tistih, ki jih ponuja stečajni upravitelj. Načeloma so sicer zainteresirani tudi za topove in teptalna vozila, ki so v stečajni masi, a šele takrat, ko bodo cene primerljive s tržnimi, so še dodali.

Mariborsko javno podjetje, ki bi tako lahko še pred decembrom ostalo brez omenjenih strojev, namreč po propadu Športnega centra Pohorje upravlja z žičniškimi napravami, stečajnemu upravitelju in DUTB pa z mariborsko občino, ki je iz stečajne mase prevzela žičnice in gondolo, še vedno ni uspelo najti dogovora glede finančnih obveznosti.

Dubrovski je sprva zahteval 17 milijonov evrov, po več neuspešnih poskusih mediacije pa bo o tem odločilo mariborsko sodišče. Vpleteni bi se tam morali prvič zbrati 19. oktobra, a je bil narok na predlog mestne občine preložen na 16. november.

Vir: STA

Predstavniki Magne Steyr, občine Hoče-Slivnica in drugi pristojni, so danes na javni razgrnitvi predstavili nastajanje projekta Magna. A predstavitev je potekala v senci tihega protesta treh občanov Slivnice, ki se bojijo, da bodo zaradi druge faze gradnje izgubili svoj dom.

Dvorano je napolnilo okoli 150 ljudi. Krajani Hoč, Slivnice, Rogoze, krajani sosednjih občin pa tudi župani iz regije. Župan občine Hoče-Slivnice Marko Soršak je izrazil zadovoljstvo nad obiskom in poudaril, da “če ne bi bilo podpore celotne regije, ne samo naše občine, nam ne bi uspelo. Dragi občani in občanke, hvala, da ste prišli, dogodek je namenjen temu, da dobite čim več informacij iz prve roke, ne samo iz medijev. Prav je, da veste s čim smo se borili in s čim smo se ukvarjali eno leto.” Pristojni so predstavljali so kronologijo projekta, a to je prekinil tihi protest treh občanov, ki so s transparenti spraševali: “Magna, kam naj grem?” Izvedeli smo, da vsi trije občani živijo na isti domačiji. Posestvo, nepremičnina in njihov dom pa naj bi bili ogroženi, ker stoji na lokaciji, kjer je predvidena širitev Magne v drugi fazi. Župan Soršak je vsem trem javno obljubil, da bodo našli primerno rešitev.

magna predstavitev

Med krajani vprašanja županu

Med krajani je bilo na koncu največ vprašanj namenjenih županu Marku Soršaku. Med drugim so na svoje težave opozorili prebivalci hiš na območju, ki je predvideno za drugo fazo investicije. Ti so za zdaj za odkup svojih nepremičnin dobili po njihovem mnenju sramotne ponudbe, a jim je župan danes zagotovil, da gre šele za začetek postopka, ki bo trajal še nekaj časa, zato je prepričan, da bodo na koncu zadovoljni vsi.

“Enako je bilo tudi z lastniki kmetijskih zemljišč, s katerimi smo se morali sestati kar nekajkrat, na koncu pa smo vendarle našli dogovor,” je dejal Soršak, ki konkreten ni želel biti niti glede usode Rogoškega gozda v naslednji fazah, ko bo treba za širitev proizvodne cone zagotoviti nova nadomestna kmetijska zemljišča, krajani Rogoze pa se bojijo, da bi te znova pridobili s sekanjem njihovega gozda.

magna predstavitev

Večina zadovoljnih
David Adam, predstavnik Magne Steyr, je po današnjem srečanju z občani povedal, da se je počutil dobrodošlega, ne glede na tihi protest. “Verjamem, ker poznam župana, verjamem, da bo našel rešitev in, da bo rešitev dobra“, je dejal. Navzočim je tudi pojasnil, da bo v njihovi poslovalnici, v nekdanji stavbi Stavbarja, vsak petek od 13h do 14h za vse občane odprta info točka, kjer bo zmeraj dosegljiv vsaj en njihov delavec. “Kdor bo imel kakšno vprašanje, se bo lahko obrnil nanj, če ne bo vedel odgovora, pa bo kontaktiral svoje nadrejene“, je dejal in požel aplavz.

magna predstavitev

Zaposlovanje že poteka
Adam je danes ponovno poudaril, da bodo v prvi fazi v Magni zaposlili okoli 400 ljudi. “Kader že iščemo. Potrebovali bomo mešan kader, proizvodne delavce, delavce za vzdrževanje, tudi projektante. Vsa naša prosta delovna mesta so obljavljena na portalu mojedelo.si in vsakdo je vabljen, da sodeluje“, je dejal. Tovarna v Hočah naj bi stala konec leta 2018; proizvodnjo pa naj bi zagnali aprila 2019.

Zagotovila o ekološki varnosti
Predstavniki različnih pristojnih služb so javno zagotovili, da noben vpliv na okolje ne bo presegal dovoljenih, mejnih vrednosti. “Zadeve, ki so bile preverjene in in zagotovljene z naše, Magnine in tudi s strani ARSA, so sedaj dejansko realizirajo, je povedal direktor projektantskega podjetja Biro Biro Uroš Rošker in poudaril, da so okoljskim vprašanjem posebno skrb posvetili, saj gre za vodovarstveno območje. Navzočim so denimo zagotovili, da so zagotovili varnostne ukrepe posebej za primer požara. S posebnim, pri gradnji načrtovanim bazenom, zagotavljajo, da iz tovarne ne bi uhajalo nič kontaminiranega. Celo voda, s katero bi potencialni požar gasili gasilci, se bi zbirala v temu namenjene, bazenu. Vse skupaj je, kot je dejal, zasnovano tako, da nobena tekočina v primeru neželenega iztoka nevarnih snovi ali ob sproženju protipožarnega sistema ne more nenadzorovano zapustiti območja tovarne, saj so vse talne površine vodotesne.

Brez sprenevedanja, da tovarna ne bo pomenila nikakršnih vplivov na okolje, so našteli številne ukrepe, s katerimi bodo ti vplivi minimalizirani:

– zmanjšanje vplivov na zrak: uporaba strojev z najmanjšimi možnimi emisijami, gradbeni stroji ne smejo stati dlje kot 3 min. z vklopljenim motorjem, hitrost na gradbišču je je omejena na 10 km/h, promet bodo usmerjali mimo oz. stran od naseljenih območij.

– vpliv na podtalnico: izkopi zaradi potreb gradnje bodo najgloblje 2 metra nad podtalno vodo, objekt pa bo imel tudi lastno čistilno napravo takšnih in podobnih ukrepov je cela vrsta, vsi pa zagotavljajo, da določene in dovoljene mejne vrednosti ne bodo presežene.

V času gradnje bodo tudi izvedli postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, pri katerem se že zdaj zavedajo, da bo dolgotrajen. Trenutno so v fazi pridobivanja dokumentacije, vloga naj bi bila pripravljena do konca novembra.

Za gradbena dela bo poskrbel Pomgrad, za strojne instalacije ptujsko podjetje Tamis, za električne instalacije pa eno od avstrijskih podjetij. Sicer pa je na gradbišču trenutno po Ozmecovih besedah več kot 40 slovenskih podjetij z več kot 250 delavci.

Predstavniki Magne Steyr, občine Hoče-Slivnica in drugi pristojni, so danes na javni razgrnitvi predstavili nastajanje projekta Magna v Hočah. A predstavitev je potekala v senci tihega protesta treh občanov Slivnice, ki se bojijo, da bodo zaradi druge faze gradnje izgubili svoj dom.

Dvorano je napolnilo okoli 150 ljudi. Krajani Hoč, Slivnice, Rogoze, krajani sosednjih občin pa tudi župani iz regije. Župan občine Hoče-Slivnice Marko Soršak je izrazil zadovoljstvo nad obiskom in poudaril, da “če ne bi bilo podpore celotne regije, ne samo naše občine, nam ne bi uspelo. Dragi občani in občanke, hvala, da ste prišli, dogodek je namenjen temu, da dobite čim več informacij iz prve roke, ne samo iz medijev. Prav je, da veste s čim smo se borili in s čim smo se ukvarjali eno leto.” Pristojni so predstavljali so kronologijo projekta, a to je prekinil tihi protest treh občanov, ki so s transparenti spraševali: “Magna, kam naj grem?” Izvedeli smo, da vsi trije občani živijo na isti domačiji. Posestvo, nepremičnina in njihov dom pa naj bi bili ogroženi, ker stoji na lokaciji, kjer je predvidena širitev Magne v drugi fazi. Župan Soršak je vsem trem javno obljubil, da bodo našli primerno rešitev.

magna predstavitev

Med krajani vprašanja županu

Med krajani je bilo na koncu največ vprašanj namenjenih županu Marku Soršaku. Med drugim so na svoje težave opozorili prebivalci hiš na območju, ki je predvideno za drugo fazo investicije. Ti so za zdaj za odkup svojih nepremičnin dobili po njihovem mnenju sramotne ponudbe, a jim je župan danes zagotovil, da gre šele za začetek postopka, ki bo trajal še nekaj časa, zato je prepričan, da bodo na koncu zadovoljni vsi.

“Enako je bilo tudi z lastniki kmetijskih zemljišč, s katerimi smo se morali sestati kar nekajkrat, na koncu pa smo vendarle našli dogovor,” je dejal Soršak, ki konkreten ni želel biti niti glede usode Rogoškega gozda v naslednji fazah, ko bo treba za širitev proizvodne cone zagotoviti nova nadomestna kmetijska zemljišča, krajani Rogoze pa se bojijo, da bi zemljišča ponovno pridobivali s sekanjem njihovega gozda.

magna predstavitev

Večina zadovoljnih
David Adam, predstavnik Magne Steyr, je po današnjem srečanju z občani povedal, da se je počutil dobrodošlega, ne glede na tihi protest. “Verjamem, ker poznam župana, verjamem, da bo našel rešitev in, da bo rešitev dobra“, je dejal. Navzočim je tudi pojasnil, da bo v njihovi poslovalnici, v nekdanji stavbi Stavbarja, vsak petek od 13h do 14h za vse občane odprta info točka, kjer bo zmeraj dosegljiv vsaj en njihov delavec. “Kdor bo imel kakšno vprašanje, se bo lahko obrnil nanj, če ne bo vedel odgovora, pa bo kontaktiral svoje nadrejene“, je dejal in požel aplavz.

magna predstavitev

Zaposlovanje že poteka
Adam je danes ponovno poudaril, da bodo v prvi fazi v Magni zaposlili okoli 400 ljudi. “Kader že iščemo. Potrebovali bomo mešan kader, proizvodne delavce, delavce za vzdrževanje, tudi projektante. Vsa naša prosta delovna mesta so objavljena na portalu mojedelo.si in vsakdo je vabljen, da sodeluje“, je dejal. Tovarna v Hočah naj bi stala konec leta 2018; proizvodnjo pa naj bi zagnali aprila 2019.

Zagotovila o ekološki varnosti
Predstavniki različnih pristojnih služb so javno zagotovili, da noben vpliv na okolje ne bo presegal dovoljenih, mejnih vrednosti. “Zadeve, ki so bile preverjene in in zagotovljene z naše, Magnine in tudi s strani ARSA, so sedaj dejansko realizirajo, je povedal direktor projektantskega podjetja Biro Biro Uroš Rošker in poudaril, da so okoljskim vprašanjem posebno skrb posvetili, saj gre za vodovarstveno območje. Navzočim so denimo zagotovili, da so zagotovili varnostne ukrepe posebej za primer požara. S posebnim, pri gradnji načrtovanim bazenom, zagotavljajo, da iz tovarne ne bi uhajalo nič kontaminiranega. Celo voda, s katero bi potencialni požar gasili gasilci, se bi zbirala v temu namenjene, bazenu. Vse skupaj je, kot je dejal, zasnovano tako, da nobena tekočina v primeru neželenega iztoka nevarnih snovi ali ob sproženju protipožarnega sistema ne more nenadzorovano zapustiti območja tovarne, saj so vse talne površine vodotesne.

Brez sprenevedanja, da tovarna ne bo pomenila nikakršnih vplivov na okolje, so našteli številne ukrepe, s katerimi bodo ti vplivi minimalizirani, denimo:

– zmanjšanje vplivov na zrak: uporaba strojev z najmanjšimi možnimi emisijami, gradbeni stroji ne smejo stati dlje kot 3 min. z vklopljenim motorjem, hitrost na gradbišču je je omejena na 10 km/h, promet bodo usmerjali mimo oz. stran od naseljenih območij.

– vpliv na podtalnico: izkopi zaradi potreb gradnje bodo najgloblje 2 metra nad podtalno vodo, objekt pa bo imel tudi lastno čistilno napravo

V času gradnje bodo tudi izvedli postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, pri katerem se že zdaj zavedajo, da bo dolgotrajen. Trenutno so v fazi pridobivanja dokumentacije, vloga naj bi bila pripravljena do konca novembra.

Za gradbena dela bo poskrbel Pomgrad, za strojne instalacije ptujsko podjetje Tamis, za električne instalacije pa eno od avstrijskih podjetij. Sicer pa je na gradbišču trenutno več kot 40 slovenskih podjetij z več kot 250 delavci.

V Mariboru bodo mladi ta petek spoznavali izobraževalne in zaposlitvene možnosti.

1. karierni sejem Maribor, 27.1.2017

1. karierni sejem Maribor, 27.1.2017

Mestna občina Maribor skupaj v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Maribor, Štajersko gospodarsko zbornico, Univerzo v Mariboru in zavodom RS za zaposlovanje Območne službe Maribor,  s predstavniki ravnateljev osnovnih in srednjih šol, prireja Karierni sejem poklicev in izobraževanja, ki se bo odvil v dvorani Tabor ta petek.

Dogajanje se bo začelo ob 8. uri zjutraj in bo potekal vse do 18.00. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal župan Andrej Fištravec, se trudijo ustvariti trend izobraževanja otrok in mladostnikov v poklicih, ki jih gospodarstvo realno potrebuje in ki jih bo potrebovalo v prihodnje. Dodal je še, da se je odzvalo 37 šol iz vse regije ter 23 podjetij in delodajalcev, ki bodo predstavljali zaposlitvene možnosti. Vzpodbudno je, da se delodajalci vračajo in da pridobivajo nove, vključno z avstrijsko Magno.

Domen Kovačič, vodja projekta Karierni sejem, iz Urada za mladino in kulturo MO Maribor

Domen Kovačič, vodja projekta Karierni sejem, iz Urada za mladino in kulturo MO Maribor

Direktorica Zavoda za zaposlovanje Maribor Mateja Kreže, meni, da je dogodek pomemben za mlade, ker se predstavlja izobraževalne programe, poklice in zaposlitvene možnosti. Želijo si tudi čimbolj učinkovitega vključevanja mladih v delovno silo ter jim omogočiti čimbolj koristne informacije o tem kaj trg potrebuje, zato, da bodo njihove odločitve lažje.

Mateja Kreže, dir. Zavod za zaposlovanje Maribor

Mateja Kreže, dir. Zavod za zaposlovanje Maribor

Vodja projekta iz urada za mladino in kulturo MO Maribor Domen Kovačič, je poudaril, da so organizirali karieni sejem že drugič v koledarskem letu, saj da se je prvi izkazal za velik uspeh. Za prednost tega dogodka pa izpostavlja dobro demonstriranje poklicev mladostnikom.

Po mnenju nekaterih mariborskih svetnikov očitno (še vedno) ne, a po mnenju vlade je jasno: Farmadent je treba prodati, ker bi Mestna občina Maribor v nasprotnem primeru plačala visoko kazen – Farmadent bi bil razvrednoten, delavci pa bi ostali na cesti. Zakaj nekateri zavlačujejo, med tem ko se tvega delovna mesta in milijone?

Nejasnosti so zgolj izgovor

Najprej so bili jasni na vladi: cilj in namen zakona je v celoti prepovedati tako imenovane vertikalne povezave, vsakršna povezava (tudi preko povezanih oseb) pa je izrecno prepovedana. Na 124. redni seji vlade so na zahtevo poslanca Mihe Kordiša odgovorili na konkretno vprašanje mariborskih povezav. “Glede na to, da so občine ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov, prenos lastniškega deleža Farmadenta na Mestno občino Maribor ne zadosti zakonskim pogojem.” Na septembrski seji Odbora za zdravje pa je poslanec Jože Horvat zahteval davkoplačevalcem razumljiv odgovor na konkretno vprašanje ali mora MO Maribor prodati Farmadent, da bo zadostila zakonu? “Da, mora prodati“, je bila jedrnata državna sekretarka Ana Medved. MO Maribor torej ne sme (več) biti lastnica. Če ostane, pa se tvegajo milijoni.

Iz občinske zakladnice na pokopališče podjetij?
Če MO Maribor do 27. januarja prihodnje leto ne bo zakonsko uredila lastništva (kar se lahko zgodi, če bodo mestni svetniki ustavljali ali zavlačevali z nadaljevanjem postopka), se lahko skoraj istočasno zgodita dva scenarija.
1. Farmadent propade, izgubi licence in morebitni kupec (če bi se ta sploh pojavil), bi naposled kupil zgolj “okostje” nekoč delujočega podjetja, ker Farmadenta praktično ne bi bilo več. Brez licenc ne bi smeli niti ne bi mogli poslovati, torej tudi ne bi mogli več zaposlovati, kar pomeni, da bi približno 80 ljudi, ki danes tam (še) imajo službo, verjetno dobilo odpovedi. Občinski proračun bi zato ostal brez potencialnih milijonov kupnine (na katere računajo, če družbo prodajo pravočasno), kmalu za tem pa bi morda iz njega odleteli milijoni kazni.
2. V kolikor se Farmadenta po “pametni” ceni ne proda pravočasno, bi občine solastnice plačale od nekaj tisoč evrov do vrtoglavih zneskov kazni. Na Ministrstvu za zdravje so bili jasni, da se “z globo v primeru nespoštovanja omejitve iz 26. člena kaznuje za prekršek pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe.” Višina globe za župane občin solastnic lahko v mesecu dni doseže najmanj 90.000 evrov oz. največ 300.000 evrov. Maksimalna kazen za občine pa bi znašala kar 3 milijone evrov.

14. seja MO Maribor

Mariborski svetniki ne govorijo istega jezika, a s prodajo se nadaljuje
Na današnji dopisni seji so svetniki s 14 glasovi ZA in 7 PROTI potrdili “usklajen posamezni program prodaje poslovnega deleža družbe Farmadent“, kot je zapisano v sklepu. Mi smo vprašanja o (ne)nujnosti ter morebitnih posledicah (ne)prodaje Farmadenta poslali 13 svetnikom in svetnicam. Nekateri so se opravičili, ker so na počitnicah, drugi v službah ipd. Janko Leva (mestni svetnik SMC) se je denimo opravičil, ker je v tujini, a je kljub temu kar po telefonu povedal, da “pričetek postopka prodaje podpira, saj je jasno, da bo sicer prepozno.” Bolj podrobno, pa so odgovorili naslednji:

Jelka Kolmanič, mestna svetnica DeSUS: “Zakon o lekarniški dejavnosti predpisuje, da je potrebno vse vertikalne povezave prekinit. Eno leto je izjemno kratek čas za eventuelno prodajo družbe Farmadent, zato smo smatrali, da je potrebno postopek vsaj začeti. Tu gre sicer za več tolmačenj, pri čemer eni tolmačijo, da je potrebno, drugi, da ni, ampak zdaj je treba imeti varianto in dovolj časa, da se lahko Farmadent ustrezno proda. Postopki se morajo začeti, ker to traja, tega ne moreš naredit v enem tednu in zato smo bili ZA. Ocenjujem, da boljše ali alternativne rešitve, kot je prodaja, ni. Podrobneje poznam razmere v Farmadentu, ker sem predsednica zavoda v Lekarnah, in mislim, da bi moral Farmadent dobiti enega dobrega strateškega partnerja oz. kupca. Sami, dolgoročno gledano, po mojem ne bodo mogli uspevati, ker so mala firma, ki ima veliko konkurence. Če se bo našel pravi strateški partner, kot se je našel za Marifarm, ki bo zainteresiran za to, da širi tržišče, se bodo delovna mesta ohranila, firma pa bo še naprej obstaja. Sem pa proti temu, da bi se prodal kakšnim finančnim družbam.

Zdravko Luketič, mestni svetnik NSi in podžupan MO Maribor: “Postopek prodaje s sklepom mestnega sveta je mogoče kadar koli prekiniti brez kakršnihkoli finančnih posledic za MO Maribor. Sedanji zakonski rok pa je izjemno kratek za gospodarno doseganje dobre prodajne cene družbe Farmadent. Prav zaradi navedenega je potrebno pripraviti postopek in časovnico prodaje, za primer, da ne bo prišlo do sprememb zakonskih določb glede roka prodaje ali vsebinskih sprememb člena zakona, ki bi lastništvo družbe MO Maribor omogočal. Osebno menim, da je potrebno preprečiti tudi morebitno prikrito namerno razvrednotenje družbe, ki po preteku zakonskega roka ne bo imela več velike finančne vrednosti in bi jo lahko kupec v nasprotju z interesi skupnega javnega dobra MO Maribor odkupil za drobiž! V prodajne pogoje pa je mogoče vključiti določbo, ki kupca zavezuje, da ohrani vsa sedanja delovna mesta in z dodatnimi vlaganji omogoči nadaljnji uspešen razvoj in rast družbe Farmadent.

Stojan Auer, mestni svetnik Liste za pravičnost in razvoj: “Zakon sploh ne zapoveduje obvezne prodaje občinske farmacevtske srebrnine. Dr. Boštjan Brezovnik izpostavlja, da prepoved vertikalnih povezav velja izključno za občinske lekarne, ne pa za občino. Pritrjuje mu tudi dr. Gorazd Trpin, ki poudarja, da se sporno zakonsko določilo nanaša izključno na izvajalce lekarniške dejavnosti, kar pa občine niso. »Zato niso zavezane k prodaji Farmadenta,« poudarja pravnik. Kakršen koli poseg zakonodajalca v pravico občin do vseh oblik premoženja bi pomenil kršitev ustavnih določil, še poudarja. V LPR smo zato glede prodaje previdni. Še posebej, ker je problem “mariborske srebrnine” Farmadenta, zaradi zaposlenih potrebno reševati dolgoročno. Poiskati strateška partnerja da, vendar pod premišljenimi pogoji in za pametno ceno. Prodajati “kuro, ki nosi zlata jajca” po knjigovodski vrednosti, kot to želi župan, bi bilo za Maribor škodljivo. Razen, če ne gre za neke nam neznane interese, oziroma provizije.”

Saša Pelko, mestni svetnik Liste župana Andreja Fištravca in podžupan MO Maribor: “Zakonsko prepoved vertikalnih povezav razumemo enako, kot jo razume predlagatelj zakona – to je Ministrstvo za zdravje, Vlada RS, Državni zbor RS, ki je zavrnil sprejem avtentične razlage, skratka enako kot vsi organi v državi. Skladno z veljavno zakonodajo, ki jo je v sprejem predlagala stranka SMC druge zakonite alternative za Mestno občino Maribor ni. Je pa bizarno, da člani SMC v Mestnem svetu MOM ne vedo, kakšen zakon je predlagala njihova ministrica, kaj so izglasovali njihovi poslanci in kakšno stališče je sprejela vlada, ki jo vodijo. Zato bi bilo bolj smiselno, da – v kolikor menijo, da je odgovor Vlade RS poslancu Kordišu napačen – vložijo svoj napor v spremembo stališča vlade, nato zakona, popravek odgovora poslancu in potem spremembi sklepov Mestnega sveta MOM. Nasprotovanje izvrševanju zakonske obveznosti je izjemno škodljivo – najprej za zaposlene v podjetju Farmadent, kot tudi za premoženje MOM. Želim si, da se vsi mestni svetniki zavedajo odgovornosti, ki jo nosimo, v tem konkretnem primeru, do zaposlenih v podjetju Farmadent. Ker je Mestni svet sledil predlogu župana in potrdil sklep o pričetku prodaje, lahko komisija za prodajo nadaljuje svoje delo. Žalosti pa me, da smo bili do sedaj priča tako velikemu nasprotovanju izvrševanja zakonodaje, ki so jo sprejele vladne stranke in samo DeSUS se je izkazal kot konsistentna stranka, ki ve, kaj je bilo sprejeto v državnem zboru in zakaj zastopa enako stališče tudi v Mestnem svetu.”

Miloš Stevanović, mestni svetnik kluba samostojnih svetnikov Aktivni: “Še zdaj zagovarjam stališče, da se Farmadenta, kot “zlato jajce” v večinski lasti Mestne občine Maribor, ne bi smelo prodajati. Niti bi se to po mojem moralo, kot to narekuje mestna uprava, saj 26. člen v drugem odstavku pravi: “(2) Izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ali prek kapitalskih naložb ali kako drugače pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem teh pravnih oseb oziroma jih voditi.” Lekarne Maribor so se letos februarja umaknile iz lastniške strukture, občine solastnice pa ne izvajajo, posredno ali neposredno, lekarniške dejavnosti. Alternativa prodaji je vsekakor bolj gospodarno in učinkovito upravljanje in tako še povečanje letnih dobičkov podjetja, ki naj ostane v večinski lasti MOM. Kar se tiče delovnih mest, pa je moje mnenje povsod podobno: kdorkoli bo s tem podjetjem v prihodnje upravljal, naj bo kar se da racionalen in obrnjen predvsem k trgu in dobičku, kot bi to počel s svojim podjetjem. Če optimizacija delovnih procesov pomeni zmanjševanje števila zaposlenih, ker so na določenih delovnih mestih sami sebi in politiki namen, potem ta rez odobravam. Žalostno je namreč ravno to, da so podjetja, ki so v večinski lasti bodisi občin bodisi države, “prenatrpana” s kadrom, ki za podjetja nimajo nobene vrednosti.

Mariborska občina je z javnim podjetjem Marprom sklenila koncesijsko pogodbo, po kateri bo ta od novembra za devet let in pol prevzel upravljanje mobilnega plačevanja parkirnine in parkirišč z zapornicami. Koncesijo so podjetju, ki se že ukvarja z mestnim potniškim prometom in upravljanjem žičnic na Pohorju, podelili z odlokom mestnega sveta.

FOTO: Google Street View

FOTO: Google Street View. Slika je simbolična.

Kot so predstavniki mestne občine in družbe Marprom pojasnili na današnji novinarski konferenci, so za štiri zaprta parkirišča na Sodni, Mlinski in Loški ulici ter na Rakuševem trgu že izpeljali vse postopke za najem potrebne opreme. Na omenjenih parkiriščih je skupaj 437 parkirnih mest, ki so ob delovnikih plačljiva med 6. in 22. uro.

Ob tem bo Marprom poslej upravljal z 2070 parkirišči znotraj belih con, kjer bodo vozniki še naprej parkirnino lahko plačevali kot doslej na parkirnih avtomatih, po novem pa tudi s SMS sporočilom preko mobilnega telefona oziroma s pomočjo brezplačne mobilne aplikacije mobilePark.

Omenjeno novost bo Marprom vzpostavil skupaj z izbranim partnerjem, družbo Zeleno mesto. Uporabniki bodo v SMS sporočilo vnesli oznako območja parkiranja, ki bo navedena na informacijskih tablah ob beli coni, registrsko številko vozila in želeni čas parkiranja.

Tisti uporabniki, ki bodo parkiranje na beli coni plačali preko mobilne aplikacije ali s pošiljanjem SMS sporočila, bodo tudi čas parkiranja lahko podaljšali preko aplikacije ali s pošiljanjem novega sporočila. Omenjeno aplikacijo bo sicer mogoče uporabiti tudi na parkiriščih drugod po Sloveniji, na primer na Bledu, Bohinju, v Fiesi, Luciji, Portorožu, Ptuju, Seči, Slovenj Gradcu in Strunjanu, kjer že imajo enak sistem plačevanja.

Kot je povedal direktor Marproma Bernard Majhenič, bo Marprom zadolžen tudi za nadzor nad belimi conami, pri tem pa bodo nadzorniki morebitnim neplačnikom pustili obvestila in jih pozvali k plačilu celodnevne parkirnine v višini 13,50 evra v osmih dneh. Če vozniki tega zneska ne bodo poravnali, bo Marprom dokumentacijo predal mestnemu redarstvu, kjer bodo izpeljali prekrškovni postopek, kazen pa bo enaka sedanji.

Novi nadzorniki, ki bodo opravljali zadolžitve na javnih parkiriščih v belih conah, bodo oblečeni v prepoznavne uniforme in opremljeni s pametnimi mobilnimi telefoni ter tiskalniki. Celoten sistem bo namreč informacijsko podprt s prenosnimi telekomunikacijskimi napravami, mobilno plačilo parkirnine pa bo razvidno iz elektronske evidence. Nadzorniki bodo tako le ugotavljali plačilo parkirnine.

“Nov način zahteva tudi uvedbo drugačnega načina nadzora, zato smo se po vzoru več drugih mest odločili, da vlogo preverjanja belih con prav tako predamo koncesionarju, saj redarska služba z dodatnimi zakonskimi obveznostmi teh nalog v celoti ne more več opravljati. Redarska služba bo tako delovala v enakem obsegu na drugih področjih,” je dejal direktor mestne uprave Simon Štrancar, ki zatrjuje, da bo novi sistem prijaznejši do uporabnikov.

Vir: STA

Mestna občina Maribor je pred dvema letoma podprla uvajanje participatornega proračuna v mestni četrti Radvanje in tako pilotno uvedla model za soodločanje pri namenski porabi javnega denarja. Interes za sodelovanje v tej smeri so odtlej pokazale še mestni četrti Nova vas in Tabor ter krajevne skupnosti Razvanje, Limbuš in Pekre.

V začetku leta 2017 je župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec imenoval novo delovno skupino, kjer sta bila ob predstavnikih mestne uprave dva predstavnika civilne iniciative IMZ. Na novo se je skupina razširila tako, da je vključevala tudi izvoljene predstavnike MČ in KS z namenom, da se bodo rešitve iskale skupaj med zainteresirano civilno javnostjo in MČ ter KS. Delovna skupina je v začetku leta 2017 županu predložila poročilo o delu in predloge za nadaljnje delo projekta participativni proračun. Mestna uprava je predloge za nadaljnje delo dopolnila in nadgradila, pri čemer bo glasovalni sistem potekal preko obrazca za zbiranje predlogov, po pošti ali osebno na sedežu vaše MČ ali KS, ob uradnih urah ali s spletnim obrazcem.

Od 30. oktobra do 30. novembra letos bodo zbirali predloge občanov MČ Tabor in MČ Nova vas. Z zamikom meseca bodo sledile ostale MČ in KS, postopoma naj bi vključili vse.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec je ob tem povedal, da je pilotni projekt participativni proračun osebno podprl, “ker je bila to moja predvolilna obljuba, in ker verjamem, da imajo občani možnost participirati pri soodločanju.” k temu je dodal, da gre za participacijo občanov v demokratičnih sistemih, participativni proračun je le del participacije. “Po izvedenem pilotnem projektu v MČ Radvanje smo oblikovali novo delovno skupino, ki je preiskala možnosti za vzpostavitev participativnega proračuna v drugih MČ in KS, ki bo sistemsko vzdržen in vključeval tudi voljene predstavnike MČ in KS obenem bo pa v zakup vzel vse izzive s katerimi smo se soočili pri pilotnem projektu participativnega proračuna. Vsekakor me veseli, da je delovna skupina pripravila najbolj optimalen način vključevanja občank in občanov pri odločanju o projektih in upam, da jih bo to spodbudilo k sodelovanju,” je še dejal Fištravec.

Podžupan Zdravko Luketič je ob tem spomnil, da je Mestna občina Maribor prva, ki se je s tem projektom začela ukvarjati, izdelani protokol pa je po njegovem mnenju izvedljiv v vseh 17 mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, če bi se za to odločile. “Ne smemo pozabiti, da je Mestna občina Maribor prva, ki se je pričela ukvarjati s participativnim proračunom. V delovni skupini smo pripravili protokol izvedbe participativnega proračuna, ki je nadgrajen iz prve pilotne izvedbe, glede na proračunske zmožnosti in pravne podlage. Protokol je izvedljiv v vseh sedemnajstih MČ in KS Mo Maribor, v kolikor bi se za to odločile, sedaj se jih je za sodelovanje odločilo šest,” je dejal.

 

Na razpis za novega direktorja mariborskega komunalnega podjetja Nigrad je do roka, ki se je iztekel v ponedeljek, prispelo osem vlog. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Matjaž Mihelak, so nadzorniki prispele vloge v torek že odpirali, pri tem pa jih ena ni izpolnjevala vseh pogojev. Novi direktor bo znan do konca novembra.

 nigrad

Mihelak je še povedal, da bodo vseh sedem kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje, povabili na predstavitvene pogovore, ki naj bi jih zaključili okoli 15. novembra, potem pa bodo skušali izbrati najboljšega med njimi. Pričakuje, da bi do končnega imena lahko prišli še v novembru, seveda pa mora na koncu imenovanje za petletni mandat potrditi še župan Andrej Fištravec.

Kot je razvidno iz razpisa, mora kandidat poleg splošnih pogojev imeti tudi najmanj univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem tehnične ali družboslovne smeri ter pet let delovnih izkušenj na delovnem mestu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Spoznati se mora na komunalno problematiko ter imeti organizacijske sposobnosti za vodenje družbe, nadzornemu svetu pa je moral predložiti še razvojni program družbe.

Nigrad sicer zdaj po poletni nepotrditvi takratnega v.d. direktorja Marka Plečka za direktorja s polnim mandatom začasno vodi Matjaž Krevelj, ki je tja prišel z mariborske občine. Zaradi vseh težav okoli imenovanja, ko že predlaganega Plečka ni potrdil župan, je avgusta prišlo do nezadovoljstva zaposlenih, ki so grozili s protesti.

Ker je podjetju grozil razpad sistema, saj je bilo nekaj časa celo brez odgovorne osebe, za povrh pa so po vrsti odstopali stari nadzorniki, je sodišče na predlog občine na mesto začasnega direktorja imenovalo Krevlja, že devetega šefa Nigrada v času aktualne županske garniture. Slednji naj bi bil med tistimi, ki se bo za mesto direktorja znova potegoval.

Nadzorni svet se je sicer na zadnji seji seznanil tudi z letošnjimi rezultati poslovanja, potem ko je večinsko občinsko podjetje lani pridelalo kar milijon evrov izgube. Po besedah Mihelaka so stvari pod nadzorom, osemmesečni rezultati, ki jih je predstavilo vodstvo družbe, pa pozitivno, zato upa da bo pri tem ostalo tudi do konca leta. Nekaj je sicer odprtih zadev, tudi na račun sodnih postopkov z nekdanjimi zaposlenimi, ki jih odpustil Plečko kot kadre svojega predhodnika Marka Žule.

Mihelak upa, da bo nov direktor na svojem položaju ostal dlje časa, kot nekateri predhodniki, meni pa tudi, da se trenutno popravlja tudi vzdušje med zaposlenimi. Še vedno pa nadzorni svet čaka tudi na pravno mnenje o za nekatere spornem statutu podjetja, ki županu daje moč, da se na koncu postopka izreče o izboru direktorja.

Vir: STA

V Mariboru poteka dvodnevno poslovno srečanje Jugovzhodne Evrope pod imenom SEEmeet Slovenia 2017. Udeležilo se ga je več kot 120 podjetji iz 13 držav.

Udeleženci bodo skupno opravili kar 1438 B&B sestankov v povprečju vsak 12.

kongres-seemeet1

Program sta s svojim predavanjem popestrila dva izjemna domača strokovnjaka in sicer Branko Žunec s tematiko Motivacija in sales coaching, s predavanjem o prodajnih tehnikah in pristopih ter Dušan Vrban na temo Internet of things in digitalizacija.

Ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenije je uspelo v Maribor, pod Pohorje, pripeljati tako veliko število podjetji in sistemske povezovalce in to kar iz 13 držav skoraj vseh poslovnih branž. Organizatorji so prepričani, da bo ta dogodek še dodatno pripomogel k poslovni prepoznavnosti naše države, še zlasti mesta Maribor ter šestih slovenskih regij.
Več o programu najdete na spletni strani www.seemeet.si

Propadajoči hotel Areh naj bi kupilo podjetje Nanomont s partnerji, med katerimi so tudi lastniki znane mariborske restavracije Baščaršija.

Hotel Areh; FOTO: mapio.net

Dotrajani hotel Areh je v drugem poskusu uspelo prodati stečajni upraviteljici Športnega centra Areh Olgi Tanko. Prvi poskus je bil že spomladi, ko je bila izklicna cena za hotel s pripadajočim zemljiščem 346.300 evrov. Takrat ni bilo nobenega interesenta. Minuli teden pa so se prijavili trije in znižano izklicno ceno 290.000 evrov izdražili na 356 tisočakov. Kot je povedala Tankotova so se za dotrajani pohorski hotel potegovali trije ponudniki. “Hotel Areh je bil prodan na dražbi 17. oktobra v Ribnici” je dodala. Ob tem  je stečajna upraviteljica še dodala, da zadeva še ni dokončna, ker stečajno sodišče še ni izdalo soglasja k sklenitvi pogodbe, prav tako ni želela razkriti kdo je kupec. Pravnomočnost poplačil kupnine pričakujejo konec novembra, predajo objekta pa konec leta.

Največ, to je 356.000 evrov naj bi ponudilo podjetje Nanomont s partnerji. Po naših informacijah, naj bi bilo v nakup vključenih več partnerjev, med njimi tudi lastnika znane mariborske restavracije Baščaršija v Poštni ulici. Direktor Nanomonta Zlatko Žilarević nam je po telefonu dejal, “da je za vse preuranjeno govoriti.”

Prihoda “renomiranih gostincev” so veseli tudi na Občini Ruše. “Super. Veseli smo, da je nekdo končno kupil ta hotel ter, da se bodo končno začeli premiki,” je dejal župan občine Uroš Razpet. K temu  pa je dodal, da želiji tudi vzpostaviti stik s kupcem, saj da nameravajo v neposredni bližini hotela urediti počivališče za avtodome.

Hotel na višini 1250 metrov je v neposredni bližini cerkve Sv. Areha ima 24 sob in restavracijo. Čez poletje je bil zaprt že kakšnih deset let, zaprt pa ostaja tudi zadnji dve leti pozimi. Za nakup so veseli v podjetju Marprom. Kot je povedal direktor Bernard Majhenič je vesel, da je tej agoniji konec. “Po mojih informacijah je kupec vrhunski gostinec in, da bo naredil dobro ponudbo. Tako bodo ljudje imeli kam za iti. Upamo, da bodo za silo odprli oz. uredili vsaj en prostor, vsaj za otroke, da se lahko malo pogrejejo,” je dejal Majhenič.

Po besedah predsednika Društva gostincev Pohorja Maksimiljana Klančnika so z novico o prodaji hotela zadovoljni. “Seveda, to je pozitivna zadeva. Gostinci pozdravljamo, upamo in smo pripravljeni na sodelovanje. To je bila nuja, da se uredi. Želimo si sodelovanja, da bi lahko tudi ponudbo spravili na višji nivo,” je dejal Klančnik.

 

 

 

Ministrstvo za okolje in prostor ter Inštitut za politike prostora v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije je v Mariboru gostilo mednarodno konferenco, na kateri so razpravljali o potencialu mest za prehod v krožno gospodarstvo. Udeležencem so med drugim predstavili tudi možnosti sodelovanja na razpisih za prenosna omrežja.

Krožno gospodarstvo temelji na načelu, naj se vrednost produktov, materialov in virov vzdržuje čim dlje, medtem ko naj bo količina odpadkov čim manjša. Upošteva gospodarske, okoljske in družbene stroške, povezane s pridobivanjem, proizvodnjo, uporabo in odlaganjem virov.
Prehod v krožno gospodarstvo vpliva na različna področja politik ter zadeva akterje v vseh sektorjih in na vseh ravneh upravljanja. Sodobna mesta se vse bolj zavedajo, da morajo aktivno sooblikovati prehod v krožno gospodarstvo. Na eni strani se v mestih razvijajo nove prakse, ki izrazito doprinesejo k zmanjševanju človeškega okoljskega odtisa, hkrati pa lahko mesta s svojo urbano politiko pomembno pospešijo prehod v krožno gospodarstvo.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je povedal, da Slovenija ne le uvaja, pač pa tudi ustvarja trende na področju krožnega gospodarstva, saj je na evropski ravni poleg Finske in Nizozemske med tremi vodilnimi državami. Ob tem je Slapnik posebej izpostavil Maribor, kjer so ob Ljubljani začenjali večino dosedanjih aktivnosti na tem področju.
 krožno.00_11_19_18.Still003
K temu je dodal, da  država pravkar zaključuje pripravo kažipota prehoda v krožno gospodarstvo, ki so ga v sklopu procesa v dvanajstih regijah skupaj s ključnimi akterji pripravljali leto dni. Kot cilj so si zastavili, da ta prehod izvedejo do leta 2025, dokument pa vključuje pet gospodarskih vertikal, v katere bodo vključeni gospodarstvo, lokalne skupnosti in raziskovalne institucije.
Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec pa je dejal, da mesto Maribor na področju zelenega gospodarstva od idej prehaja k dejanjem. “Mestna občina Maribor je bila namreč uspešna na evropskem razpisu Urban Innovative Actions (UIA), kjer bo prejela 2,9 milijona evrov nepovratnih sredstev, s katerimi bo sofinancirala izvedbo pilotnega projekta »Urban soil 4 food,” je povedal Fištravec.
 krožno.00_05_36_09.Still001
Model Wcycle Maribor so kot prebojen in inovativen prepoznali tudi že na nacionalnem nivoju, saj je “Maribor zanj v začetku meseca na mednarodnem dogodku Ljubljana Forum future of cities award prejel zmagovalno Nagrado za najbolj inovativno dobro prakso na področju razvoja prihodnosti mest,” je dodal Igor Kos iz Mestne občine Maribor.
Prehod v krožno gospodarstvo ravno tako ali še celo bolj kot tehnološke zahteva socialne inovacije. Gre za inovativne rešitve in nove oblike organiziranja, ki jih lahko v smislu upravljanja mest razumemo kot nove načine sodelovanja med upravami, prebivalci in lokalnimi deležniki, ki soustvarjajo trajnostne, odporne in odprte sisteme na ravni mesta. Prav zato je aktivna vloga lokalnih uprav pri prehodu v krožno gospodarstvo tako pomembna.

Potem ko smo v uredništvo prejeli anonimko bralca J., da naj bi Sintal pod pretvezo kupil konkurenta Varnost Maribor, da bi si tako ustvaril svoj monopol, smo preverili ozadje. Varnosti Maribor dejansko ne bo več, povezave pa so zapletene.

Po več kot 30 letih s tržišča izginja blagovna znamka Varnost Maribor. Predzgodba: Družba Tvining d.o.o., ki razpolaga z 18,55 % lastniškim deležem v Varnost Maribor d.d., je bila letos prodana družbi Sintal d.d. “Z nakupom te družbe je Sintal d.d. pridobil 18,55% lastniški delež v Varnosti Maribor d.d.,” je pojasnila Romana Šalamun, vodja marketinga družbe Varnost Maribor.

Namesto Varnosti Aktiva
S 1. decembrom Varnosti Maribor ne bo več, ker jo bodo preimenovali v Aktiva varovanje ter jo pridružili skupini Aktiva. “Celoten prevzem večinskega deleža Varnost Maribor d.d. je bil transparenten in brez kakršnih koli prikritosti, predvsem pa brez kakršne koli povezanosti z družbo Sintal d.d.”, je ob tem zagotovila Šalamunova. A naš bralec J. ima očitno drugačne vire informacij, kar je ponazoril na spodnji sliki prikaza lastništev in povezav podjetij, ki ponujajo storitve s področja varovanja.

dav

 

Nenavadne povezave
Iz te slike je razvidno, da naj bi Varnost Maribor kupili Aktiva sistemi, katerih lastnik naj bi bil nekdo s priimkom Pistotnik, ki je hkrati lastnik Sintala. Ker je znano, da sta solastnika Sintala Marko in Viktor Pistotnik, so nas zanimale podrobnosti. “Sporočamo, da je družba Pistotnik d.o.o. kapitalska lastnica več podjetij. Kot zasebna družba nakupov in prodaj deležev ne moremo javno komentirati“, je na naša vprašanja odgovoril Grega Zakrajšek iz Sintalove službe za odnose z javnostmi. Nenavadne povezave na sliki se nadaljujejo v skupino aktiva in še mnoge druge, neimenovane družbe, celo do davčnih oaz.

"Lovke" lastniške strukture, ki nam jih je posredoval bralec J.

“Lovke” lastniške strukture, ki nam jih je posredoval bralec J.

 

O odpuščanju brez besed
V pričakovanju spremembe, na Varnosti Maribor zagotavljajo, da se niso prodali zaradi likvidnostnih težav, “temveč izključno zaradi potrebe po novih zagonskih ciklusih pod stabilnim lastništvom“, je zapisala Šalamunova. A Sintal, znan kot njihov glavni konkurent, bo kot kaže ostal (sicer manjšinski) lastnik tudi po načrtovanih spremembah na trgu. S svojim deležem sicer ne morejo preprečevati ali odločilno vplivati na strateške in druge poslovne poteze pri upravljanju družbe, lahko pa “nagajajo” večinskim lastnikom – sedanji Varnosti Maribor, torej bodoči Aktivi varovanje. Kakšne posledice bi to lahko imelo za zaposlene? “Ne ugašamo Varnost Maribor d.d., temveč s preimenovanjem te družbe, združeni pod eno streho stopamo na pot proti novim izzivom“, je zapisala Šalamunova.

Količino gum, ki so ogrožale lokalne prebivalce, bi lahko primerjali z volumnom tovora najmanj 50 velikih tovornjakov. Po več let dolgi agoniji ekološke bombe v Rušah, ki so jo ustvarili z odlagališčem gum za nekdanjo Tovarno dušika, so se pred nekaj dnevi vendarle začeli premiki, a do danes nihče ni bil prepričan, kdo je odstranil prvo polovico odpada. Mi smo preverili.

Nezavarovano odlagališče gum v velikosti nogometnega igrišča, že nekaj let vzbuja skrb. Med domačini se širijo govorice, da naj bi lastnik “nelegalnega skladišča“ pred dvema tednoma pričel z odvozom. Gasilci, ki opravljajo nadzor zaradi požarne varnosti, so potrdili, da je gum manj. “Zdaj se je ta ekološka bomba skrčila na manj kot polovico, še vedno pa je nevarnost. Dokler ne bo to očiščeno, tako kot mora biti, nevarnost obstaja“, je dejal Drago Strnad, občinski poveljnik. “Po nam znanih podatkih bi se naj v preteklih tednih dogajali odvozi teh gum, menda v Varaždin. Še vedno pa jih je ostalo, tega odpada, ogromno“, je dodala Karin Jurše, direktorica občinske uprave Ruše.

odvoz gum ruse

Dobrih pet let opozarjanj
Na Občini Ruše si že dobrih pet let prizadevajo za odstranitev odpadnih gum in minuli ponedeljek naj bi se čakanje končalo. Na državnem Inšpektoratu za okolje in prostor so nam zagotovili, da so pričeli predvčerajšnjim (v torek, 17. oktobra). “Za izvršbo je odgovorna inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor. Izvaja pa jo Saubermacher Slovenija d.o.o.“, so še zapisali. Morebitnih nadaljnjih ukrepov ne razkrivajo, dokler se izvršba ne bo zaključila. Ker gume še vedno ogrožajo solastnike sosednjih parcel in ostale prebivalce v lokalnem okolju ter v bližnjih naseljih, na občini pričakujejo, da si bodo lahko Rušani kmalu oddahnili od skrbi pred tlečo ekološko bombo. Več v video izjavi.

“Na čakanju” so bili zaradi podobnega primera na Dravskem polju
Kot so nam pojasnili na Inšpektoratu, je bil postopek dolgotrajen, “saj zavezanec ni spoštoval odločb IRSOP in je potrebno doseči odpravo kršitve predpisa z izvršbo po drugi osebi. Ker trenutno IRSOP izvaja izvršbo po drugi osebi z namenom odstranitve izrabljenih gum v Lovrencu na Dravskem polju, so bila praktično vsa razpoložljiva sredstva IRSOP namenjena za izvršbe po drugi osebi usmerjena v to izvršbo. Na srečo je uspelo Ministrstvo RS za okolje in prostor zagotoviti izredna sredstva, ki omogočajo izvedbo izvršbe v Rušah“. Agonija naj bi tako dočakala svoje zadnje poglavje. Edino vprašanje, ki še ostaja odprto je, koliko bodo znašali stroški postopka, ki jih bo moralo plačati podjetja RIAG. “Izvršba še ni zaključena, zato o končnem znesku še ne moremo govoriti“, dodajajo na Inšpektoratu.

Zavarovalnica Sava je včeraj uradno odprla Prodajno-škodni center Zavarovalnice Sava v Mariboru in predstavila poslovne rezultate prvih šestih mesecev letošnjega leta. Zbrali so za 212,7 milijona evrov premije in ustvarili 13,4 milijona evrov čistega dobička.

David Kastelic, predsednik uprave Zavarovalnice Sava in Marko Jazbec, predsednik uprave Save Re.

Včeraj popoldan sta predsednik uprave Zavarovalnice Sava David Kastelic in predsednik uprave Save Re Marko Jazbec slavnostno otvorila nov Prodajno-škodni center Zavarovalnice Sava na Zagrebški cesti 83 v Mariboru. Gre za popolnoma nov prodajno škodni center, ki so ga v Zavarovalnici Sava zgradili z namenom izboljšanja storitev za svoje zavarovance in oškodovance. “V Zavarovalnici Sava postavljamo zavarovanca v središče pozornosti in nenehno težimo k izboljšanju svojih storitev. Prav s tem je povezana tudi poslovna odločitev o vzpostavitvi novega Prodajno-škodnega centra Zavarovalnice Sava. Eden od glavnih ciljev, ki smo mu sledili, je bil, da postanemo še dostopnejši za stranke, zato smo na novo lokacijo selili prav del poslovanja, ki je povezan neposredno z njimi (prodaja in škode). Naši zavarovanci bodo lahko na novi lokaciji sklepali zavarovanja, prijavili škodo, opravili postopek cenitve škode, prav tako pa smo na novo lokacijo preselili našo centralno blagajno. Registracijo, tehnični pregled in podaljšanje prometnega dovoljenja pa lahko uredijo v sosednji stavbi, v naši neposredni bližini,” je povedal Kastelic.

Rok Moljk, član uprave Zavarovalnice Sava pa je dodal: “Na naš novi Prodajno-škodni center v Mariboru smo izjemno ponosni, v stavbo, ki je prenovljena in nadgrajena, pa smo preselili celotno Poslovno enoto Maribor in sodelavce v Sektorju škod, ki so do konca meseca septembra svoje delo opravljali na Cankarjevi ulici. Na investicijo, ki znaša nekaj več kot 3 milijone evrov skupaj z opremo, ne gledamo kot na strošek, temveč kot na investicijo v odnos med zavarovanci in zavarovalnico.”

Zavarovalnica Sava je v prvih šestih mesecih letošnjega leta poslovala v skladu z načrtom. Zbrali so 212,7 milijona evrov kosmate premije, od tega 43,3 milijona evrov na področju življenjskih zavarovanj in 169,4 milijona evrov na področju premoženjskih zavarovanj.

Na škodni strani so v prvih šestih mesecih izplačali 117,7 milijona evrov škod. Na področju življenjskih zavarovanj znašajo izplačila za škode 38,4 milijona evrov, na področju premoženjskih zavarovanj pa 79,3 milijona evrov.

Čisti dobiček, ki so ga ustvarili v prvih šestih mesecih leta 2017 znaša 13,4 milijonov evrov.

Na mariborskem letališču so danes popoldne predstavniki Magne, gospodarskega ministrstva in občine Hoče Slivnica slovesno podpisali pogodbi o izvedbi strateške investicije in dodelitvi okoli 18 milijonov evrov visoke finančne spodbude za investicijski projekt. Ta pa obljublja najmanj tisoč delovnih mest v naslednjih petih letih, v prvi fazi pa predvidevajo postavitev lakirnice in zaposlitev 400 delavcev.

 BA28690C-20F7-457C-A325-9E715E46E55A

Pogodbi sta ob še nekaterih predstavnikih avstrijsko-kanadske multinacionalke podpisala minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in prvi mož Magne v Evropi Günther Apfalter. “Iskali smo kraj kjer bi nasli dobro lokacijo in delavnost ljudi. Nasli smo to v Sloveniji. Biti dober sosed je zelo pomembno za nase podjetje.”je dejal prvi mož Magne. Počivalšek pa je ob tem dodal, da “Zdaj je na vrsti Magna, ki ima nalogo, da v tem obdobju, ki si ga je zadala realizira to prvo fazo.”


 
Slovesnosti ob podpisu pogodbe in položitvi temeljnega kamna na gradbišču se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar. “Veseli me da  v Sloveniji brezposelnost upada. V današnjem primeru gre za trajnostno povečano gospodarsko rast, kar doprinaša tudi projekt Magna” je dejal Cerar. 

magna, gradnja, investicija, gradbišče (2)

Gradbena dela za projekt nove lakirnice v Hočah bo izvajal eden največjih slovenskih gradbincev – družba Pomgrad. Delavci Pomgrada s pripravljalnimi deli že pričeil, potem ko je Magna nedavno z nekajmesečno zamudo le prejela gradbeno dovoljenje.  Sicer pa bo rok končanja del za podjetje velik izziv, saj je bil prvotni načrt, da bi z deli pričeli maja letos in končali novembra prihodnje leto, to pa bodo zdaj skušali nadomestiti z večizmenskim delom, pravijo v Pomgradu.

Magna je od okoljskega ministrstva gradbeno dovoljenje po dolgem postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja prejela 5. oktobra. S pogodbo o strateški investiciji se bo država zavezala k izplačilu dobrih 18 milijonov evrov spodbude, v zameno pa Magna zagotavlja več kot 100 milijonov evrov vredno naložbo.

Kot smo poročali bi naj v ponedeljek v Rušah končno pričeli z odvozom gum. Danes so nam na vprašanja odgovorili še iz Inšpektorata RS za okolje  in prostor.


Inšpektorat je poleti letos izpeljal javno naročilo za odstranitev odpadkov na lokaciji v Rušah. Iz inšpektorata sporočajo, da se odstranitev planira v dveh sklopih: prevzem, prevoz in predelava odpadne industrijske gume ter prevzem, prevoz in predelava izrabljenih gum.
“Za opravljanje izvršbe je bilo izbrano podjetje Saubermacher Slovenija iz Murske Sobote. Odpadki se bodo vozili v Avstrijo preko podizvajalca del. Izvršba se še ni začela. IRSOP bodočih dejanj ne komentira,” so še pisno sporočili iz Inšpektorata.

Po naših informacijah Inšpektorata je zavezanec, stečajni upravitelj v imenu podjetja RIAG v zadnjem mesecu z odvozom izrabljenih gum izvrševal zahteve iz inšpekcijske odločbe.
Inšpekcijski pregled še ni bil opravljen, zato IRSOP še ne razpolaga s podatki o količini odstranjenih odpadnih gum, prav tako še tudi nimamo podatka o prevzemniku odpadkov.

Da bi naj odvoz gum potekal v ponedeljek, 16. oktobra nam niso potrdili.

gume

Govori se pa, da naj bi lastnik „skladišča“ gum ta teden pričel z odvozom že sam in naj bi jih odvažal v Varaždin.

Občina Ruše si že od leta 2012 prizadeva za odstranitev odpadnih gum tako od lastnikov kot od pristojnih inšpekcijskih služb. Izrabljene gume na širšem območju zapirajo interventne poti in predstavljajo stalno veliko tveganje za požar in onesnaženje. Iz občine Ruše sporočajo: “Končno smo dosegli, da je v ponedeljek, 16. oktobra potrjen termin za izvršbo – odstranitve izrabljenih gum v Rušah, ki ga bo izbran izvajalec izvršil na zahtevo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.

Na občini pričakujejo, da bodo v naslednjem tednu odstranjene izrabljene gume in s tem velika ekološka nevarnost za okolje oz. prebivalce odpravljena.

Zaradi nesklepčnosti mestnih svetnikov, obnova stare tribune Ljudskega vrta ostaja nejasna in je znova na “čakalni listi.” Prav tako bo moral počakati odkup objekta nekdanje Probanke za Mariborsko knjižnico. 

seja mom, mestni svet, svetniki

Mestni svetniki so danes na izredni seji mariborskega mestnega sveta obravnavali predlog rebalansa MOM za leto 2018, ki med ostalimi projekti načrtuje tudi tudi dalj časa pričakovane obnove zahodne tribune Ljudskega vrta, a je zaradi nesklepčnosti mestnih svetnikov ob glasovanju obnova Ljudskega vrta izvisela do nadaljnjega.

Mestni svetniki MO Maribor so na začetku seje z 11 glasovi za in 16 glasovi proti glasovali proti sprejemanju krajšega postopka spremembe proračuna za leto 2018. Vodstvo mariborske občine je to predlagalo, saj je z reprogramom dolga in novimi državnimi in evropskimi nepovratnimi sredstvi zagotovila dodaten denar za projekte, ki jih Maribor že dolgo čaka. S skrajšanim postopkom bi bila sprememba proračuna za leto 2018 že potrjena in bi se lahko projekti, kot je celovita obnova nogometnega stadiona Ljudski vrt, nakup stavbe Probanke, obnova Koroške ceste, obnova Trga svobode, ureditev industrijske Cone Tezno lahko nadaljevali oziroma pričeli z načrtovanjem.

Ekipa župana Andreja Fištravca je želela rebalans proračuna sprejeti po skrajšanem postopku, a se večina prisotnih svetnikov s tem ni strinjala. Sledila je burna razprava, tik pred glasovanjem pa so sejo zapustili svetniki Nove ljudske stranke. “Zato, ker smo želeli razpravo o spremembi proračuna za 2018, ne po skrajšanem, ampak po normalnem postopku, da bi lahko razpravljali,” je dejal Milan Mikl iz Nove Ljudske stranke Slovenije.

Mestni svetniki so županu in mestni upravi očitali, da je rebalans potrebno načrtovati dlje časa. Župan Andrej Fištravec pa se je na očitek odzval: “Na to odgovarjam, da je bil rebalans objavljen dva tedna pred sejo, srečeval sem se s svetniškimi skupinami, v predlogu županovega amandmaja so bili vključeni vsi predlog, ki so jih svetniki predlagali. Vendar tudi tokrat, kot že kdaj pred tem, se je izkazalo, da se nekatere svetniške skupine dogovorov ne držijo in zaradi svoje populistične drže prelomijo besedo.” Ob tem pa dodal, da “s tem ne škodijo meni, ampak mestu Maribor in čas je, da se začnejo tega tudi zavedati.” Očital jim je tudi, da je “po njihovem najlažje biti proti županovim predlogom.” ter dodal, da se je “tudi tokrat izkazalo, da mestni svetniki nasprotujejo samo zato, da so proti.”

Rezultati glasovanja 14. izredne seje, 2. točka

Rezultati glasovanja 14. izredne seje, 2. točka

Ko so glasovali proti skrajšanemu postopku, so po premisleku želeli kljub temu odločati o obnovi nogometnega stadiona Ljudski vrt. Tako pač ne moremo delati in načrtovati proračuna in projektov. Ob tem je še dejal, da so z nesklepčnostjo seje znova podaljšali čas, ko se bo sploh “kaj primaknilo”. “Mestni svetniki naj sedaj odgovarjajo vodstvu kluba NK Maribor, vodstvu Mariborske knjižnice, poslovni coni Tezno in vsem Mariborčanom zakaj se bo realizacija projektov zavlekla,” je dejal.

Dopolnjeno danes, 13.10., ob 8:25

Odzvali so se tudi v NK Maribor. Dejali so, da so na morebitne posledice v klubu že opozorili, ter, da so presenečeni nad odločitvijo mestnih svetnikov. “Po vseh letih dodatnega organizacijskega truda, improvizacij in “kozmetičnih” posegov, da so se pridobivala dovoljenja za nadaljnje igranje evropskih tekem, se zdaj čas izteka. Dovolj je pogled na zahodno tribuno stadiona Ljudski vrt, da ni treba posebnih pojasnil o (ne)ustreznosti. Ob tem pa se je dovolj spomniti tekem v prejšnjih letih, v tem poletju in pogledati proti torku. Maribor – Liverpool. Ljudski vrt bo v fokusu slovenske, angleške in mednarodne javnosti. Stadion bo poln, ampak bodo polno zasedene tudi nočitvene kapacitete mesta in gostinski lokali. Vsi vemo, kaj prinaša našemu mestu nogomet in verjamemo, da si vsi želimo tudi v prihodnje takšnih ali podobnih trenutkov. Na lepšem, sodobnejšem objektu, ki nam bo vsem v ponos,” so pisno odgovorili.

Več jutri v Občinskem informatorju, na BK TV, ob 18.30.

 

Ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku je vlada prižgala zeleno luč za podpis pogodbe o izvedbi strateške investicije z investitorjem Magna Steyr ter Občino Hoče-Slivnica. Pogodba opredeljuje finančno podporo, ki jo bo država namenila Magni za investicijo, katere prva faza je vredna slabih 150 milijonov evrov.

Tako naj bi izgledal zunanji del Magnine lakirnice v Hočah.

Tako naj bi izgledal zunanji del Magnine lakirnice v Hočah.

“Minister Počivalšek dobil pooblastilo za podpis pogodbe o izvedbi strateške investicije z Občino Hoče-Slivnica in investitorjem Magna Steyr,” so prek spletnega družbenega omrežja Twitter sporočili iz vlade.

Vlada je na seji odločala o besedilu pogodbe o finančni podpori države družbi Magna za investicijo v občini Hoče-Slivnica. Pogodbo bosta strani na mariborskem letališču predvidoma podpisali v torek.

Vlada je Magni Steyr marca sklenila dodeliti 18,61 milijona evrov finančne spodbude. Naložba v prvo fazo investicije, to je v lakirnico, je ocenjena na 146,4 milijona evrov in naj bi ustvarila nekaj več kot 400 delovnih mest. V drugi fazi naj bi se odprlo še okoli 1500 delovnih mest, s čimer je izpolnjen pogoj najmanj 1000 delovnih mest za podelitev spodbude za strateško investicijo.

Pogodbo bosta strani, ki bosta opredelili tudi vse doslej dogovorjene zaveze, ki jih mora Magna izpolniti v tej investiciji, podpisali po tem, ko je Magna po nemalo zapletih nedavno pridobila pravnomočno okoljevarstveno soglasje za gradnjo lakirnice. Ta predstavlja enega ključnih elementov gradbenega dovoljenja. Pripravljalna dela so se na terenu že začela.

Vir: STA

Po neuradnih informacijah bi naj v Rušah končno pričeli z odvozom gum.

Inšpektorat RS za okolje in prostor naj bi na razpisu so izbral izvajalca, ki bo odvoz gum pričel v ponedeljek, 16. oktobra.
Tudi lastnik odgovornega podjetja bi naj prejel odločbo odstranitvi, ki je ni izvršil.

gume

Govori se pa, da naj bi lastnik „skladišča“ gum ta teden pričel z odvozom že sam in naj bi jih odvažal v Varaždin.

Občina Ruše si že od leta 2012 prizadeva za odstranitev odpadnih gum tako od lastnikov kot od pristojnih inšpekcijskih služb. Izrabljene gume na širšem območju zapirajo interventne poti in predstavljajo stalno veliko tveganje za požar in onesnaženje. Iz občine Ruše sporočajo: “Končno smo dosegli, da je v ponedeljek, 16. oktobra potrjen termin za izvršbo – odstranitve izrabljenih gum v Rušah, ki ga bo izbran izvajalec izvršil na zahtevo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.

Na občini pričakujejo, da bodo v naslednjem tednu odstranjene izrabljene gume in s tem velika ekološka nevarnost za okolje oz. prebivalce odpravljena.

Vprašanje o ponedeljkovem odvažanju smo naslovili tudi na Inšpektorat RS za okolje in prostor. Ko prejmemo odgovore, jih pripišemo.

Mariborski mestni svetniki bodo na četrtkovi izredni seji odločali o namenjenih sredstvih prenove stadiona v Ljudskem vrtu, ki so jih predvideli v rebalansu. Od tega pa bo odvisna tudi usoda evropskih tekem, pravijo v NK Mariboru.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec se je danes sestal s predstavniki NK Maribor zaradi obnove rekonstrukcije zahodne tribune Ljudskega vrta, za katero so v rebalansu proračuna predvideli 2 milijona evrov. V NK Maribor so danes predlagali – glede na zahteve novega odloka Uefe – rekonstrukcijo zahodne tribune Ljudskega vrta v višini 4 milijona evrov.

Kot so sporočili iz NK Maribor je prvotno projekt, ki bi izpolnjeval vse zahtevane kriterije, v celoti izdelan že nekaj časa. “Ko je nastal prvi predlog, je projekt v prvotni obliki stal 9 milijonov EUR, a ni ustrezal vsem kriterijem Uefe,” pravijo v NK Maribor. Ob tem pa so dodali, da so bili seznanjeni smo s predlogom rebalansa proračuna Mestne občine Maribor, v katerem je predvidena tudi postavka obnove oz. rekonstrukcije zahodne tribune, vendar samo v polovični vrednosti sredstev, ki bi bila sicer potrebna za celotno izvedbo projekta. “Dobili smo informacijo, da bosta predlagana 2 milijona za prvo fazo obnove in da bo
projekt izveden delno. NK Maribor poziva k spremembi takšnega predloga, saj
stadion kljub tej investiciji ne bi omogočal igranja evropskih tekem, nogometna
šola, v kateri imamo 200 otrok, pa v zdajšnji obliki ne bi več mogla funkcionirati,” so pojasnili v NK Maribor. K temu pa dodali, da so v klubu predstavili svoje zamisli in pripravili projekt, ki bi znižal predvidene stroške investicije z 9 na 4 milijone EUR, “kar zadostuje za igranje tekem na najvišji klubski in reprezentančni ravni, omogoča nogometni šoli nemoteno delovanje na višjih standardih z ureditvijo celotne spremljajoče infrastrukture.”

Kot so še pojasnili, bi bil tako objekt  s tem zneskom v celoti dokončan, tako zahodna tribuna, kot prostori pod severno in južno tribuno.

Župan se je s predlogom NK Maribor strinjal, da bi bilo bolje projekt rekonstrukcije zahodne tribune, ki vključuje tudi prostore pod severnim in južnim delom tribune, izvesti v celoti. Župan se je zavzel, da bo  mestnemu sveta predlagal rekonstrukcijo zahodne tribune Ljudskega vrta v višini 4 milijona EUR s sklepom, da se plačilo izvede v dveh letih.

“Tako bi po potrditvi spremembe proračuna 2018 pristopili k izvedbi potrebnih postopkov za rekonstrukcijo zahodne tribune, da bi lahko začeli z rekonstrukcijo v prvi polovici leta 2018,” je ob prelomnici o usodi stadiona Ljudski vrt poudaril direktor Bojan Ban.

K temu pa je Ban dodal, da v NK Maribor upajo, “da bodo enakega mnenja tudi svetniki na
četrtkovi seji mestnega sveta Mestne občine Maribor in bo rebalans proračuna potrjen, tako da bi lahko prišlo do izvedbe projekta v celoti in bi tudi vse prihodnje evropske tekme odigrali v Mariboru, na dokončanem stadionu, kar si mesto, navijači, vsi, ki so del vijol’čne zgodbe neprecenljivega pomena, zaslužijo. Predlog o 2-milijonski naložbi namreč ne omogoča uresničitve namena, fazna gradnja pa v tem primeru ne pomeni rešitve. Ne zanimajo nas nobene politične zadeve, takšne ali drugačne opcije. Naše edino in izključno
vodilo je nogomet. In skrb za NK Maribor. Za večje udobje vseh gledalcev v Ljudskem vrtu, za boljše nogometne pogoje bodočim generacijam.” Poudaril je še, da projekt ni le nogometaše NK Maribor, “ampak za prihodnost in pričakujemo, da bodo vsi mestni svetniki v četrtek podprli projekt in potrdili proračun z glasovanjem za naložbo v celotni vrednosti. S tem se celoten projekt ne bi delil na faze v sami izvedbi, ampak bi se ohranil in potrdil kot celota,” še apelira na mestne svetnike Ban.

V mariborskem mestnem potniškem prometu bo od 10. do 12. oktobra na dveh linijah poskusno vozil tudi avtobus na 100-odstotni električni pogon poljskega proizvajalca Solaris Bus.

“S testno uporabo njihovega avtobusa bomo v javnem podjetju Marprom pridobili novo izkušnjo z električnimi vozili, ki si jih v prihodnosti želimo tudi v našem voznem parku,” pravijo na Marpromu.

elektricni avtobus, marprom, solaric bus (2)

Družba Solaris, ki proizvaja istoimenska vozila, je Marpromu in Mestni občini Maribor omogočila testiranje avtobusa urbino 12 electric gre za model, ki je bil po izboru več revij razglašen za avtobus leta 2017. Dvanajst metrov velik avtobus, izdelan v tovarni na Poljskem, med drugim odlikujejo odsotnost emisij, zelo tih pogonski motor in nizki stroški vzdrževanja. Sodoben električni avtobus, kakršne že uporabljajo v nekaterih velikih evropskih mestih, bo po predstavitvi v torek, sredo in četrtek vozil tudi po mariborskih ulicah in cestah, in sicer na linijah št. 6 (Vzpenjača) in 7 (Kamnica).

Alojz Kolar, Solaris Bus

Alojz Kolar, Solaris Bus

“V začetku leta 2017 smo v mestnem prometu v Mariboru že imeli možnost testiranja hibridnega avtobusa iveco z električnim pogonskim motorjem in dizelskim motorjem za proizvodnjo električne energije. »Rezultati opravljenega testiranja so pokazali določene prihranke pri stroških goriva v primerjavi z dizelskimi avtobusi, vendar se glede na precej višjo nabavno ceno naložba v hibridna vozila z ekonomskega vidika ne izplača. Upravičena bi bila ob upoštevanju okoljskih koristi (manj izpustov in hrupa), čeprav tudi pri tem evropske smernice dajejo prednost avtobusom, ki jih v celoti poganja električna energija iz obnovljivih virov,” je pojasnil direktor javnega podjetja Marprom Bernard Majhenič.

Bernard Majhenič, dir. Marprom

Bernard Majhenič, dir. Marprom

Mestna občina Maribor, Marprom in Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo sodelujejo tudi pri evropskem projektu ELIPTIC (Electrification of Public Transport in Cities), v okviru katerega se zaključuje študija Potenciali električnega javnega potniškega prometa v Mariboru. “V zadnjih letih intenzivno posodabljamo vozni park našega mestnega potniškega prometa, veseli pa me, da ves čas iščemo načine, kako v mesto pripeljati vozila na obnovljive vire energije in se distancirati od naftnih derivatov. Na nedavni seji mestnega sveta smo potrdili tudi investicijski program za nakup novih avtobusov s pomočjo sredstev iz Eko sklada v letu 2018. V načrtu je šest nizkopodnih avtobusov na alternativno gorivo (CNG, elektrika ali hibridni pogon),” je dejal župan MO Maribor Andrej Fištravec.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor

Andrej Fištravec, župan MO Maribor

Korak naprej k elektrifikaciji v mariborskem javnem potniškem prometu pa je tudi nabava malega električnega vozila, ki bo brezplačno prevažalo ljudi po peš coni v središču Maribora. “Tovrstno vozilo, namenjeno stanovalcem na tem območju, starejšim ljudem, obiskovalcem mesta in turistom, bomo predvidoma predali v uporabo proti koncu tega leta,” še pravijo na Marpromu.

Mariborčani lahko na mesečnih položnicah v prihodnje pričakujejo nekoliko višje cene vode. Mestni svetniki so včeraj potrdili elaborat Mariborskega vodovoda, s čimer se bo cena pitne vode novembra povišala za 2,4 odstotka.

 položnice

Po predlogu Mariborskega vodovoda je cena vodarine po novem določena v višini 0,6832 evra za kubični meter vode, medtem ko je ta doslej znašala 0,667 evra. Podražitev utemeljujejo z nezadostnimi občinskimi vlaganji v obnovo vodovodnega omrežja, zaradi česar pričakujejo porast stroškov prelomov in intervencij na omrežju, s tem pa tudi dežurne službe.

Po drugi strani se bo nekoliko znižala višina omrežnine, ki se bo poslej zaračunavala na osnovi stanovanjskih enot in ne več osnovnih priključkov. Osnovni priključek bo namesto dosedanjih 3,93 evra na mesec stal 3,41 evra, kar se bo najbolj poznalo pri enodružinskih stanovanjskih hišah, gospodarskih družbah in javnih zavodih. V večstanovanjskih stavbah zaradi drugačnega načina obračunavanja omrežnine ni mogoče napovedati, kakšne bodo dejanske spremembe v končnem znesku na položnici.

Nekateri mestni svetniki so bili do podražitve vodarine zelo kritični, župan Andrej Fištravec pa je izpostavil, da je sprememba zelo majhna. “Za tisoč litrov vode boste odšteli nekaj več kot cent več,” je poudaril in spomnil na predvideno znižanje omrežnine.

Opozicije s tem ni prepričal. “Z 20.000 priključkov, ki ste jih doslej zaračunavali po 3,93 evra, boste po novem prešli na zaračunavanje 44.000 priključkov po 3,41 evra!” je bila ogoročena mestna svetnica Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Lidija Divjak Mirnik.

Na koncu so nove cene z 11 glasovi za in devetimi proti (v sicer 45-članskem mestnem svetu) potrdili.

Na dnevnem redu včerajšnje seje mestnega sveta je bila sprva tudi prva obravnava novega občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, a so razpravo o tem preložili na kasnejši datum.

So pa mestni svetniki v drugi obravnavi sprejeli koncesijski akt o javno-zasebnem partnerstvu za obnovo kopališča Mariborski otok, na podlagi katerega bodo na občini lahko šli v preverjanje zanimanja zasebnikov za sodelovanje. Pred leti je eden od njih že pokazal interes, ni pa znano, če bo privolil v pogoje, ki so jih predstavniki občine zacementirali s tem aktom. Predvideno je namreč, da bi občina krila le stroške izvedbe vodovoda in kanalizacije, medtem ko bi vse ostalo kril zasebni partner v zameno za večletno koncesijo za upravljanje s kopališčem.

Vir: STA

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo gradbeno dovoljenje za lakirnico družbe Magna Steyr v občini Hoče-Slivnica in ga posredovalo družbi, so potrdili na okoljskem ministrstvu. Pogodba med vlado in Magno o finančni spodbudi države za investicijo v občini Hoče-Slivnica bo podpisana 17. oktobra.

Vir: Youtube

Vir: Youtube

Investitor je pred tem po nemalo zapletih nedavno vendarle uspel dobiti pravnomočno okoljevarstveno soglasje za gradnjo lakirnice, ki predstavlja enega ključnih elementov gradbenega dovoljenja. V skladu s posebnim zakonom za izvedbo te investicije, znanim tudi pod nazivom lex Magna, ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor.

Gradbena dela za prvo fazo bodo predvidoma končana do konca oktobra 2019, kot glavni izvajalec pa jih bo opravljal Pomgrad. Pripravljalna dela na terenu medtem že potekajo. Delavci državnega podjetja Slovenski državni gozdovi so tako že začeli sečnjo štirih hektarjev Rogoškega gozda, potrebno za zadostitev pogojem kmetijskega sektorja, ki v skladu s pravili zahteva zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč. Obenem na območju bodočega proizvodnega obrata potekajo tudi arheološka sondiranja.

Pogovore o pogodbi o finančni spodbudi pa sta vlada in Magna začeli po pridobitvi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja. Vlada je Magni Steyr sicer že marca sklenila dodeliti 18,61 milijona evrov finančne spodbude za investicijo v Hočah. Naložba v prvo fazo investicije, torej lakirnico, je sicer ocenjena na 146,4 milijona evrov in naj bi ustvarila nekaj več kot 400 delovnih mest.

V drugi fazi investicije naj bi Magna po napovedih ustvarila še okoli 1500 delovnih mest, s čimer je izpolnjen pogoj najmanj 1000 delovnih mest za podelitev spodbude za strateško investicijo, skupaj pa naj bi vrednost investicije prvih dveh faz presegla 450 milijonov evrov. V nadaljevanju se nato ob zadostnih naročilih na trgu napovedujeta še dve fazi.

Z načrti investitorja s projektom Magna Nukleus je po prepričanju vlade izpolnjen tudi zakonski pogoj glede dolgoročne ohranitve investicijskega projekta in proizvodnje v Sloveniji za najmanj 10 let od sklenitve pogodbe o izvedbi naložbe. Končni cilj naj bi namreč bil vzpostavitev polno funkcionalnega avtomobilskega obrata na območju ob mariborskem letališču, ki naj bi dopolnjeval Magnino lokacijo v bližnjem Gradcu.

Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– 31. svečana trgatev Stare trte
– Odprli prvo električno polnilnico v Hočah
– Dobrodošlica mariborskim brucem – Bolnikom mariborske pediatrije podarili punčke iz cunj
– Otvorili prenovljeno partizansko bolnišnico Tevakin
– Na svetovno prvenstvo v Maribor prihaja več kot 800 sabljačev

V Mariboru se je danes začel dvodnevni posvet ekonomskih svetovalcev, ki svoje delo opravljajo na slovenskih konzularnih predstavništvih po svetu. Nagovorila sta jih minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, kakor tudi mariborski župan Andrej Fištravec. Oba sta poudarila, da je gospodarska diplomacija pomemben temelj razvoja za državo in Maribor.

Jasno nam je, da brez izvoza in gospodarske rasti ni dobre perspektive, zato mora biti gospodarska diplomacija eden od stebrov slovenske zunanje politike,” je dejal minister za zunanje zadeve Karel Erjavec. Po njegovih besedah se dosedanjega prispevka ekonomskih svetovalcev ne da opisati s številkami, glede na odzive slovenskega gospodarstva pa je prepričan, da je to zelo zadovoljno z njihovim delom in pomočjo, ki jim jo nudijo pri vzpostavljanju stikov, ugotavljanju potreb na trgih in poznejši sklenitvi poslovnih dogovorov. Minister je mariborsko vzpostavljanje gospodarskih vezi v tujini označil za dobrega, to pa po njegovem kažejo tudi precej boljši gospodarski rezultati ne le drugega največjega mesta, ki mu Erjavec pripisuje pomembno vlogo, pač pa tudi regije in države. Mariborski župan Andrej Fištravec, pa je že dejstvo, da današnji posvet poteka v Mariboru označil kot zelo pomembno dejstvo. Podrobnosti v video izjavi.

Štajerski podjetniki iščejo nove priložnosti
Uvodni dan posveta bo sicer v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico namenjen podjetnikom, za katere so pripravili razpravo o priložnostih in izzivih za mala in srednja podjetja v tujini, pa tudi njihov pogled na načine vključitve društev Slovencev in poslovnih klubov Slovencev v tujini v medpodjetniško povezovanje in odpiranje novih priložnosti v tujini. Glavni del popoldanskega programa pa je namenjen medsebojnim posamičnim pogovorom podjetij z ekonomskimi svetovalci ter svetovalko za mednarodno sodelovanje na stalnem predstavništvu pri Evropski uniji. Jutrišnji, drugi dan posveta pa bo potekal v Ljubljani in bo namenjen predstavitvam novejših iniciativ povezovanja podjetij na področju internacionalizacije.
Vir: STA

Foto: Facebook Štajerska gospodarska zbornica

Foto: Facebook Štajerska gospodarska zbornica