Gospodarstvo | bktv

Občina Muta v izdelavo celostne pr...

Dodano: 5 October 2017

Včeraj popoldne so v avli Osnovne šole Muta izvedli prvo javno razpravo z občani, v okviru izdelave celostne prometne strategije (CPS).

Občina Muta je bila uspešna na razpisu Ministrstva za okolje in prostor, Sklada za podnebne spremembe, in je za leti 2017 in 2018 dobila odobreno sofinanciranje za izdelavo celostne prometne strategije (CPS).

V ta namen so včeraj pripravili javno razpravo z občani, ki so podali mnenje glede sedanje prometne ureditve in predloge glede prihodnje prometne ureditve v občini. “Želimo si čim boljšo prometno ureditev, da bi bila za vse varna. Sicer smo z prometno ureditvijo zadovoljni, bi pa si želeli varno šolsko pot in dodatna parkirišča. Pričakujemo, da se bodo stvari uredile, predvsem, da se bo umiril promet, da bo vse skupaj bolj varno za občane občine Muta in predvsem, da bo poskrbljeno za otroke, da bodo varno prihajali v šolo,” so povedali občani.

V prvi fazi (CPS) so se odločili, da bodo najprej zbirali predloge in pobude občanov. “Sedaj smo v fazi “postavljanja diagnoze”. Ugotavljamo prometno varnost, kritične točke, probleme. Danes smo prvič pozvali širšo javnost, da s svojega vidika opozorijo, kje vidijo občani problematične točke, izpostavljena je bila nedokončana kolesarska pot med Gortino in Sp. Muto, izpostavili so tudi nekaj varnih peš poti z pločniki za šoloobvezne otroke, predlagali so predlog za enosmerno ali celo zaporo ceste okrog same osnovne šole Muta, in še vrsto tovrstnih predlogov,” je dejal župan Občine Muta Mirko Vošner. K temu je dodal, da bodo na podlagi tega vse skupaj strokovno preučili, prav tako pa bodo še tovrstne predloge zbirali na 2. javni razpravi, ki bo v sredo, 11. oktobra 2017 od 17. do 18.30 ure v avli Osnovne šole Muta.

Kot je pojasnil predstavnik izvajalca izdelave CSP Matej Dobovšek iz podjetja Linear d.o.o., gre za prvo fazo zbiranja in analize podatkov. “Opravili smo že 4 terenske oglede. Sprašujemo in zapisujemo, analiziramo mnenja. Seveda pa je v občini nekaj mest oz. območij, ki jih bo treba izboljšati. Ponekod manjkajo pločniki, ponekod ni avtobusnih postajališč, in to so nekatere vsebinske tematike, ki smo jih zaznali do sedaj,” je dodal Dobovšek.

V Mariboru se obeta nekaj sprememb ...

Dodano: 5 October 2017

Mariborčani lahko na mesečnih položnicah v prihodnje pričakujejo nekoliko višje cene vode. Če bodo mestni svetniki danes potrdili elaborat Mariborskegavodovoda, se bo cena pitne vode povišala za 2,4 odstotka. Nekatere spremembe se obetajo tudi pri obračunavanju omrežnine in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

V Mariborskem vodovodu predlagajo, da se ceno vodarine za leto 2017 določi v višini 0,6832 evra za kubični meter vode, medtem ko je ta doslej znašala 0,667 evra. Podražitev utemeljujejo z nezadostnimi občinskimi vlaganji v obnovo vodovodnega omrežja, zaradi česar pričakujejo porast stroškov prelomov in intervencij na omrežju, s tem pa tudi dežurne službe.

Po drugi strani se bo nekoliko znižala višina omrežnine, ki se bo poslej zaračunavala na osnovi stanovanjskih enot in ne več osnovnih priključkov. Osnovni priključek bo namesto dosedanjih 3,93 evra na mesec stal 3,41 evra, kar se bo najbolj poznalo pri enodružinskih stanovanjskih hišah in gospodarskih družbah. V večstanovanjskih stavbah zaradi drugačnega načina obračunavanja omrežnine ni mogoče napovedati, kakšne bodo dejanske spremembe v končnem znesku na položnici.

Če mestni svetniki ne bodo imeli pripomb, bodo nove cene stopile v veljavo novembra.

Na dnevnem redu današnje seje mestnega sveta je tudi prva obravnava novega občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki nadomešča sprejetega v letu 2003, predvsem s ciljem uskladitve z državno zakonodajo. Spremembe naj bi se najbolj poznale pri gospodarskih družbah, kot so na primer Dravske elektrarne Maribor, medtem ko pri povprečnih gospodinjstvih ni pričakovati večjih sprememb.

Vir: STA

Na Trgu svobode “čista” zabava...

Dodano: 29 September 2017

Javno komunalno podjetje Snaga bo jutri priredilo Dan Snage, med 10. in 13. uro na na Trgu svobode.

Podjetje Snaga v mestu opravlja številne pomembne gospodarske javne službe – ravnanje z odpadki, čiščenje javnih površin, urejanje in vzdrževanje zelenih in utrjenih površin, skrb za zapuščene živali. 250 zaposlenih se tako dnevno trudi, da je mesto čisto in urejeno. “Enkrat na leto občankam in občanom omogočimo vpogled v naš vsakdan in na Trgu svobode pripravimo zabavo za vso družino,” so sporočili iz Snage.

“Tudi letos bomo na ogled postavili paradne konje našega voznega parka. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v praznjenju posod na smetarskem vozilu, popeljali se bodo lahko z električnim vozilom, ki ga uporabljamo za čiščenje mesta, s triciklom na električni pogon, ki služi enakemu namenu, najmlajše bo zabaval Duško,” so še sporočili. Ob tem pa še dodajajo, da bodo izvedli tudi tekmovanja v pravilnem ločevanju, na zelenih delavnicah pa si bodo obiskovalci lahko izdelali lastne mini zeliščne vrtove.

Statistični podatki o zbranih odpadkih kažejo, da je ločevanje v Mariboru iz leta v leto boljše. Tako mešani komunalni odpadki predstavljajo 38 % vseh zbranih komunalnih
odpadkov. Uspešnost posamezne lokalne skupnosti pa se ne bo več merila v tem, koliko odpadkov zbere ločeno, ampak po tem, kako so ti odpadki uporabljeni v procesih obdelave in predelave, torej po tem, kaj se z odpadki zgodi v nadaljnjih procesih. Evropska unija namreč omejuje uporabo odlagališč in si z zakonodajo prizadeva, da iz odpadkov zares pričnejo nastajati nove surovine. “Zato bomo na Dnevu Snage predstavili tudi potencial sortirnice, ki jo gradimo in ki nam bo, zraven zagotavljanja realnih in stabilnih cen za uporabnike, omogočala tudi doseganje evropskih okoljskih ciljev,” so še dodali.

Občinski informator 761 (25.9.2017...

Dodano: 27 September 2017

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Sodba o razžalitvi mariborskega rektorja najverjetneje novembra
– Na Muti posekali kostanje
– Na slavnostni seji v Radljah podelili 3 občinske plakete in nagrado
– Razstava „Vlak bratstva in enotnosti“ odkrila globoke spomine
– Na dan brez avtomobila je cesta v Vuzenici postala igrišče
– Slovesnost spominov na Jugovi domačiji
– Okronali 11. kraljico jabolk
– Maribor je bil Zzrolano mesto

VIDEO: Na Muti posekali kostanje

Dodano: 26 September 2017

Na Muto so pretekli teden začeli s poseko kostanjev. Ta je nujna zaradi izgradnje avtobusnega postajališča in izvedbe projekta vodooskrbe, pojasnjujejo pristojni. Občani pa so deljenjih mnenj. Odstranjena drevesa se bodo nadomestila z novimi ustreznimi drevesi, zagotavljajo na Občini Muta.

27 milijonov za razvoj Koroške reg...

Dodano: 22 September 2017

Člani sveta Koroške regije in razvojnega sveta regije so v Radljah ob Dravi potrdili prvi dogovor za razvoj regije. Med štiri projekte so razdelili del od 27 milijonov evrov, namenjenih regiji. Nad potrjenim pa sta razočarana župana občin Prevalje in Črna na Koroškem.

V potrjenem prvi dogovoru za razvoj Koroške regije so vključeni štirje projekti, za katere bo financiranje neposredno odobreno in ne gredo na razpise. Gre za projekte izgradnje čistilnih naprav v Črni na Koroškem in na Prevaljah, daljinsko kolesarsko povezavo Trbonje-Maribor in regijsko štipendijsko shemo. Skupaj so vredni okoli 15 milijonov evrov. Kljub temu, da sta v dogovor vključeni čistilni napravi v Črni in na Prevaljah, sta ravno župan Matija Tasič in županja Romana Lesjak glasovala proti takšnemu dogovoru. Razlog za to je, da sprejeti dogovor predvideva bistveno nižje sofinanciranje projektov s strani sredstev EU in države kot pa prvotni dogovor za razvoj regije, ki sta ga svet koroške regije in razvojni svet regije potrdila decembra 2015. Hkrati pa naj bi sprejeti dogovor ogrožal izgradnjo čistilnih naprav.

Čistilna naprava.

Po novem namreč projekti ne kandidirajo za sredstva na posameznih razpisih, ampak se mora Koroška regija sama dogovoriti, za katere projekte bo namenila 27 milijonov njej dodeljenih evrov, pri čemer pa župan Občine Radlje ob Dravi in predsedujoči Svetu Koroške regije Alan Bukovnik kot “edini korektni kriterij” navaja število prebivalcev in je v skladu s tem tudi pripravil predlog, o katerem so glasovali najprej na svetu regije in nato še na regijskem razvojnem svetu. Pri glasovanju o dogovoru mu je sledilo še devet drugih koroških županov, medtem ko sta župana Črne in Prevalj glasovala proti. Glede na dogajanje na tej seji sveta regije bosta oba še razmislila o tem, ali bosta občini v prihodnje sploh še sodelovali v svetu regije in razvojnem svetu.

Ni denarja, kazen pa grozi
“Pod temi pogoji Občina Prevalje ne more narediti čistilne naprave in je tudi ne bomo, ker nimamo finančnih sredstev,” je dejal Tasič, župan Občine Prevalje. Kot največji problem je izpostavil dejstvo, da je na načrtovano čistilno napravo vezana tudi 100 milijonov evrov vredna naložba družbe Lek na Prevaljah, saj je predvideno, da se s fekalnimi vodami priključi na čistilno napravo. Občina Prevalje bi po prvotnem dogovoru za čistilno napravo dobila 5,4 milijona evrov sredstev sofinanciranja, kar bi predstavljalo okoli 85 odstotkov upravičenih stroškov projekta, po sedaj potrjenem pa se ji obeta 2,3 milijona evrov, sama pa bi morala prispevati 4,3 milijona evrov. A Tasič pravi, da občina teh sredstev nima, niti ni kreditno sposobna do te mere. Izpostavil je še, da je država spremenila pravila igre tik pred zdajci in naredila tudi napako, saj bi morala za takšne projekte, kot je izgradnja čistilnih naprav, zagotoviti zadostna sredstva oz. v takem deležu sofinanciranja, ko so ga pri izgradnji čistilni naprav v preteklosti bile deležne druge občine. V primeru neizgradnje čistilnih naprav jo namreč čakajo kazni v Bruslju.

Tudi Lesjakova, županja Občine Črna na Koroškem, je potrditev dogovora sprejela z “veliko grenkobe”, čeprav je takšno odločitev glede na “pogovore v ozadju” pričakovala. Kriterij števila prebivalcev se ji ne zdi sprejemljiv, kot pomembne je izpostavila tudi kriterije velikosti občine in oddaljenosti ter razvitost občine, prav tako se ji zdi nesprejemljiva sprememba pravil v zadnjih dveh mesecih. Za zdaj še ne ve, ali se bodo projekta sploh lotili na prvotno zastavljen način. Ta je napreč predvideval višji odstotek sofinanciranja.
Vir: STA

Mariborčani prvi v Sloveniji dobil...

Dodano: 21 September 2017

Mariborski vodovod se je z današnjim dnem uradno vpisal v zgodovino kot prvo podjetje v Sloveniji, ki je za slepe in slabovidne prilagodilo svojo spletno stran, položnice pa izdalo tudi v Braillovi pisavi.
Slepim in slabovidnim osebam so želeli omogočiti enake možnosti v smislu večje samostojnosti pri urejanju finančnih obveznosti. “Gre za gesto, ki nas nič ni stala, le malo truda in volje je bilo potrebno. Cilj tega je, da se dvigne kvaliteta življenja in, da so lahko tudi slepi in slabovidni ljudje obveščeni na njim najboljši način,” je na današnjim novinarski konferenci povedal Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda in pobudnik danes predstavljene ideje. Tako so med svoje uspehe vpisali tudi ta, za Slovenijo edinstven projekt.

Razveselili slepe in slabovidne, podjetnikom pa dali zgled
Predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor, Milan Mugerle, je priznal, da so bili v društvu presenečeni, ker se je nekdo prvič na takšen način spomnil nanje. “S takšnimi položnicami bodo lahko sedaj naši člani enakopravno obveščeni o svojih stroških, svoje finance bodo lahko vodili bolj samostojno, kar jim veliko pomeni,” je dejal. Očitno je tako postal Mariborski vodovod zgled za ostaja podjetja. V društvu upajo, da se bodo za podobno potezo izdajanja položnic in ostalih obvestil v Braillovo pisavo lotili še kje. “Vsak bi bil rad natančno obveščen o porabi, da bi lahko potem tudi kaj prihranil. Želimo si, da bi lahko recimo tudi bančne izpiske prejemali na podoben način, s čimer bi bilo naše življenje lažje,” je dodal Mugerle.

Podrobnosti jutri ob 18.30 na BK TV.

Konec tedna na Pohorju dirka v spus...

Dodano: 21 September 2017

Konec tedna bo na klasični progi svetovnega pokala na Mariborskem Pohorju peta in hkrati zadnja dirka domačega mednarodnega pokala v spustu z gorskimi kolesi. Ker naslovi še niso oddani, bo Downhill Visit Pohorje še posebej zanimiv.

Prva sezona serije dirk v gorskokolesarskem spustu Unior Downhill Cup je pred zaključnim dejanjem. Ta konec tedna, 23. in 24. septembra, bo na Mariborskem Pohorju potekala peta in zadnja dirka serije. Društvo gorskih kolesarjev Pohorje prireja dirko pod imenom DH Visit Pohorje 2017 za slovenski in hrvaški pokal ter za točke Mednarodne kolesarske zveze UCI druge kategorije.

Vodilna v članskih kategorijah in tudi sicer najuspešnejša tekmovalca sezone, Monika Hrastnik (KK Črn trn) med ženskami in Jure Žabjek (Unior Tools Team) med moškimi, sta zaradi zgodnjega odhoda na svetovno prvenstvo v Avstraliji sicer izpustila četrto dirko na Soriški planini, a sta klub temu oba ostala na vrhu razvrstitev. Državna prvaka, zmagovalca letošnje skupne razvrstitve v evropskem pokalu in desetouvrščena na lestvici UCI pred finalom nimata ogromne prednosti, tako da se bosta morala še malo podvizati, zlasti Žabjek, ki mu za vrat diha izkušeni Miran Vauh (KK Črn trn), mojster tehničnih in drsečih prog. Če bi Vauh dobil obe vožnji, Žabjek pa bi bil obakrat tretji, gre naslov Vauhu.

Še bolj napeto bo pri mladincih. Rudi Pintar (Sinter Brakes Team), ki je v nedeljo tudi postal zmagovalec evropskega pokala, je spomladi slabo začel nastopanje v domačem pokalu, pred finalom je na drugem mestu in za vodilnim Maticem Kokljem (Wolf Racing Team) zaostaja 61 točk. Če bi bil Rudi najhitrejši v obeh nedeljskih nastopih, Matic pa obakrat drugi, se vrstni red še ne bo zamenjal.

Že sloves proge svetovnega pokala ponavadi v Maribor pritegne zanimivo udeležbo. Med prvimi prijavljenimi so predstavniki osmih držav, najmočnejšo konkurenco domačinom pa je najverjetneje iskati med avstrijski tekmovalci.

Za to priložnost so v Bike parku Pohorje prenovili klasično progo za spust od koče Luka do spodnje postaje vzpenjače. 2125 m dolgo progo s 465 m padca, ki je gostila tudi dirke svetovnega pokala, bodo takoj po dirki ponovno vključili tudi v ponudbo parka. Proti koncu zadnjega gozda so pripravili povsem nov odsek, vendar: “Od vremena je odvisno, če bo celoten odsek dovolj utrjen za uporabo. Morda se bomo kakšnemu delu morali izogniti,” je ob tem dejal vodja organizacije Iztok Kvas.

Uradni trening bo v soboto potekal med 14. in 18. uro. V nedeljo bo jutranji trening od 9. do 11. ure, ob 12. uri se začne polfinalni nastop, ob 14.30 pa finalni.

Unior Downhill Cup je nadgradnja slovenskega pokala v spustu, ki pod okriljem Odbora za gorsko kolesarstvo Kolesarske zveze Slovenije poteka že od leta 1993. Prva dirka na Lošinju je v koledarju Mednarodne kolesarske zveze (UCI) vpisana kot dirka prve kategorije, naslednje štiri pa kot dirke druge kategorije. Dirka v Cerknem bo hkrati državno prvenstvo. Lošinj, Kranjska Gora, Soriška planina in Maribor štejejo tudi za pokal Hrvaške.
Vir: STA

V oktobru naj bi zaživela letalska...

Dodano: 18 September 2017

Belgijsko-slovenska družba VLM Airlines naj bi oktobra predstavila letalske povezave med Mariborom in Beogradom, navaja spletni portal exyuaviation.com. Prvi leti so predvideni za 9. oktober in naj bi potekali petkrat tedensko. VLM Airlines teh navedb še ni potrdila, je pa po pisanju portala večkrat namignila o povezavi s srbsko prestolnico.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Kot je povedal predstavnik za odnose z javnostjo pri slovensko-belgijski letalski družbi Yves Panneels, so ga omenjene informacije v javnosti presenetile, predvsem pa so prehitre za to, da bi jih potrdili. Ponovil je, da so v sestavljanju zimskega urnika in da so se za povezave z Mariborom pogovarjali z različnimi letališči, tudi beograjskim.

“Vendar so novice o omenjeni liniji še prehitre. VLM je tamkajšnje letališče obvestil o slotih, tako kot tudi številna druga letališča, a za zdaj dokončne odločitve še niso sprejete. Zato smo odgovorne že pozvali, da umaknejo novico s portala,” je pojasnil Panneels.

Sicer pa so v letalski družbi že večkrat za letos napovedali vzpostavitev linij z Londonom, Berlinom, Hamburgom, Barcelono, Zürichom, Beogradom, Splitom in Podgorico na eni ter kitajskimi mesti Xian, Chongqing in Nanchang na drugi strani.

Zelo kratka vzpostavitev dveh letalskih linij družbe VLM Airlines, ki sta Mariboravgusta povezali z dalmatinskima Splitom in Dubrovnikom, je zadnji teden avgusta v skladu z napovedmi prenehala obratovati. Čeprav so v družbi takrat napovedali, da bo zimski urnik letenja znan že konec avgusta, za zdaj načrtov še niso razkrili.

VLM Airlines je sicer blagovna znamka pod katero letalske storitve skupaj razvijata belgijska družba SHS Antwerp Aviation in slovenska družba VLM Airlines, obe pa sta nastali pod okriljem nizozemske družbe SHS Aviation.

Družba SHS Antwerp Aviation je po lanskem propadu takratne družbe VLM Airlines prevzela del letal in vsa druga njena sredstva. Ta je nastala s pomočjo 60-odstotnega deleža nizozemskega in 40-odstotnega deleža kanadskih vlagateljev in upravlja tudi s slovensko družbo SHS Aviation, ki je preko Aerodroma Maribor najemnik mariborskega letališča.

Vir: STA

Inštitut Wcycle Maribor bo odslej ...

Dodano: 18 September 2017

Potem ko se je Božidar Resnik odrekel funkciji so člani svet zavoda Inštituta Wcycle Maribor (v nadaljevanju Inštitut) na današnji seji sprejeli sklep, s katerim bodo na funkcijo direktorja imenovali Tineta Šalamona.

Tine Šalamon je predstavnik podjetja Energetika Maribor, kjer opravlja dela iz področja dejavnosti ravnanja z blatom iz centralne čistilne naprave Maribor in razvojnimi projekti, ki so v tesni povezavi s projekti krožnega gospodarstva. S poznavanjem področja krožnega gospodarstva naj bi tako sledil viziji Inštituta Wcycle, to je iskanju najboljših ekonomskih in ekoloških rešitev za obvladovanje vseh masnih, energetskih, vodnih in drugih tokov. “Od novega direktorja pričakujemo, da bo sledil ciljem in časovnici izvedbe predvidenih projektov Inštituta Wcycle” so sporočili iz Mestne občine Maribor. Slednja je tudi nosilka strateškega Wcycle, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta: Energetika, Snaga, Nigrad, Mariborski vodovod in Marprom.

18 projektov vrednih več kot 100 milijonov evrov
V okviru krožnega gospodarstva na MO Maribor načrtujejo 18 projektov, ki so jih zastavili v sodelovanje s predstavniki vseh podjetij, ki sodelujejo v Inštitutu. Projekti so usmerjeni na področje učinkovitega gospodarjenja z viri. V izvedbeni vrednosti so ocenjeni na več kot 100 milijonov EUR (projekti finančno ne temeljijo na pogojih pridobivanja nepovratnih sredstev, ampak na realnem investicijskem denarju), ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. “Na ravni mesta smo v ta namen od leta 2015 sprejemali strategije, in sicer strategijo ravnanja z odpadki, kjer smo nakazali prehod v krožno gospodarstvo, sprejeli smo Trajnostno urbano strategijo, kjer je Wcycle že bolj podrobno opredeljen in pred kratkim tudi Izvedbeni načrt TUS” so sporočili iz MO Maribor. Trenutno je glavni poudarek Inštituta Wcyle na pripravi oz. obdelavi virov, s katerimi mesto razpolaga (zaprto odlagališče Pobrežje in Dogoše, gradbeni in industrijski odpadki, biomasa za energetsko izrabo, odvečna in izgubljena toplota, prečiščena odpadna voda za ponovno uporabo, delitev, obnova in ponovna uporaba dobrin, …) za konkretno načrtovanje in izvedbo zastavljenih projektov najprej predvsem iz vidika ustreznih pravnih podlag (dovoljenj, dovoljenih dejavnosti, …), nato pa tudi z vidika njihove ekonomske upravičenosti.

Krožno gospodarstvo je strateški razvojni model
“Z ustanovitvijo Inštituta Wcycle je Maribor dobil strateški razvojni model, ki mesto postavlja na evropski zemljevid naprednih zelenih mest in sodeluje v Partnerstvu za prehod na zeleno gospodarstvo, kjer skupaj s partnerji in predstavniki ministrstev iščemo optimalne rešitve za izvedbo v Mariboru potrebnih in predvidenih projektov,” poudarjajo na MO Maribor. To argumentirajo z opisom na spletni strani vlade.

Terme Maribor po lanski vnovični i...

Dodano: 18 September 2017

Terme Maribor so lani z 270 zaposlenimi znova ustvarile visoko izgubo. Največji ponudnik nočitvenih zmogljivosti v Mariboru in na Pohorju, ki je v lasti ruskega kapitala, si je po dobrih dveh milijonih evrov izgube v letu 2015, lani pridelal še 1,4 milijona evrov minusa. Po besedah predsednika uprave Andreja Rakoviča si letos obetajo dobiček.

Mariborsko hotelirsko podjetje je lani ustvarilo skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, kar je za tri odstotke manj kot leto prej. V družbi padec skupnih prihodkov pojasnjujejo predvsem z nižjimi prihodki njihovega trgovskega dela, kar je posledica nove zakonske prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov ter povečane konkurence na področju trgovin.

Segment turizma in gostinstva kot njihova primarna dejavnost družbe je namreč beležil izboljšanje rezultatov ter rast prihodkov, predvsem po zaslugi gostinstva ter wellness storitev. Rast turističnih prihodkov pripisujejo tudi dejstvu, da poleg lastnih upravljajo tudi z najetimi hoteli propadlega Športnega centra Pohorje.

“V leto 2016 smo vstopili v izrazito negotove finančne in strateško nedorečene razmere, na podlagi katere je februarja prišlo do spremembe na čelu družbe. Takoj zatem smo sprejeli kratkoročni načrt ukrepov za ustavitev negativnih trendov v hotelirstvu in gostinstvu ter pripravili temelje za pripravo dolgoročnega strateškega načrta,” je dejal Rakovič.

Prvi mož Term Maribor je tudi ob sklenitvi sodelovanja s skupino AccorHotels ostal skrivnosten glede ostalega dogajanja v podjetju. Potrdil je, da se želijo sami usmeriti predvsem k svoji osnovni dejavnosti, zato je Kompas že pred časom prevzel Travel Shope na mejnih prehodih v Šentilju in na Tratah. Prodali so tudi gostišče Štajerc v Mariboru, a kupec za zdaj na njegovo željo ostaja nerazkrit,

Zelo redkobeseden je Rakovič tudi glede nadaljnjega upravljanja hotelov Arena, Videc in Bolfenk, ki jih imajo v najemu od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Slednja jih sicer že nekaj časa prodaja, a postopka do konca ne želi komentirati, tudi v Termah Maribor pa za zdaj ne želijo povedati niti tega, ali so oddali ponudbo. Več o aktivnostih v njihovih hotelih bodo povedali že v kratkem, je še obljubil.

Po negativnih letih ga bolj veseli tekoče poslovanje, ki naj bi bilo bistveno boljše od preteklih let. Sanacijski ukrepi so po njegovem prijeli, to pa se kaže tudi v številkah. V prvih osmih mesecih so tako ustvarili že več kot 600.000 evrov dobička, zato je prepričan v boljše čase.

Razlog za to naj bi bil tudi skorajšnji vstop francoske hotelske verige AccorHotels na slovenski trg, kjer so si za prve partnerje izbrali prav njih. Preko njihove vzhodnoevropske skupine Orbis Hotel Group so z mariborskimitermami podpisali franšizna sporazuma, s katerima bosta hotela Piramida in Orel postala del omenjene verige. Gre za blagovni znamki Merkure in Ibis, hotela pa sicer ostajata last slovenskega podjetja.

Vir: STA

Pohorska vzpenjača bo zaradi vzdr�...

Dodano: 16 September 2017

Pohorska vzpenjača bo od 25. septembra do 13. oktobra zaradi vzdrževalnih del in pregledov zaprta.

Upravljavec žičniških naprav na Mariborskem Pohorju Marprom bo v času pred začetkom zimske sezone na njej izvajal posebne preglede in vzdrževalna dela. Kot so sporočili iz Marproma, bodo morali krožno kabinsko žičnico ustaviti zaradi del na nosilnih stebrih.

V treh tednih bodo v Marpromu za potrebe Bike parka ob koncih tedna vzpostavili prevoz na Pohorje s sedežnico Radvanje, prevoz s to sedežnico pa bo na razpolago tudi vsem ostalim obiskovalcem Pohorja.

Prav tako pa ob tem 7. oktobra znova načrtujejo delovno akcijo Očistimo Pohorje. Če bodo do takrat uspeli opraviti večino predvidenih del, bo gondola v času akcije obratovala, sicer pa bodo vozile sedežnice Radvanje, Poštela in Sleme, so sporočili.

Kot so še sporočili, načrtujejo, da bo gondola spet nemoteno delovala od 14. oktobra dalje. V Marpromu pa še dodajajo, da je izvajanje posebnih pregledov predpisano na določeno število obratovalnih ur žičnice in je nujno za njeno varno delovanje.

Tudi uradno odprli novi vrtec Pekre

Dodano: 16 September 2017

Včeraj popoldne so tudi uradno predali svojemu namenu novo zgrajeni vrtec Pekre.

Otvoritev prenovljenega vrtca Pekre, ravnateljica Vrtca Studenci Marjanca Karba in župan MO Maribor Andrej Fištravec

Vrtec Pekre, ki deluje kot enota Vrtca Studenci je do sedaj deloval v dotrajani vili, zgrajeni pred več kot 150 leti. Z gradnjo nove enote Vrtca Studenci v mestni četrti Pekre, so začeli oktobra lani. Investicija je stala nekaj manj kot milijon evrov.

Novi vrtec Pekre.

Novi vrtec ima okoli 640 kvadratnih metrov uporabnih površin in naj bi v končni fazi sprejel 76 otrok v dveh oddelkih prvega starostnega obdobja in dveh oddelkih drugega starostnega obdobja. Poleg štirih igralnic ima večnamensko avlo, dva prostora za individualno obravnavo, prostore za zaposlene, kuhinjo in urejeno zunanje igrišče.

Vrtec Pekre je zaenkrat edina večja občinska novogradnja v Mariboru v zadnjih letih. Dodaten zagon naj bi občinske investicije dobile s sredstvi iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), kjer je Maribor zaenkrat dobil zeleno luč za prvih pet projektov – energetsko obnovo stanovanj medobčinskega stanovanjskega sklada, ureditev nabrežja Drave, obnovo promenade v Mestnem parku, ureditev skate parka v Novi vasi ter obnovo Vojašniškega trga s Sodnim stolpom in vzpostavitvijo vinogradniškega muzeja.

Andrej Tumpej je novi direktor Drav...

Dodano: 14 September 2017

Poslovodstvo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je seji v torek, 12. septembra, za direktorja Dravskih elektrarn Maribor (DEM) imenovalo dosedanjega tehničnega direktorja družbe Andreja Tumpeja. Položaj bo prevzel s 30. septembrom, imenovan pa je bil za mandatno obdobje štirih let. Na položaju bo zamenjal Viljema Pozeba, ki je družbo vodil zadnjih osem let.

Andrej Tumpej, novi dir. DEM; vir: YouTube

Tumpej je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, v DEM pa je zaposlen že 26 let, so sporočili iz družbe. Novoimenovani direktor je doslej opravljal funkcije na tehničnem področju, marca 2009 pa je za obdobje šestih mesecev prevzel tudi mesto direktorja podjetja.

Poslovodstvo HSE, ki mu je na osnovi predhodnega soglasja nadzornega sveta holdinga zaupalo štiriletni mandat, je prepričal s strokovno pripravljenim in predstavljenim programom razvoja družbe, predvsem pa z jasno vizijo in strategijo njenega vodenja, so še zapisali v dravskih elektrarnah.

Tumpej je ob imenovanju pojasnil, da skupaj s sodelavci vedno išče nove rešitve za vse izzive, ki jih pred nas postavljajo proizvodne enote. “Vse omenjeno, z dodatnimi organizacijskimi in tehničnimi izzivi, bo tudi rdeča nit naslednjih štirih let, s ključnim ciljem, da Dravske elektrarne Maribor tudi v prihodnje ostanejo eden najpomembnejših proizvajalcev električne energije v Sloveniji in vitalen del skupine HSE,” so novega direktorja povzeli v družbi.

Pozebu, ki je družbo vodil zadnjih osem let, sicer mandat izteče 29. septembra. V HSE pa so nedavno povedali, da zagovarjajo politiko razvoja in zaupanja v lastne kadre, zato so h kandidaturi povabili notranje kandidate.

Fištravec pozdravlja prihod Magne

Dodano: 12 September 2017

Kot smo že poročali je zdaj tudi uradno “konec” ovir za projekt Magna. Mariborski župan Andrej Fištravec pa po izteku roka za pritožbe na okoljevarstveno soglasje Arsa za projekt Magne v občini Hoče-Slivnica pričakuje, da bo Magna Steyr sedež slovenskega podjetja v kratkem prenesla iz Ljubljane v regijo investicije.

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Kot je zapisal v pisni izjavi župan Mestne občine Maribor, se bo Magnina investicija “vpisala v zavest naše regije kot tisti projekt, ki je povezal ljudi in nas vse spodbudil k aktivni udeležbi v procesu nastajanja tovarne.” Po njegovi oceni je bilo v procesu potrjeno, da je lokacija, ki so jo predlagali na mariborski občini, primerna in omogoča izrabo že zgrajene državne infrastrukture na lokaciji in v regiji.

“Ne dvomim v razvojne ambicije Magne in jasno je, da je projekt Magna Nukleus le začetek in da bo sledila tako druga kot tretja faza projekta. Zato pričakujem, da bo sedež podjetja v kratkem prenešen v našo regijo, kjer se bo tudi odvijala dejavnost,” je poudaril Fištravec. K “Upam, da se bo praksa, da se za večje projekte ustanovi podjetje v Ljubljani, čeprav se bo dejavnost odvijala na drugem koncu države, konča. Ta realnost samo kaže, kako potrebna je decentralizacija države,” je še dodal.

V regiji pa bodo morali energijo usmeriti v zagotavljanje primernega in zadostnega domačega kadrovskega potenciala, je še spomnil.

Fištravec se je ob tem zavzel tudi za spremembe zakonodaje, ki bi omogočile domačim in tujim investitorjem “predvidljive časovne okvire” za pridobitev dovoljenj za pričetek proizvodnje oz. dejavnosti. Zavzel se je tudi za zaključek insolventnih postopkov v razumnih in predvidljivih rokih, za povečanje pristojnosti občin pri razpolaganju z zemljišči in cenovno politiko le-teh ter za ustanovitev regij.

Vir: STA

Za prihod Magne v Hoče ni več ovi...

Dodano: 12 September 2017

Zdaj je uradno – ovir za projekt Mahgna v Hočah ni več. Tako sta danes zatrdila predsednik vlade Miro Cerar in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Roki za pritožbe pa so potekli.

Opolnoči se je dokončno iztekel rok za vložitev pritožb s strani tistih nevladnih okoljskih in drugih organizacij, ki jim je Agencija za okolje in prostor priznala status stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja Magni za njeno investicijo v Hočah. Če ne bo presenečenj po pošti, bo to pravnomočno, kar je pogoj za gradbeno dovoljenje.

Popustili “5 pred dvanajsto”
Deset okoljevarstvenih organizacij je imelo možnost pritožbe na izdano soglasje, najbolj”glasni” pa bili v Umanoteri, Alpe Adria Green in Slovenskem E-Forumu. Slednji dve organizaciji sta tako rekoč popustili v zadnjem hipu, nazadnje Slovenski E-forum. V petek so ukamnili napovedano pritožbo, saj so dosegli zavezo Magne, da bo omogočila neposredni monitoring okoljevarstvenih podatkov. Odprto pa ostaja še vprašanje pritožbe skupine 27 prebivalcev Miklavža na Dravskem polju, ki jim agencija za okolje ni odobrila statusa stranskega udeleženca. Skupina se je na to odločitev pritožila na ministrstvo za okolje, na kateri so pritrdili agenciji, prebivalci pa so imeli do preteklega četrtka do polnoči čas za vložitev tožbe proti agenciji za okolje na upravno sodišče.

Vir: Youtube

Vir: STA

Streho nad mariborsko tržnico bo o...

Dodano: 11 September 2017

Izmed treh prejetih ponudb so člani posebne komisije izbrali najugodnejšo: za 18.620,00 € + DDV bo streho nad osrednjo mariborsko tržnico oblikovalo podjetje Biro Biro. Pogodbo z njimi bo podpisala Mestna občina Maribor, v podjetju pa morajo v 72 dneh pripraviti projektno dokumentacijo.

Komisija, ki je bila imenovana na podlagi pooblastila Mestne občine Maribor podjetju Snaga za izvedbo postopka pridobitve projektne dokumentacije za projekt strehe na osrednji mariborski tržnici, je v petek s sklepom imenovala najugodnejšega ponudnika, ki se je odzval na povpraševanje, posredovano trem ponudnikom konec julija. Vsi trije ponudniki so oddali popolne ponudbe v predpisanem roku, najugodnejši pa je bil Biro Biro, ki je pripravo projektne dokumentacije ponudil po ceni 18.620,00 € + DDV. Imo Biro je storitev ponudil za 29.025,00 € + DDV, Atelje Hočevar pa za 33.950,00 € + DDV.

Z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Biro Biro iz Maribora, bo Mestna občina Maribor sklenila pogodbo, iz katere bo izhajalo, da je izvajalec v roku 72 dni (takšen rok je ponudil najugodnejši ponudnik) dolžan pripraviti projektno dokumentacijo, ki je, ob soglasju Zavoda za spomeniško varstvo in soglasju zmagovalca arhitekturnega natečaja iz leta 2001 (Atelje Hočevar), podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. V kolikor bodo postopki pridobivanja vseh potrebnih soglasjih pristojnih institucij potekali po zastavljenem načrtu, bi lahko februarja prihodnje leto izdali razpis, s katerim bomo iskali izvajalca del, torej tistega, ki bo po pripravljeni projektni dokumentaciji streho dejansko tudi gradil.

Branjevke pod dežniki ob zaplatah snega.

Razblinili dvome o pristojnostih
Zaradi pravnega mnenja o avtorskih pravicah, ki ga je posredovala pooblaščena odvetniška pisarna v imenu Ateljeja Hočevar, je komisija zraven že obstoječih mnenj (Odvetniška pisarna Brence & Greifoner iz leta 2013 in Odvetniška pisarna Prebil & Potočnik letos) pridobila tudi stališče vodstva podjetja Snaga in pravne službe Mestne občine Maribor. Vodstvo Snage se v celoti strinja z ugotovitvami iz mnenja Odvetniške pisarne Brence & Greifoner, in sicer: »… smo mnenja, da lastnik oz. upravljalec mariborske tržnice v primeru predelave le-te lahko prosto izbere novo arhitekturno rešitev, pri čemer ni nujno, da se zaradi tega izvede postopek javnega natečaja /…/ Prav tako smo mnenja, da avtor nove mariborske tržnice (družba Atelje Hočevar d. o. o.) nima prednostne pravice do projektiranja novega objekta, je pa lastnik oz. upravljalec arhitekturnega objekta primoran po tem, ko bo izbral novo arhitekturno rešitev …/ pred izvedbo del pridobiti avtorjevo soglasje. /…/ Navedeno pomeni, da lahko lastnik arhitekturnega objekta v primeru, če soglasja ne uspe pridobiti v razumnem roku, pristopi k predelavi tudi brez soglasja.« Temu mnenju je aprila letos pritrdila tudi Odvetniška pisarna Prebil & Potočnik, kjer so zapisali, da iz leta 2006 sklenjene pogodbe med Ateljejem Hočevar in podjetjem Konstruktor d. o. o. izhaja, da »Atelje Hočevar nima materialnih avtorskih pravic, ki bi preprečevale, da bi nekdo tretji izvedel predelavo oz. nadgradnjo obstoječe projektne dokumentacije na način, da se izvede strešenje tržnice.« Pravna služba Mestne občine Maribor je izpostavila tudi dejstvo, »da Atelje Hočevar d.o.o. v postopku zbiranja ponudb primarno sploh ni nasprotoval izvedbi strešenja mariborske tržnice, celo nasprotno, v postopku je aktivno sodeloval ter oddal ponudbo /../ Vsekakor ni zanemarljivo, da je stališče Atelje Hočevar d.o.o. glede nedopustnosti poseganja v natečajno rešitev bila na družbo Snaga d.o.o. naslovljena šele po oddaji ponudbe, kar po našem mnenju vsekakor kaže na to, da se je Atelje Hočevar d.o.o. (vsaj konkludentno, z oddajo ponudbe na povpraševanje) strinjal s predrugačenjem prvotne natečajne rešitve, saj bi v nasprotnem primeru zagotovo že takoj izrazil svoje nestrinjanje s posegom in ne šele po oddaji ponudbe.«

Alpe Adria Green se ne bo pritožil...

Dodano: 10 September 2017

Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, katere upravni odbor je minuli teden izglasoval pritožbo na okoljevarstvo soglasje za investicijo Magne v Hočah, se na odločbo Agencije za okolje ne bo pritožila, poroča Večer. Po njihovih informacijah se je večina članov upravnega odbora na vnovičnem glasovanju izrekla proti pritožbi.

FOTO: www.mojvideo.com

Po neuradnih informacijah sta Alpe Adria Green in investitor v lakirnico v Hočah. Magna Nukleus uskladila protokol, ki ga podpira večina članov nadzornega sveta organizacije. Ne podpirajo ga sicer vsi, vendar je podpora dovolj velika, da se Alpe Adria Green na izdano okoljevarstveno soglasje ne bo pritožila, pa piše časnik Finance.

Kot kaže, bo okoljevarstveno soglasje za pričetek gradnje Magnine lakirnice v občini Hoče-Slivnica v torek veljavno. Do takrat ima namreč Alpe Adria Green še čas za vložitev pritožbe, končno odločitev pa naj bi sicer iz organizacije, kot so nedavno napovedali, sporočili dan prej. Predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard danes za pojasnila ni bil dosegljiv.

Ob tem je spletni portal Siol.net poudaril, da bo v ponedeljek znano še, ali so prebivalci Miklavža na Dravskem polju vložili tožbo na upravno sodišče.

Pritožba Alpe Adria Green na okoljevarstveno soglasje je sicer ostala še edina odprta v vrsti morebitnih pritožb, o katerih so razmišljale okoljevarstvene organizacije. V petek je Slovenski E-forum napovedano pritožbo dokončno umaknil, saj so, kot je pojasnil vodja Gorazd Marinček, z Magno in predstavniki vlade sklenili protokol o dopolnitvi okoljevarstvenega dovoljenja.

Pritožba na okoljevarstveno soglasje bi lahko, kot so večkrat opozorili predstavniki vlade, ogrozila napovedano investicijo, saj bi to začetek gradnje odložilo do te mere, da bi se Magna raje odločila za drugo državo.

Vir: STA

Minister Gašperšič in župan Fi�...

Dodano: 8 September 2017

Tudi v Mariboru naj bi imeli drugi tir, ki je posredno odvisen od odmevnega drugega tira med Divačo in Koprom, zaradi katerega je razpisan referendum. Sta pa minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec danes govorila tudi o (ne)smiselnosti uporabe vinjet na mariborski obvoznici.

V Mariboru in bližnji okolici naj bi se v kratkem začeli izvajati projekti, ki so “tleli” že desetletje – kot denimo: obnova glavne železniške postaje, železniška proga od Maribora do Šentilja, podvoz pod železniško progo na Ljubljanski cesti, razširitev letališča Maribor, t. i. limbuška obvoznica, priklop južne obvoznice na avtocesto ter prenos podaljška Tržaške ceste iz občinske v državno cesto (s čimer bi lahko država financirala obnovo tistega dela enega najbolj prometno obremenjenih križišč v Mariboru, ki je iz letošnje obnove “izvisel”). “Če bi vladi uspelo potrditi takšne načrte, bi to predstavljalo nov mejnik v razvoju mariborske regije“, je dejal mariborski župan Fištravec in tako izrazil zadovoljstvo nad doseženimi dogovori. “Intenzivno delamo na pripravi državnega prostorskega načrta. V mesecu septembru pričakujemo, da bo na vladi sprejet sklep o začetku priprave in potem, v skladu z začrtano časovnico, bi bil ta prostorski načrt v spomladanskih mesecih naslednjega leta sprejet,” je danes dejal Gašperšič, minister za infrastrukturo.

Najprej podvoz pri Ljubljanski cesti

Od vseh naštetih je trenutno najbliže realizaciji projekt podvoza pod Ljubljansko cesto. Predvideno je, da se bo na septembrsko sejo Mestnega sveta uvrstilo točko dnevnega reda za potrditev investicijske dokumentacije PIZ (predinvesticijska zasnova) ter IP (investicijski program). Skupna ocenjena projektantska vrednost del znaša: 7.968.552,18 € z DDV. V ta sklop investicije pa je vključena tudi celovita obnova in revitalizacija Magdalenskega parka (pogoj ZVKD). “Načrt krajinske arhitekture parka je sestavni del projektne dokumentacije in se izvaja hkrati z ostalimi deli. Ocenjena vrednost del na parku je 660.000 € z DDV. V sklopu del je tudi ureditev kolesarske steze Ob Železnici do nadvoza na Titovi cesti in naprej proti Europarku. V križiščih Ljubljanska ul. z Ul. Moše Pijade in Jezdarsko ulico bosta izvedena krožišča,” so še pojasnili na MO Maribor.

Odvisnost od referenduma
Po besedah ministra Gašperšiča se lahko zgodi, da bodo v primeru, če vladni predlog projekta drugega tira na referendumu pade, ogroženi tudi mariborski prometno-infrastrukturni projekti, ker državi ne bi ostalo dovolj denarja. Vse te projekte, ki sta jih danes omenjala minister in župan, naj bi bilo možno realizirati pod pogojem, da bo drugi tir izveden na način, kot so ga predlagali na vladi. Ta predlog naj bi namreč s predvideno finančno strukturo zagotavljal dovolj nizek “prispevek” davkoplačevalskega denarja, da bi ga ostalo dovolj za projekte na Štajerskem. “Na ta način bodo ta proračunska sredstva ostala na voljo za te projekte. To je zelo pomembno. V kolikor bi zakon padel, bi to pomenilo, da bi bil proračun bistveno bolj obremenjen s projektom drugega tira in bi lahko bila na ta način ogrožena izvedba ostalih projektov,” je dejal minister Gašperšič.

Razširitev mariborskega letališča Edvarda Rusjana
V prostorskem načrtu je predviden tudi tirni priključek za mariborsko letališče, ali se bo dodal še industrijski tir za Magno, pa je odvisno od tega ali bo projekt Magna Nukleus uspešno realiziran. Glede na to, da je E-forum ovrgel namero o pritožbi, je zdaj nekoliko več možnosti za realizacijo. Prav tako naj bi širili in sčasoma tudi obrnili pristajalno pisto, predvsem zaradi načrtovanih potniških linij s Kitajsko. Po teh naj bi namreč prevažali potnike z bistveno večjimi letali, kot so ta, ki trenutno pristajajo v Mariboru.

(Ne)smiselnost vinjet
Potem ko so na MO Maribor podali pobudo pristojnim na nacionalni ravni naj poiščejo način, kako bi lahko del mariborske obvoznice izvzeli iz vinjetnega sistema, sta župan Fištravec in minister Gašperšič o tem razpravljala tudi na današnjem sestanku. “Ugotovila sva, da je pobuda smiselna, ker gre za en manjši odsek, tako da se bomo znova obrnili na DARS in na ministrstvo in jaz upam, da bomo v naslednjem mesecu dveh to vprašanje tudi razrešili“, je dejal Fištravec. “Očitno je prišlo pri dosedanjih pobudah do nekega nesporazuma, tako da bomo to pobudo pravzaprav na novo preučili,”, je dodal minister Gašperšič.

Slovenski E-Forum se ne bo pritoži...

Dodano: 8 September 2017

Nevladna organizacija Slovenski E-forum bo danes z Magno in predstavniki vlade sklenila dogovor o dopolnitvi okoljevarstvenega dovoljenja. Kot je pojasnil vodja nevladne organizacije Gorazd Marinček, tako za pritožbo na okoljevarstveno soglasje, ki ga je izdala Agencija RS za okolje (Arso), ne bo več razlogov.

Gorazd Marinček, vodja E-Forum, vir: STA

Kot je še povedal Marinček iz E-foruma, bodo dogovor o upoštevanju njenih zahtev glede varovanja okolja pri delovanju načrtovane lakirnice Magne v Hočah podpisali danes popoldne, v skladu s tem dogovorom bodo v okoljevarstveno dovoljenje vnesli tisto, kar manjka okoljevarstvenemu soglasju.

“S tem ni razloga za pritožbo,” je dejal Marinček. Popoldne bo vsebino dogovora po napovedih posredoval javnosti, več pa naj bi povedal tudi na ponedeljkovi tiskovni konferenci.

Marinček se sicer zavzema za to, da bi se Magna zavezala, da bo omogočila neposredni monitoring okoljevarstvenih podatkov, da bo v največji večji možni meri uporabljala železnico, da bo zmanjšala porabo pitne vode iz javnega omrežja v tehnološke namene in postopno uvedla rabo meteornih voda ter da bo izdelala požarnovarnostni načrt za primer uresničitve najbolj pesimističnega scenarija.

Odprta medtem ostaja morebitna pritožba mednarodnega društva za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green Slovenija (AAG). Nekdanji mariborski župan Alojz Križman, ki v pogovorih sodeluje kot mediator, je izrazil upanje, da bo tudi pri njih prevladal način razmišljanja kot pri Slovenskem E-forumu.

Pri AAG gre za bolj zapleten primer, saj imajo v nevladni organizaciji svoje interese in ne gre za vprašanje strokovnosti. “Z Marinčkom smo lahko strokovno debatirali in reševali zadeve, tu pa gre za druge interese,” je dejal.

V AAG so sicer ostali zadnji, ali bodo s svojimi zahtevali uspeli ali ne, pa je po Križmanovih besedah zdaj vprašanje. V tej fazi glede okoljevarstvenega soglasja ni mogoče razpravljati o zadevah, ki so vezane na okoljevarstveno dovoljenje, je dejal. Križman meni, da bi bilo treba zdaj pozabiti na osebne interese.

Pritožba pa bi lahko, kot so večkrat opozorili predstavniki vlade, ogrozila napovedano investicijo, saj bi to začetek gradnje odložilo do te mere, da bi se Magna raje odločila za drugo državo.

Vir: STA

Kitajska vedno bolj pomemben trg, a...

Dodano: 8 September 2017

Kitajska postaja vedno bolj pomemben trg, a vstop nanj ni lahek, saj “ni hitrih korakov”, je bilo slišati na sredinem seminarju o varnem poslovanju s Kitajsko, ki je potekalo v Mariboru.

Seminar na temo varnega poslovanja s Kitajsko je priredila SID – Prva kreditna zavarovalnica na pobudo slovenskega konzulata v Šanghaju, z namenom, da opozorijo na morebitna tveganja pri teh poslih. Udeležili so se ga številni predstavniki slovenskih podjetij, tako tistih, ki že poslujejo na Kitajskem (Elan, Swaty Comet, TDR), kot tistih, ki šele iščejo priložnosti tam. “Na kitajskem trgu lahko prodajaš, če imaš izdelek, ki ga nihče drugi nima, ali pa si cenejši od Kitajcev, kar je zelo težko,” je na seminarju v Mariboru povedal slovenski konzul v Šanghaju Bojan Škoda. K temu je dodal, da je prav tako pomembna izbira kvalitetnega kupca.

“Trg je tako velik, da ga ni mogoče ignorirati. Zaradi te velikosti pa je zelo zahteven,” pa je povedal Ladislav Artnik, predsednik uprave SID – Prve kreditne zavarovalnice. “Dejstvo je, da bo treba na Kitajsko prodajati zahtevne zadeve. Kakšna enostavna roba ali storitev ne more biti predmet poslovanja. Hkrati ni nujno, da so tisti, ki kupujejo zahtevne produkte, tudi sami kvalitetni kupci. Tu je treba delati izbor in na takšno daljavo podjetniki to težko sami počnejo,” je dodal.

Ob tem je dodal, da za slovenska podjetja vidi priložnost na Kitajskem predvsem v izdelkih, “ki gredo v smer novih energij, nove mobilnosti in podobno, ter servisih, ki so s tem povezani, predvsem računalniški”.

Škoda je še dodal, da je do uspeha poslovanja na Kitajskem “dolga in trnova pot.” Kot olajševalno okoliščino je navedel, da se proizvodnja na Kitajskem počasi draži. “Kitajci postajajo dragi in opažamo, da je naša proizvodnja že cenejša kot kitajska, kar predstavlja veliko poslovno priložnost za naša podjetja,” je dodal.

da so seminar pripredili v Mariboru, so se odločili iz razlogov, ker je na Kitajskem več podjetij iz mariborske kot iz ostalih slovenskih regij. Po besedah Škode je namreč Maribor prvi “začutil” dejstvo, da so Kitajci pred leti začeli izvažati kapital, in ima zaenkrat pri tem tudi največ uspeha.

“Poslovna kultura je na Kitajskem zelo drugačna. Ni hitrih korakov,” je svoje izkušnje povzel mariborski župan Andrej Fištravec, ki si je navezovanje stikov s kitajskimi gospodarstveniki s ciljem pridobitve pomembnih investicij v Mariboruin njegovi okolici postavil za enega ključnih ciljev svojega županovanja.

Županov svetovalec Marko Kovačič, pa je pojasnil, da želi občina pomagati slovenskim podjetjem pri odgovarjanju na skokovito naraščajoče potrebe kitajskega prebivalstva, zato med drugim načrtuje odprtje več predstavniških pisarn Maribora na Kitajskem in ustanovitev poslovnega kluba v Mariboru in Šanghaju. Najbolj pa se veseli “skorajšnje” letalske povezave med državama z mariborskega letališča, ki je nedavno prešlo v kitajske roke. Po njegovih besedah je Maribor edina slovenska občina, ki je članica Združenja lokalnih voditeljev Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske, kar “daje nek status na Kitajskem, ki je nujno potreben za pridobivanje poslov tam”.

Vir: STA

VIDEO: V Mariboru bi razgrajevali l...

Dodano: 8 September 2017

Potem ko so novi, kitajski investitorji prevzeli mariborsko letališče, že načrtujejo tam vzpostaviti tovarno za razgradnjo letal. Ta naj bi se v prihodnosti povezovala v projekt krožnega gospodarstva. Kot je poudaril župan MO Maribor Andrej Fištravec, pa je (tudi za to) ključno, da se najprej realizira prihod Magne.

Če se bo realiziral načrtovani prihod Magne, še ni popolnoma jasno, bi pa naj imelo to pozitivni učinek na SHS Aviation, kitajske lastnike Aerodroma Maribor. Sprejem mednarodnega giganta, kar Magna je, bi namreč lahko bil temeljit argument za prepričevanje letalskih družb, da bi svoja letala razgrajevali v Mariboru in ne kje drugje. Več v video izjavi župana Fištravca.

Vinagovo premoženje oktobra na dra...

Dodano: 8 September 2017

Stečajni upravitelj Vinaga Simon Prelogar je za 6. oktober razpisal nov poskus prodaje poslovne celote propadlega mariborskega vinarja. Tokrat bo premoženje, v katero je vključena tudi stara klet pod mestnim središčem Maribora, ponudil po izklicni ceni 1,8 milijona evrov. Pred časom se je pojavil interesent, ki je omenjeno vsoto že ponudil.

Kot je razvidno iz objave na spletni strani Ajpesa, bo Prelogar javno dražbo v Ljubljani opravil z zviševanjem izklicne cene, potencialni kupci pa morajo najpozneje dan pred dražbo vplačati 180.000 evrov varščine. Premoženje poleg stare kleti med drugim vključuje novo klet v Košakih ter vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini, ki so trenutno v najemu Ptujske kleti.

Prelogarju v treh dosedanjih poskusih ni uspelo najti kupca za poslovni kompleks nekoč uglednega mariborskega vinskega podjetja. Sprva je kompleks na dražbi ponudil za izklicno ceno 4,2 milijona evrov, nato je zbiral nezavezujoče ponudbe in prejel eno za 1,45 milijona evrov.

Zaradi slednje je predlagal novo dražbo z izklicno ceno po omenjeni vrednosti, a sta se kljub soglasju upnikov pritožila oba ločitvena upnika – zavarovalnica Grawe in Raiffeisenlandesbank Kärnten, ki sta menila, da bi bila na takšen način poplačana v bistveno manjšem obsegu kot pri drugih načinih prodaje.

Dražiteljev, ki bi se bili pripravljeni priti na dražbo z izklicno ceno 2,97 milijona evrov, ni bilo, zato se je Prelogar že odločil iz celote izločiti staro klet. Za to se je odločil, ker se ločitvenima upnikoma, ki imata na kleti hipoteko, zdijo ponujene cene na trgu za to nepremičnino prenizke, s tem pa bi se prodaja še bolj zavlekla.

Vendar pa je maja na mariborsko sodišče vložil nov predlog za javno dražbo celotnega premoženja, saj naj bi se pojavil potencialni vlagatelj, ki je pripravljen odšteti 1,8 milijona evrov. Za koga gre, ni želel povedati, časnik Večer pa je pisal, da naj bi to bilo koprsko podjetje Šampionka, ki je v rokah poslovneža Sebastjana Vežnaverja. Slednje bi rado nadaljevalo z vinarstvom, presežke vina pa bi spreminjalo v kis.

Do morebitnega sodelovanja na dražbi se doslej niso opredelili v Ptujski kleti, ki trenutno obdeluje vinograde. Direktor Vinko Mandl je pred časom dejal, da je morebitno sodelovanje na kakšni od naslednjih dražb sicer stvar njihovih lastnikov, torej Perutnine Ptuj, sam pa je prepričan, da so bili pogoji doslej glede na dejansko stanje neživljenjski, zato v preteklosti ni predlagal, da bi se dražb udeležili.

“Pričakovanja upnikov, predvsem avstrijskih, so pretirana glede na realno vrednost premoženja,” je takrat dejal Mandl, ob tem pa ni kategorično zavrnil možnosti zanimanja za nakup pod ugodnejšimi pogoji.

Vir: STA

Slovenski E-Forum na dogovor glede ...

Dodano: 6 September 2017

Nevladna organizacija Slovenski E-forum bo v petek, če do takrat ne bo dogovora o upoštevanju njenih zahtev glede varovanja okolja pri delovanju načrtovane lakirnice Magne v Hočah, vložila pritožbo na okoljevarstveno soglasje. Še vedno čaka na stališče okoljskega ministrstva, kjer pa pravijo, da v pogovorih ne bodo sodelovali.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Slovenski E-forum, ki ga vodi Gorazd Marinček, je napovedal, da se ne bo pritožil, če bo okoljsko ministrstvo v okoljevarstveno dovoljenje za lakirnico Magne Steyr v Hočah vneslo nekatera določila, ki niso vključena v okoljevarstveno soglasje.

Zavzema se za to, da bi se Magna zavezala, da bo omogočila neposredni monitoring okoljevarstvenih podatkov, da bo v največji večji možni meri uporabljala železnico, da bo zmanjšala porabo pitne vode iz javnega omrežja v tehnološke namene in postopno uvedla rabo meteornih voda ter da bo izdelala požarnovarnostni načrt za primer uresničitve najbolj pesimističnega scenarija.

Dosedanji pogovori niso bili uspešni, Magna je predlagala le sklenitev nezavezujočega protokola. Kot mediatorja v pogovorih sodelujeta nekdanja mariborska župana Boris Sovič in Alojz Križman.

Križman je danes povedal, da so na podlagi Magninega predloga pripravili nov predlog dogovora, s katerim se je strinjal tudi Marinček, ter ga poslali Magni v potrditev. Odgovora Magne zaenkrat še niso prejeli, Slovenski E-forum pa vztraja, da je treba dogovor doseči do petka, sicer bo pritožbo vložil.

Marinček meni, da je dogovor glede vsebine okoljevarstvenega dovoljenja brez sodelovanja ministrstva za okolje in prostor brezpredmeten. “Skratka, če se ministrstvo za okolje in prostor ne bo zavezalo, bomo s pritožbo dosegli dopolnitev soglasja,” je povedal Marinček.

Na okoljskem ministrstvu so povedali, da ministrstvo v pogovorih ne sodeluje.

Na Agenciji RS za okolje (Arso), ki je del okoljskega ministrstva, so danes povedali, da se Arso ne sme vključevati v takšne pogovore. Poudarjajo, da morajo okoljevarstveno dovoljenje izdati v skladu s predpisi. Če bo morebiten dogovor investitorja s stranskimi udeleženci skladen s predpisi in za zaveze obstaja pravna podlaga, pa jih bo Arso vključil v okoljevarstveno dovoljenje.

Na Arsu vloge za okoljevarstveno dovoljenje še nimajo. Po zakonu je rok za izdajo tega dovoljenja šest mesecev, je pa pogoj predhodno pravnomočno okoljevarstveno soglasje.

Predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v omenjenih pogovorih ne sodelujejo, so danes povedali na ministrstvu.

Vir: STA

Si bo Alpe Adria Green premislila g...

Dodano: 6 September 2017

Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green na Agencijo RS za okolje (Arso) še ni vložila napovedane pritožbe na okoljevarstveno soglasje Magni za lakirnico v Hočah. Član upravnega odbora organizacije Andrej Čufer je za nekatere medije pojasnil, da bodo državi najprej poslali seznam zahtev, z izpolnitvijo katerih bi se izognili pritožbi.

Vir: Youtube

Upravni odbor Alpe Adria Green je v četrtek s šestimi glasovi za in štirimi proti izglasoval odločitev, da bodo vložili pritožbo zoper okoljevarstveno soglasje Magni Steyr, ki načrtuje gradnjo lakirnice na območju poslovne cone Hoče.

Pritožba pa bi lahko, kot so večkrat opozorili predstavniki vlade, ogrozila napovedano investicijo, saj bi to začetek gradnje odložilo do te mere, da bi se Magna raje odločila za drugo državo.

Na Arsu sicer doslej še niso prejeli pritožbe Alpe Adria Green, rok pa se izteče prihodnji torek. Čufer je za Siol.net pojasnil, da so imeli sestanek z nekdanjima mariborskima županoma Borisom Sovičem in Alojzom Križmanom, na katerem so se dogovorili, da Alpe Adria Green državi pošlje seznam svojih zahtev.

Kljub izglasovani odločitvi, da se pritožijo, to, kot je dejal Čufer, še ne pomeni, da ne “sprejemajo drugih možnih rešitev, ki pridejo na plano”. Svoje zahteve naj bi naslovili na “vse pristojne institucije”.

Po poročanju medijev je sicer Čufer prav v četrtek klical v Magno Steyr in jim ponujal svojo rešitev za gašenje požarov v predorih, kasneje pa naj bi glasoval za pritožbo na soglasje Magni. Čufer je za časnik Finance dejal, da ni ničesar ponujal, temveč jih je le obvestil, da rešitev obstaja.

V Magni pa so po poročanju časnika v njegovih besedah zaznali sum koruptivnega dejanja. “Prepoznali smo potencialno korupcijo oziroma potencialno izsiljevanje, zato smo v skladu z našimi pravili o tem obvestili našo pravno službo, ki je prevzela zadevo v obravnavo,” je za Finance povedala globalna direktorica za marketinške komunikacije v graški Magni Ana Topolic.

Vir: STA

Vodstvo Arrive danes v nova pogajan...

Dodano: 5 September 2017

Vodstvo Arrive Slovenija in stavkovni odbor bosta danes spet poskusila zbližati stališča. Kot so sporočili iz družbe, se bosta danes dopoldne obe strani znova sestali, po sestanku pa bo direktor in predsednik uprave skupine Arriva Slovenija Bo Karlsson dal izjavo za medije.

Po zadnjih podatkih, ki so jih posredovali danes, je v ponedeljek od 970 voznikov, ki jih zaposluje Arriva Slovenija, stavkalo 83 voznikov, skoraj vse linije pa so kljub temu obratovale nemoteno. V družbi Arriva Dolenjska in Primorska je stavkalo sedem voznikov (vsi z območja Kopra), Arriva Štajerska 27 (16 iz Maribora in 11 iz Slovenske Bistrice), v družbi Alpetour pa 49.

foto: www.arriva.si

Vir: STA

Mariborčani znova poskrbeli za cel...

Dodano: 5 September 2017

Evropska košarskarska zveza FIBA Europe je že tretjič zapored oblikovanje celostne grafične podobe evropskega košarkarskega prvenstva EuroBasket zaupala kreativni agenciji iz Maribora – Zadrgi.

V Zadrgi pravijo, da so si grafično podobo EuroBasketa 2017 zamislili, kot nekakšno vesolje in ji zato dodali “galaktične” dimenzije. “Dogodek je zelo kompleksen z vidika priprave celostne grafične podobe saj gre za štiri gostiteljice, ki so si med seboj izredno različne. Končni cilj pa je bil zagotoviti enovito celostno podobo, torej zgodbo. Potrebovali smo torej nekakšen skupni imenovalec in ta je bil “planet košarke”,” je povedala Žana Vlaisavljević iz Agencije Zadrga. K temu je dodala, da so zgodbo zasnovali glede na razdalje in raznolikost med gostiteljicami, kar je vplivalo na sam koncept podobe. “Izbrane barve in oblike so zelo specifične za vsako državo. Če pogledamo Finsko in Izrael, lahko skoraj rečemo, da sta na “različnih planetih”. Od severa proti jugu se barve tako spreminjajo od hladne modre do tople rdeče in oranžne. Prav tako se spremenijo oblike v naravi. Nizke temperature na Finskem izoblikujejo ostre strukture, medtem ko na jugu opazimo mehkejše podobe. Torej v sami podobi vidimo ostrejše trikotnike in nato mehkejše, bolj zaobljene ter okrogle oblike,” je razložila Vlaisavljevićeva.

Vir: zadrga.si

Za izdelavo celostne podobe so po njenih besedah potrebovali več mesecev, pri podobi pa je sodelovalo več oblikovalcev. “Osnovno vodilo je bilo zagotoviti široko paleto grafik s katerimi lahko tvorimo različne materiale in zagotovimo pestrost ter prepoznavnost podobe na vseh aplikacijah. Posebnost te podobo je vsekakor tudi to, da je skoraj vsaka aplikacija

unikatna in se podobe ne podvajajo,” je pojasnila. K temu pa dodala, da je bilo v produkcijo poslanih več kot 5000 posamičnih datotek. Projekt oblikovanja tovrstne celostne zasnove traja dve leti, “tako da so v različnih obdobjih vpeti različni sodelavci. V določenih obdobjih sodeluje tudi do 10 sodelavcev,” je še dejala Vlaisavljevićeva. Ob tem je še dodala, da je produkt “skupek znanja in izkušenj zadnjih šestih let in seveda dobro sodelovanje znotraj ekipe.”

Več v videu:

Vir: YouTube kanal Zadrga

Razblinili dvome o lekarniškem zak...

Dodano: 4 September 2017

Vlada RS je na svoji 146. seji zavzela stališče, da je Zakon o lekarniški dejavnosti jasen, torej skladen z interpretacijo MO Maribor. Pripravljen je tudi predlog spremembe Zakona za podaljšanje prodaje iz enega na tri leta.

Mestni svet MO Maribor je na 11. izredni seji meseca junija letos potrdil predlog župana o pričetku prodaje podjetja Farmadent d. o. o.. Med razpravo med mestnimi svetniki pa so se oblikovali še dodatni sklepi, od katerih sta bila sklepa: da se postopek prodaje začne, vendar se prodaja ne zaključi, dokler se Ustavno sodišče ne opredeli o pobudi za oceno ustavnosti Zakona o lekarniški dejavnosti ali dokler Državni zbor ne poda razlage o avtentičnosti Zakona. Sprejeli so tudi sklep, da se sredstva iz morebitne prodaje podjetja porabijo na podlagi prioritetnega seznama, ki ga potrdi MS MO Maribor, prav tako so sprejeli sklep Odbora za finance, ki je predlagal, da se podaljša rok iz tretjega odstavka 121. člena Zakona o lekarniški dejavnosti na vsaj tri leta.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec je jasen: »Za MO Maribor je dikcija 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti nedvoumna. Ta prepoveduje vertikalne povezave, kar posledično pomeni prodajo podjetja Farmadent, katerega večinski lastnik smo. Odgovori iz vladne politike to vedno znova potrjujejo. Takšen je bil odgovor poslancu Združene levice v Državnem zboru, prav tako pa ni mogoče preko instituta avtentične razlage zakona priti do te razlage, kar je poskušal poslanec NSi v Državnem zboru. Zato v MO Maribor nadaljujemo s postopki prodaje podjetja Farmadent, saj ne želimo dopustiti kakršnegakoli oškodovanja ali celo sovražnega prevzema podjetja.«

Foto: arhiv Lokalec.si

Predlog za avtentično razlago zakona oziroma bolj natančno drugega odstavka 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti je vložil poslanec parlamentarne stranke NSi, Predlog za sprejem avtentične razlage drugega odstavka 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (ORZLD26) bi moral obravnavati matični odbor Državnega zbora RS, in sicer Odbor za zdravstvo v petek, 1. 9. 2017, vendar je bila točka umaknjena z dnevnega reda. Svoje mnenje k predlogu je podala Zakonodajno – pravna služba Državnega zbora RS, ki pa, glede na umik točke, ni bilo obravnavano oz. o njem na odboru ni bilo razprave. Točka naj bi bila obravnava na enem od naslednjih zasedanj Odbora za zdravstvo. Je pa Vlada RS Odboru za zdravstvo posredovala mnenje o Predlogu za sprejem avtentične razlage drugega odstavka 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki so ga obravnavali tudi na 146. redni seji Vlade RS 31. 8. 2017. Stališče Vlade RS je jasno, in sicer da potrebe po avtentični razlagi zakona ni, saj je Zakon o lekarniški dejavnosti jasen. /…/Glede na to, da so občine ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov in je temu tako tudi v zgoraj izpostavljenih dveh primerih, bi predlagani prenos lastniškega deleža Farmadenta oziroma LL Grosista na Mestno občino Maribor oziroma Mestno občino Ljubljana ne zadostil zakonskim pogojem /…/ Vlada RS je potrdila že obstoječem stališču vodstva mariborske občine, in sicer, da je Zakon jasen, prepoveduje vertikalne povezave, ne glede na lekarniške zavode, in zato se prodaja podjetja Farmadent nadaljuje.

Mestna občina Maribor je prav tako skladno s sprejetimi sklepi na Mestnem svetu predala predlog za spremembo Zakona poslancu stranke DeSUS, ki ga bo posredoval v proceduro, saj ocenjujemo, da je to edini način za podaljšanje roka prodaje. Za implementacijo določila 26. člena ZLD-1 je v tretjem odstavku 121. členu istega zakona določen rok enega leta, kar pomeni, da mora prenos oziroma prodaja podjetja Farmadent biti izvršena do 27. 1. 2018. Ob upoštevanju specifične situacije dveh največjih občin v Sloveniji, ki imata v predmetni situaciji zaradi obstoječih (sedaj prepovedanih) povezav nalogo, da lastniško strukturo rešita v predvidenem roku, se postavlja dilema možnosti doseganja tega zakonsko določenega roka. Predlagana sprememba zakona se navezuje na podaljšanje roka prodaje na tri leta od začetka veljave Zakona, saj želimo s predlagano spremembo zakona popraviti prekratek rok za uveljavitev zakonsko naložen obveznosti, tako, da bo omogočeno subjektom preudarno, strokovno ter kvalitetno postopanje v izpeljavi naloženih jim obveznosti, brez povzročanja škode posameznikom ter širši okolici.

Mestni svetniki.

Spomnimo: Razlog za pričetek prodajnega postopka je Zakon o lekarniški dejavnosti (v nadaljevanju Zakon), ki je dne 27. 1. 2017 stopil v veljavo in med drugim posredno zadeva tudi družbo Farmadent d. o. o.. Zakon je v 26. členu prepovedal vertikalne in horizontalne povezave med izvajalci lekarniške dejavnosti. Tako izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ali prek kapitalskih naložb ali kako drugače pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem teh pravnih oseb oziroma jih voditi.

Počivalšek še upa na kompromis g...

Dodano: 3 September 2017

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek tudi po napovedi Alpe Adria Green, da se bodo pritožili na izdano okoljevarstveno soglasje Magni za lakirnico v Hočah, upa, da bo s konstruktivnim dialogom mogoče doseči kompromis. Ob tem pa je obsodil grožnje nevladnikom, ki so se v zadnjih dneh pojavile na družbenih omrežjih, so sporočili z ministrstva.

Minister Zdravko Počivalšek

“Verjamem, da je s komunikacijo vse rešljivo in da lahko dosežemo kompromise. Tako znotraj ministrstva, kot tudi znotraj vlade, z gospodarstveniki in nevladniki vedno stavim na konstruktiven in korekten dialog,” je poudaril gospodarski minister, ki se mudi na Slovaškem.

Počivalšek še vedno verjame, da je dogovor glede napovedane investicije Magne mogoče doseči. “Še vedno verjamem, da obstaja rešitev, s katero se bomo strinjali vsi in pri tem ne bomo zamudili izjemne priložnosti za strateško investicijo v Občino Hoče-Slivnica,” je dodal.

Ob tem so na ministrstvu spomnili, da je njihova osnovna naloga skrb za gospodarstvo, za spodbujanje njegovega razvoja, za podporo investicijam, nenazadnje za odpiranje novih delovnih mest. “Pri tem si prizadevamo za konstruktiven dialog z vsemi deležniki,” so poudarili.

Zagotovili so, da ob nameri vsakega podjetja, ki želi investirati v Slovenijo, naredijo vse, da podprejo investicijo. “In tako je v primeru Magne Steyer – še posebno, ker gre za investicijo v vzhodni del države, ki je prepotreben državne pomoči na gospodarskem področju, kot je bilo v preteklih letih nemalokrat izpostavljeno,” so navedli.

Številne nevladne organizacije pa so na vlado in pristojne danes naslovile javni poziv glede pritiska na nevladne organizacije. “Ta odkriti in brezsramni pogrom nad okoljskimi nevladnimi organizacijami je nevaren precedens za prihodnost delovanja celotnega nevladnega sektorja v Sloveniji, ki lahko vodi v nevarne trende, kakršnim smo že priča v nekaterih članicah EU. Ne verjamemo, da je to smer družbenega razvoja, kot ga želimo ubrati v Sloveniji,” so navedli v javnem pozivu.

Društvo za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green Slovenija je napovedalo, da se bodo v skladu z odločitvijo upravnega odbora pritožili na izdano okoljevarstveno soglasje Magni za njen načrtovani projekt gradnje lakirnice na območju poslovne cone Hoče. Za pojasnila o tem, kdaj se bodo pritožili, pa danes niso bili dosegljivi.

Vlada je sicer večkrat opozorila, da lahko vložitev pritožbe pomeni konec Magnine investicije v Sloveniji, saj bi to začetek gradnje odložilo do te mere, da bi se Magna raje odločila za drugo državo.

Vir: STA

VIDEO: Street food prvič v Maribor...

Dodano: 31 August 2017

Gre za pravo turnejo ulične prehrane in kulinarike, ki jo boste lahko te dni preizkušali v središču Maribora.

Trg Leona Štuklja se je tako prelevil v ulično kulinarko, vse do sobote 2. avgusta.

Več v videu:

Aktualne oddaje

Občinski informator

V Mariboru si

Report

Na glas

Dialog

Občinske seje

Zdravje BP

Pravni nasveti

Lokalno in regionalno

Spidi kaktus top 8

Plej

ŠKL

Modro

Zakladnica kulture

Četrtkova podoknica

Prenosi tekem

Top 10

Narodnih 10