Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Upravni odbor okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green je na današnji seji po poročanju nekaterih medijev izglasoval vložitev pritožbe na okoljevarstveno soglasje Magni. O odločitvi naj bi javnost uradno seznanili v petek.

Vir: Youtube

Vir: Youtube

Za pritožbo je po poročanju Dela glasovalo šest članov, proti so bili štirje, eden pa se je zaradi odsotnosti v tujini vzdržal. Vzdržal naj bi se predsednik te okoljevarstvene organizacije Vojko Bernard, ki pa danes ni bil dosegljiv, so poročali nekateri mediji.

Vodja Slovenskega E-foruma Gorazd Marinček je medtem danes dejal, da se bo organizacija skušala izogniti pritožbi. Kot je pojasnil, bo poskušal svoje zadržke glede investicije Magne v Hočah urediti brez pritožbe. Zavezi glede požarnega varstva in vode želi vpisati v okoljevarstveno dovoljenje, ki ga mora Magna pridobiti v naslednjem koraku. Kot mu je znano, ministrstvi in Magne njegove zahteve “ne motijo”.

V petek sredi dneva bo znano, ali je ministrstvo za okolje in prostor pritrdilo Marinčku in dalo zeleno luč za dopolnitev okoljevarstvenega dovoljenja. S tem bi se po njegovih besedah izognili pritožbi in tudi zmanjšali pritisk na časovne roke. “Če soglasja ne dosežemo, mi do petka prihodnjega tedna ostane možnost pritožbe,” je dodal.

Vlada je sicer večkrat opozorila, da lahko vložitev pritožbe pomeni konec Magnine investicije v Sloveniji, saj bi to začetek gradnje odložilo do te mere, da bi se Magna raje odločila za drugo državo.

Vir: STA

Odbor za gospodarstvo, malo gospodarstvo in turizem Občine Hoče – Slivnica je na svoji 8. redni seji podal pozitivno stališče k Projektu Magna Nukleus.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Člani odbora so med drugimi točkami na seji obravnavali tudi tematiko izgradnje tovarne Magna v lokalnem okolju in so soglasno podprli prihod investitorja in pobudo obeh bivših županov Mestne občine Maribor.

Člani odbora za gospodarstvo, malo gospodarstvo in turizem Občine Hoče-Slivnica so na
svoji 8. redni seji soglasno sprejeli naslednje stališče: “Odbor za gospodarstvo, malo gospodarstvo in turizem Občine Hoče-Slivnica podpira projekt postavitve tovarne Magna, predvsem z namenom gospodarskega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest. Podpiramo tudi pobudo nekdanjih mariborskih županov za vzpostavitev skupnega okoljskega monitoringa , preko katerega bo mogoče realizirati optimalne rešitve za ljudi in okolje. Vse deležnike pozivamo k tehtnemu premisleku o posledicah, ki bi jih lahko imela ustavitev investicije za naše lokalno okolje in celotno severovzhodno regijo.”
“Na seji odbora za gospodarstvo, malo gospodarstvo in turizem Občine Hoče-Slivnica so bili
prisotni vsi člani odbora. Zgoraj zapisano stališče je bilo potrjeno soglasno,” so sporočili iz Občine Hoče – Slivnica.

Vsem Slovencem dobro poznano srce med vinogradi v Svečini, ki je tudi eden najbolj prepoznavnih znakov Štajerske je po po novem pristal v tudi enem izmed turističnih vodnikov Strasbourga oziroma Alzaške vinske ceste v Franciji. Na ta način so si prisvojili prepoznaven simbol Svečine,ter ga preslikali kar med francoske vinograde. Eno izmed področij omenjene Alzaške vinske ceste se sicer imenuje Srce Alzacije, a so očitno za njegovo promocijo potrebovali dober motiv, ki pa so ga našli v svečinskem srcu (čku).

Vir: Facebook Janja Viher

Vir: Facebook Janja Viher

Več kot očitno gre za neavtorizirano kopiranje kreativnega dela, ki pomeni turistično atrakcijo kraja, Štajerske in regije. Na Facebook strani Srce med vinogradi v Svečini, so zadevo označili kot “nesramnost brez primere… srčno upamo, da nam kdo pomaga ukrepati!”

Vir: Facebook Srce med vinogradi v Svečini

Vir: Facebook Srce med vinogradi v Svečini

Janja Viher, nekdanja direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, je na svojem osebnem Facebook profilu zgodbo komentirala kot zaskrbljena Kungočanka. Zapisala je, da gre “za zlorabo srca med vinogradi”. Prav tako je potezo na facebooku komentiral mariborski mestni viničar Stane Kocutar. “Zlahka jim lahko pošljemo v vednost original in izrazimo sočutje ob pomanjkanju domišljije … mimogrede … zadeva zanesjivo ni stvar alzaških vinogradnikov in vinarjev, ampak marketinške hiše, ki je tem istim svojo ukradeno storitev lepo zakasirala … že videno …” je zapisal.

komentar Staneta Kocutarja, mestnega viničarja na FB

Komentar Staneta Kocutarja, mestnega viničarja na FB

Na Zavodu za turizem Mariboru-Pohorje so že ukrepali

Direktorica Doris Urbančič Windisch je pojasnila, da so to sprejeli na dva načina. „Če gledamo na to, da tujina to blagovno znamko prepoznava kot možnost trženja vinske destinacije, je to morda priložnost. Je pa skoraj nerazumljivo, da se nekdo v tujini tega na takšen način posluži. Klicali smo v Francijo in so se že opravičili. Zagotovili so, da bodo umaknili material iz vseh njihovih promocij, a smo povedali, da to ni dovolj. Pisno opravičilo in zagotovilo od njih dobimo v ponedeljek. Pisali pa smo tudi odgovorni osebi na Slovenski turistični organizaciji, saj oni to znamko promovirajo po tujini, z ato nas zanima kako je ta srček dejansko zaščiten,“ je povedala U. Windischeva. Zatrdila je, da se bodo situacije lotili na pozitivni način v izogib morebitnim tožbam. „Francoze bomo povabili na ogled originala in vsekakor se bomo skušali povezati v promociji naše ponudbe pri njih, da popravimo storjeno škodo in skušami zgodbi dodati srečen konec.“

Kako se bo stvar razpletla še ni znano.

V videu si oglejte to srčasto lepo Štajerske.

 

 

 

 

 

 

Mariborski in pohorski turizem letos beležita nove rekordne statistike, ki napovedujejo, da bi lahko omenjena destinacija ob koncu leta zabeležila nov mejnik – več kot 400.000 ustvarjenih nočitev. Kot pravijo v Zavodu za turizem Maribor Pohorje, mariborski hotelirji v prvem polletju beležijo 10-odstotno rast nočitev ter 14-odstotno rast turistov.

pred Lentom.Still005

Na ravni celotne destinacije je bilo do konca junija ustvarjenih za osem odstotkov več nočitev ter deset odstotkov več turistov. Še boljši so po besedah direktorice zavoda Doris Urbančič Windisch podatki za junij, v katerem so v primerjavi z lanskim junijem v mestu zabeležili kar 18 odstotkov več nočitev, v celotni destinaciji pa celo 20-odstotno.

V prvih šestih mesecih je v mariborskih hotelih prenočilo 150.619 gostov, kar je desetina več kot lanskih 136.415 v tem času, med temi pa je bilo kar 84 odstotkov tujih gostov. Skupaj s Pohorjem so v prvem polletju ustvarili že 206.618 nočitev, kar je osem odstotkov več kot lani, ko je bilo teh 190.568. Med gosti je 70 odstotkov tujcev.

Samo junija je Maribor privabil kar 29 odstotkov več gostov, celotna destinacija pa celo 31 odstotkov več kot lani v tem času. Največ nočitev so v štajerski prestolnici v prvem poletnem mesecu ustvarili turisti iz Nemčije, Hrvaške in Italije. V Mariboru so junija ustvarili 34.596, na ravni celotne destinacije pa 42.013 nočitev, kar je petino več kot lani.

Za morda še boljšo drugo polovico leta in s tem preseganje dosedanjih rekordov bi lahko poskrbeli mariborski nogometaši, ki so z uvrstitvijo v ligo prvakov zagotovili dodatne goste. Že sedaj skoraj 40 odstotkov turistov prihaja v Maribor zaradi športa, v času tekem pa računajo na zapolnitev vseh turističnih zmogljivosti.

Dodatnih promocijskih dejavnosti v Moskvi, Sevilli in Liverpoolu, od koder prihajajo tekmeci Maribora v skupinskem delu lige prvakov, sicer ne načrtujejo, po podatkih Združenja malih hotelirjev v Mariboru pa bodo samo tuji navijači poskrbeli za devet do deset tisoč nočitev v mestu.

Vir: STA

Občina Ruše bo še naprej subvencionirala avtobusno linijo Arrive med Rušami in Mariborom.

Občina Ruše bo še naprej subvencionirala avtobusno linijo Ruše – Maribor avtobusnega prevoznika Arriva Štajerska d.d., saj želi še povečati število uporabnikov javnega prevoza v obeh smereh. Odlični rezultati v preteklem letu so pokazali, da število potnikov narašča in da je smiselno doseči povečanje frekventnosti voženj v času prometnih konic. Od novembra pričakujemo uvedbo dodatnih linij, kar bo ob nizki ceni še bolj povečalo uporabnost javnega prevoza. Število mesečnih vozovnic je naraslo od 13 na 133, so sporočili z Občine.

foto: www.arriva.si

foto: www.arriva.si

Cena mesečne vozovnice bo enotna za vse uporabnike, in sicer le 20 evrov, zato pri nakupu več ne bo potreben osebni dokument. Dijaške in študentske vozovnice bodo še naprej subvencionirane s strani države in bodo stale 25 eur. Prodajno mesto za mesečne vozovnice je na Mlinski ulici 28, 2000 Maribor (avtobusna postaja), obratuje med ponedeljkom in petkom v času 6:00 – 18:00, telefon 02 23 50 229. Mesečne vozovnice po ceni 20 EUR so že v prodaji.

Še naprej je na voljo prevoz koles na avtobusih, linije opremljene za prevoz so posebej označene v voznem redu.

 

Danes so simbolično položili temeljni kamen za Sortirnico. S tem se je tudi uradno začela gradnja te 12,5 milijona evrov vredne investicije. Prve v Sloveniji in tretje v Evropi.

Potem, ko so konec julija pridobili vso dokumentacijo, ki so jo potrebovali za pričetek gradbenih del, so v ponedeljek, 21. avgusta, lokacijo bodoče sortirnice kot gradbišče formalno predali izvajalcu investicije.

Ker gre za največjo investicijo v zgodovini podjetja Snage, so gradbišče predali tudi
protokolarno. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je ob tem izpostavil, da se zaveda pomembnosti projekta in, da je smer trajnostnega razvoja s krožnim gospodarstvom “ne samo izziv Slovenije, pač pa tudi Evrope.”

Prvi del stavbe, kjer bo delovala sortirnica, vir: MBReport.si

Prvi del stavbe, kjer bo delovala sortirnica, vir: MBReport.si

Mariborski župan Andrej Fištravec je izpostavil, da gre za pomembno investicijo tako za občane kot zaposlene v Snagi, ter za celo mesto in širšo regijo. “Iz prevoznika odpadkov se bo Snaga razvila v pomembnega akterja na trgu odpadkov, odpirali pa bomo tudi nove razvojne priložnosti.” Poudaril je tudi, da sortinica za Mariborčane pomeni najnižjo možno ceno storitev ravnanja z odpadki, torej nižje položnice.

Direktor Snage Cveto Žalik je povedal, da je rezultat današnjega uradnega pričetka plod več kot 5-letnega dela. “S tem bomo dobili najsodobnejšo razpoložljivo tehnologijo, ki bo iz mešanih komunalnih odpadkov izločala uporabne snovi, reciklate, ki so uporabni kot sekundarne surovine.,” je dodal Žalik.

Izvajalec del 12,5 milijonov evrov vredne investicije je podjetje Kostak, ki bo z gradbenimi deli zaključilo predvidoma v roku 6 do 8 mesecev, na kar bo sortinica eno leto pilotno obratovala.

Podrobnosti jutri ob 18.30 na BK TV.

Iz Inštituta za trajnostni razvoj (ITR) so sporočili, da se ne bodo pritožili na okoljevarstveno soglasje Magni. So pa ob tem sporočili, da “primer Magna kliče po spremembah v miselnosti in načinu delovanja vlade”.

Vir: Youtube

Vir: Youtube

Po nedavni zavezi Magne za prenos prometa na železnico, kar bo bistveno zmanjšalo onesnaževanje zaradi obsežnega transporta, so se v ITR odločili, da se ne pritožijo.

Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) je v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za Magno Nukleus vstopil skupaj s petimi drugimi organizacijami iz Mreže Plan B. “Razloge smo natančno argumentirali v skupni zahtevi za vstop v postopek z dne 15. maja 2017,” je v sporočilu za javnost zapisala Anamarija Slabe, direktorica ITR. ITR že 20 let deluje na področju ekološkega kmetijstva. “Odlično poznamo problematiko kmetijskih zemljišč v Sloveniji in katastrofalno prostorsko-razvojno načrtovanje. Zaradi slednjega je naša država »pridelala« številna (skoraj 700) in obsežna degradirana območja v skupnem obsegu prek 2.300 ha (predstavitev tu), od tega lep del na prej kakovostnih kmetijskih zemljiščih, ki so bila s tem nepovratno uničena. Dejstvo, da naj bi bila investicija Magne Steyr umeščena na kakovostna kmetijska zemljišča, ter da je vlada s posebnim zakonom, sprejetem po hitrem postopku, preprečila vsako vprašanje in razpravo glede tega, je bila za ITR tudi glavni razlog za vstop v postopek,” je pojasnila Slabetova.

Zgroženi nad lahkomiselnostjo in aroganco vladnih predstavnikov

ITR se je skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami v juniju odzval na povabilo Magne Steyr na srečanje, “namenjeno pogovoru o naših vprašanjih oziroma pripombah,” pravi Slabetova. K temu pa dodala, da so po slišanem na ITR zaključili, da so vladni predstavniki investitorju dajali zavajajoča zagotovila, ki niso upoštevala pravnih vidikov postopka, del tega je tudi izdaja okoljevarstvenega dovoljenja. “Po našem mnenju predlagana rešitev glede kmetijskih zemljišč in gozda ne more ustrezno nadomestiti izgube kmetijskih zemljišč, zato to nikakor ne sme postati vzorec za naprej. Po nedavni zavezi Magne za prenos prometa na železnico, kar bo bistveno zmanjšalo onesnaževanje zaradi obsežnega transporta (za kar so posebej zaslužni kolegi na Umanoteri), smo se odločili, da se ne pritožimo,” je še pojasnila.  So pa zgroženi nad lahkomiselnostjo in aroganco vladnih predstavnikov, “ki so investitorju dajali obljube, ki jih je možno izpolniti le ob neupoštevanju zakonitih postopkov za odobritev začetka gradnje,” je še zapisala. “Prav tako je neodgovoren populističen pritisk na organizacije, ki smo si izpolniti svojo državljansko dolžnost, da postavimo pomembna vprašanja glede varovanja zdravja ljudi in okolja, ter se oglasiti ob očitnih nepravilnostih. Da smo naredili prav, nam potrjujejo sporočila prebivalcev z območja predvidene investicije, ki so se nam zahvalili za naše delo – za razliko od protestnikov z istega konca, ki bi v resnici morali protestirati nekje drugje,” še dodaja Slabetova. Ob tem pa dodala: “Pričakujemo, da bo vlada v prihodnje delovala strokovno in transparentno ter omogočila argumentirano javno razpravo v okviru zakonsko predpisanih postopkov, ki jih je sicer treba izboljšati. Pričakujemo tudi, da s strani vlade, zlasti pa ministrstva za gospodarstvo, ne bomo več poslušali neresničnih in škodljivih delovna mesta ali varovanje okolja – potrebujemo namreč oboje.”

 

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Nigrad po skupščini z novimi nadzorniki
– Stanovalci Ceste zmage ne dajo lip, si pa želijo obnovo
– Muzikal Vesna in Maratonci tečejo zadnji krog
– Ustvarjalni in otroški popoldnevi z glasbo, plesom in kulinariko
– Septembra novosti v mestnem potniškem prometu
– Tradicionalno srečanje upokojencev v Vuzenici

Razširjena, mariborska delegacija, ki je mesto, regijo in Slovenijo predstavljala na nedavnem mednarodnem sejmu XSRITE 2017 v kitajskem mestu Šijan. V domači Maribor so se vrnili z dvema nagrada: za naj organizatorja na sejmu in za naj stojnico.

Več v videu:

V ponedeljek, 21. avgusta, je podjetje Snaga lokacijo bodoče Sortirnice kot gradbišča
formalno predalo izvajalcu investicije, podjetju Kostak. V Mariboru bodo to sredo, 30. avgusta še simbolično položili temeljni kamen, in sicer ob 18. uri na Tržaški cesti 55.

Delavci Nigrada so včeraj  začeli z načrtovanim posekom drevoreda na gradbišču Ceste zmage v Mariboru, kjer so kljub protestu manjše skupine stanovalcev podrli prvih nekaj od skupaj 74 lipovih dreves, ki jih nameravajo po obnovi cestišča zamenjati z novimi. Protestnikom podrtja ob prisotnosti policije ni uspelo preprečiti.

Stanovalci, ki se s posekom ne strinjajo, so tudi danes skušali odgovorne prepričati, da podrejo le stara in bolna drevesa, medtem ko bi zdrave pustili, a so jim predstavniki mariborske občine razložili, da poseg terja zamenjavo celotnega drevoreda.

Cesta zmage (9)

Prenova Ceste zmage se je z rušenjem asfaltnih površin in menjavo vodovoda začela pred dnevi in bo trajala dva meseca, načrtovana je tudi hkratna menjava plinovoda, priklop fekalnih priključkov, novih telekomunikacijskih in električnih vodov. Trenutno dela potekajo na odseku med Ulico Pariške komune in Fochevo ulico.

Zaradi podiranja drevoreda prihaja tudi do nesoglasij med stanovalci, ki podpirajo celovito prenovo, in tistimi, ki ji nasprotujejo. Slednji so se pred časom organizirali v Iniciativo za ohranitev lip na Cesti zmage, ki deluje v okviru Samoorganizirane četrtne skupnosti Tabor.

Slednja projektu obnove očita veliko pomanjkljivosti. Med drugim po njihovem sploh ni bilo javne razgrnitve projekta, že v investicijski dokumentaciji ni bil predviden noben drug scenarij, ki bi ohranil drevesa.

“Na torkovem srečanju nas je večina prvič slišala, kaj naj bi se na Cesti zmage delalo in kako naj bi izgledala po koncu del. Odgovorni nam kljub večkrat zastavljenim vprašanjem niso dali nobenih informacij o terminskem planu izvedbe del, o tem, ali bodo napeljavo zamenjevali ali le obnavljali, o tem, kako bo v času izvedbe del organiziran odvoz smeti in podobno,” pravi predstavnik iniciative Tomaž Kostanjevec.

Stanovalci, ki se ne strinjajo z načrti, zato vztrajajo in zahtevajo, da je treba izvedbo nemudoma ustaviti in pripraviti javno razgrnitev projekta ali vsaj predstavitev različnih predlogov in mnenj. Kot dodajajo, cena in nujnost izvedbe projekta nista argumenta, saj ne gre za urgentno zadevo, ampak za več let star projekt.

Vir: STA

Podporniki obnove ustrahovani talci

Marko Polenčič, predstavnik Civilne iniciative za popolno prenovo ulice Cesta zmage, opozarja, da nasprotniki uzurpirajo dve tretjini stanovalcev Ceste zmage. Da namerno “nagajajo”, onemogočajo delo, se nejasno (pre)imenujejo in ustrahujejo podpornike obnove. “Včasih se njihova iniciativa podpisuje pod imenom IMZ, včasih pa “Za ohranitev lip”. Vsakič se imenujejo drugače in, ker niso nikjer registrirani, to itak ni tako pomembno. Bi pa poudaril, da je g. Slavko Gazvoda, predstavnik njihove civilne iniciative v svojem zadnjem pisanju (v Večeru) javno obljubil, da ne bodo izvajali nasilja oz. da ne bodo nadaljevali z vstajami in mirno dovolili izvajanje del. Tudi predstavnica IMZ je v intervjuju (za Večer) to zagotovila. Vsekakor smo bili prepričani, da so stanovalci sprejeli dejstvo, da se ulica obnovi, tako kot to predvideva izbran načrt. Zmotili smo se, saj so to sporočili po dogodku, ki se je dogodil v torek zvečer, ko so s kamnom poškodovali moje okno. Verjetno jih je postalo strah, da se jih bo javno obsodilo, da njihova Iniciativa izvaja huliganska dejanja“, je zapisal Polenčič in opozoril, da se dve tretjini stanovalcev Ceste zmage počuti kot da so talci  v lastnih domovih, saj naj bi jim ljudje, ki ne stanujejo v tej ulico skušali krojiti usodo.  “Se seje sovraštvo med nami, ki tukaj živimo in še bomo po obnovi tudi nadalje živeli. Naša civilna iniciativa, ki se je ustanovila po njihovi ustanovitvi, se mirno zavzema za dokončanje tega projekta, saj bomo z njim pridobili vsi“, je prepričan Polenčič.

Prenova Ceste zmage se je z rušenjem asfaltnih površin in menjavo vodovoda začela pred dnevi in bo trajala dva meseca, načrtovana je tudi hkratna menjava plinovoda, priklop fekalnih priključkov, novih telekomunikacijskih in električnih vodov.

Po poročanju nekaterih medijev, se je izkazalo, da bo na okoljevarstveno soglasje za Magnino lakirnico v Hočah vložila pritožbo še nevladna organizacija E- Forum. Za zdaj pa tudi še ni jasno, kako se bo glede morebitne pritožbe odločila organizacija Alpe Adria Green.

FOTO: www.mojvideo.com

FOTO: www.mojvideo.com

V nevladni organizaciji E-Forum so odločeni, da bodo na okoljevarstveno soglasje za Magnino lakirnico v Hočah, vložili pritožbo. Gorazd Marinček kljub temu verjame, da lahko še vedno ujamejo roke, ki jih želi avstrijski investitor.

Medtem ko je večina nevladnih organizacij že napovedala, da pritožbe na okoljevarstveno soglasje ne bo, v E-Forumu izpostavljajo požarni načrt za primer večje nesreče in ponovno preverbo ali je možno za tehnološke procese porabiti manj pitne vode.

V E-Forumu sicer pozdravljajo zavezo Magne glede gradnje industrijskega tira. A kot je razvidno iz Marinčkovih besed v nedeljskem odzivu na odločitev Umanotere, ki jih je objavil na svojem Facebook profilu, želijo od investitorja doseči še preostali dve svoji zahtevi, glede vode in požarnega varstva.

Nekdanja mariborska župana Boris Sovič in Alojz Križman, ki sta se nedavno s svojo pobudo o dodatnem monitoringu neformalno vključila v postopek Magninega pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in s tem podprla načrtovano naložbo v občini Hoče-Slivnica, sta se danes sestala z okoljevarstvenimi organizacijami. Na sestanek jih je prišlo šest.

Po besedah Križmana pa je Marinček presenetil s trditvijo, da naj bi bila vloga za okoljevarstveno soglasje nezakonito vložena, in sicer s strani nepooblaščene osebe, kar bi lahko pripeljalo do dodatnih pravnih zapletov.

Po njegovih besedah je Marinček tudi danes zatrdil, da bodo pritožbo vložili, rok za to, ki je odvisen od dneva prevzema pošte, pa se za njih izteče predvidoma konec naslednjega tedna.

Med tistimi, ki se ne bodo pritožili na podelitev okoljevarstvenega soglasja Magni, je od nedelje tudi Umanotera. Tako so se odločili potem, ko se je avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka pisno zavezala, da bo že v prvi fazi projekta zgradila tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrat, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa.

Čeprav kritični do vlade zaradi izbire lokacije in obljubljanju nerealnih časovnih rokov so se danes podobno odločili tudi v Gibanju TRS. Kljub temu, da obsojajo “izsiljevanje” Magne z rezervno lokacijo na Madžarskem ter “hlapčevsko reakcijo naše vlade”, pa hkrati razumejo socialno stisko številnih prebivalcev regije ter izraženo zelo prevladujočo pripravljenost lokalnega prebivalstva, da sprejme na svoja pleča potencialna okoljska tveganja.

 

Za zdaj pa tudi še ni jasno, kako se bo glede morebitne pritožbe odločila organizacija Alpe Adria Green, saj se bo upravni odbor po besedah predsednika Vojka Bernarda na to temo sestal ta teden. V organizaciji, ki je eden od 12 stranskih udeležencev v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, sicer odločbe niso prevzeli, zato so jo danes, kot je povedal Bernard, dobili v poštni nabiralnik, to pa pomeni, da imajo še 15 dni časa za morebitno pritožbo.

Vir: STA

Občina Ruše je objavila razpis za izbiro izvajalca za gradnjo skoraj 5 km kolesarske poti Ruše – Maribor. To je prvi korak za pričetek gradnjo kolesarske poti, ki jo financirata Ministrstvo za infrastrukturo in Občina Ruše.

kolesarska maribor - ruse (1)

Gradnja se bo pričela še letos in predvidoma končala še pred odprtjem kolesarske sezone pomladi prihodnje leto. Kolesarska steza je del mednarodne Dravske kolesarske poti, ki ob reki Dravi skozi 18 slovenskih občin povezala avstrijsko in hrvaško stran. V Občini Ruše bo kolesarska pot najprej povezala Bistrico ob Dravi, Bezeno in Ruše. Ob predvideni obvoznici sledi kasneje navezava tudi  na Smolnik.

 

Potekala bo ob železniški progi, kjer so Slovenske železnice brezplačno prepustile prostor za gradnjo kolesarske poti. Skupna vrednost del je dobrih 1 mio evrov, večji del bo financiralo Ministrstvo za infrastrukturo, Občina Ruše je prispevala 4% vrednosti za strošek priprave in ureditev vse potrebne dokumentacije.

Kolesarska pot je rezultat večletnega dela in priprav občinske uprave in koordinacije slovenskega dela Dravske kolesarske poti ter posluha Ministrstva za infrastrukturo za vlaganja v kolesarske prometne poti. Občina Ruše bo z izgradnjo kolesarske poti zaokrožila kolesarsko infrastrukturo ob že obstoječem kolesarskem poligonu Pumptrack v Športnem parku Ruše, označenih poteh po Pohorju »Ride Ruše«, možnosti prevoza koles na avtobusu (Arriva) in prevoza koles na vlakih (Slovenske železnice).

Uroš Razpet, župan Občine Ruše je dejal: »Kolesarska pot bo nova prometna povezavo med samimi kraji v občini ter povezava z Mestno občino Maribor, ki jo pozivamo, da pripravi vse potrebno za izgradnjo nadaljevanja poti v Mariboru, zlasti manjkajočega dela skozi kraj Laznica. Predstavlja izjemen impulz razvoju turizma in športa v občini, ki ga bodo podjetni občani znali izkoristiti. Ob tem se posebej zahvaljujemo Slovenskim železnicam, ki so brezplačno zagotovile traso za kolesarsko pot ob tirih  in Direkciji za infrastrukturo oz. pristojnemu ministrstvu za hiter odziv na našo pobudo in zagotovitev potrebnih sredstev.”

Nevladna organizacija Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije TRS in Umanotera se ne bosta pritožili na okoljevarstveno soglasje za Magno.

FOTO: www.mojvideo.com

FOTO: www.mojvideo.com

Agencija za okolje je 10. avgusta avstrijsko-kanadskemu avtomobilskemu velikanu Magni izdala okoljevarstveno soglasje za lakirnico v Hočah, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Organizacija Umanotera, ki je sprva napovedala, da se bo zelo verjetno pritožila, je v nedeljo sporočila, da pritožbe ne bo vložila. Iz Magne in gospodarskega ministrstva so namreč sporočili, da so dosegli dogovor o gradnji železniškega tira do tovarne v Hočah ter da bo Magna pri tem že v prvi fazi zgradila tudi železniški tir znotraj obrata.

Kot so zapisali v današnjem sporočilu, so pravočasno izrazili nestrinjanje z izbrano lokacijo lakirnice v Hočah, ki bo uničila okoli 100 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč na vodovarstvenem območju. Kot ključnega krivca navajajo vlado, ki da je izsilila neprimerno lokacijo in potencialnega investitorja zavedla, saj mu je obljubila nerealne časovne roke glede umeščanja objekta v prostor.

Da se V TRS ne bodo pritožili, so se odločili, ker razumejo socialno stisko številnih prebivalcev širšega območja Podravja, Štajerske ter tudi izraženo zelo prevladujočo pripravljenost lokalnega prebivalstva, da sprejme na svoja pleča potencialna okoljska tveganja. “To je pri naši ključni odločitvi, v konkretnem primeru predvidene lokacije Magnev Hočah, minimalno prevesilo v nenasprotovanje okoljevarstvenemu soglasju,” so navedli.

Vir: STA

 

 

Po tem, ko so se danes predstavniki prebivalcev Hoč, Slivnice in drugih okoliških krajev podali na sestanek na Okoljski center v Ljubljano, z namenom, da poudarijo pomembnost prihoda Magne v regijo, so ostali pred zaprtimi vrati. Po besedah nekdanjega župana Občine Hoče – Slivnica in pobudnika današnjega sestanka na Okoljskem centru v Ljubljani Jožefa Merkuša, jih ti niso sprejeli.

“Stali smo pred zaklenjenimi vrati. 20 minut smo čakali, a ni nihče odprl vrat niti dvignil telefona. Na ulici kjer se je zbralo tudi nekaj Ljubljančanov smo povedali kar smo imeli povedati, ter naše pismo prilimali na njihova vrata, v upanju, da bodo pismo prebrali. Moram povedati, da smo bili razočarani,” nam je pojasnil Merkuš. Ob tem je poudaril, da so na več od teh organizacij naslovili elektronsko pošto, s katero so napovedali svoj prihod.

V Okoljskem centru, pred katerim so se zbrali podporniki Magne domujejo Cipra Slovenija, društvo Focus, Inštitut za trajnostni razvoj, Slovenski E-forum ter Umanotera.

Jožef merkuš, nekdanji župan Občine Hoče – Slivnica in pobudnik sestanka z okoljevarstveniki

V pisnem sporočilu, ki so ga prilepili na vrata so zapisali: “Tukaj smo posamezniki, ki smo se nabrali iz različnih vetrov, različnih poklicev, različne izobrazbe, različne starosti, različne nacionalnosti. Imamo en skupen cilj – da tukaj pred vami osebno izkažemo našo podporo veliki investiciji v našem okolju, na Štajerskem,” so bili odločni.  Ob tem so opomnili, da prihod nove tovarne Magne pomeni, da bodo lahko “zadihali”, s tem pa dobili delovna mesta.“Prihodnost brez prave perspektive nas duši, in hočemo, ne hočemo zahtevamo, da imamo tudi mi takšne možnosti, kot jih imate tukaj v Ljubljani,” so bili odločni.

Od propada industrije v 90 letih se Maribor in okolica sooča z velikimi socialnimi stiskami. Stiskami, ki jih je povzročil propad industrije velikanov, “fabrik”, “na katere smo bili ponosni ne samo Štajerci, ampak cela država. Propadli so TAM, Metalna, Hidromontaža, MTT, Elko…,” so bili zgroženi, da bodo na ta način izgubili še trenutno edino priložnost – Magno.

Ob tem so še dejali, da se ljudje iz Ljubljane z dobrimi zaposlitvami verjetno težko vživijo v stisko prenekatere družine, ki z veliko težavo zbere denar za plačilo položnic ter nakup hrane. “Štajerska, Podravje, Prekmurje – rabijo delovna mesta,” so opozorili.

Ob tem pa so pozvali okoljevarstvenike: “zato bi vas na tem mestu, dragi okoljevarstveniki, prosili da nam prisluhnete, da nas slišite: “Štajerska krvavo potrebuje nova delovana mesta. Rabimo Magno. Želimo Magno!” Ob tem so jih še glasno vprašali: “Se boste lahko čez leta mirno sprehajali po Mariboru in okolici in ljudem iskreno pogledali v oči, ob zavedanju da so morda tudi zaradi vas in vaših dejanj še vedno brezposelni? Ali mislite, da si mi želimo škodljivo, smrdljivo industrijo? Ne. Želimo si dobrih fabrik, in tovarna Magne je takšna fabrika. Tudi mi zahtevamo, da se spoštujejo okoljski standardi in zakonodaja, tako slovenska kot evropska,” apelirajo na okoljevarstvenike.

Ob tem so se znova spraševali, “zakaj lahko v Gradcu normalno živijo z Magno, zakaj lahko zraven Magne stoji vrtec in se igrajo otroci, zakaj lahko Avstrijci jejo solato, ki raste na vrtu zraven Magne? Zakaj je v sosednji Avstriji vse to mogoče  –  česa se mi bojimo – pred čim nas pravzaprav branite?  Tudi mi smo za zdravo okolje, za razliko od vas bomo celo sobivali z novo tovarno.” Ob tem so znova opomnili, da Štajerci odhajajo na delo v Magnino tovarno v Gradec ter, da ti lahko povedo, za kakšno industrijo in kakšno delo gre ter kako v tej tovarni skrbijo za svoje zaposlene. “In lahko vam povemo, da so z delom v Magni zelo zadovoljni,” so še dodali.

“Danes smo tukaj tako dijaki in študenti, zaposleni, brezposelni in upokojenci. Mladi si želijo ostati na Štajerskem, si doma poiskati delo ter ustvariti družine. Brez zaposlitev to preprosto ne gre,” so glasno poudarili.  Ob tem pa dodali, da se starejši in upokojenci zavedajo, da mesto, regija in tudi država nimajo perspektive brez delovnih mest. “Če mladi ne bodo imeli zaposlitve tudi upokojenci ne bodo imeli dostojnih pokojnin,” so pojasnili.

“Tudi mi Štajerci si zaslužimo priložnost, da živimo boljše. Prosimo vas, pozivamo vas, da tudi sami prispevate k razvoju Štajerske,” so znova glasno pozvali pristojne. “Prehenajte z aktivnostmi, zaradi katerih bomo vsi mi utrpeli veliko škodo. Tudi mi  imamopravico sami odločati o svoji usodi in prihodnosti naše regije,” so še dodali.

Ob tem so še pristojne v Ljubljani pozvali naj ne ustavijo projekta. “Če boste vztrajali in ustavili ta projekt, boste morali tudi okoljevarstveniki sami prevzeti vso odgovornost za posledice. Ne zavirajte projekta. Pogovarjajte se. Zahtevajte odgovore. Sodelujte in nadzirajte. Ampak ne rušite,” so bili jasni. “Slovenija bo še vedno zelena, našim delovnim mestom navkljub. Dajte nam priložnost!,” so še dejali.

Danes se je delegacija Mariborčanov, Hočanov in ostalih prebivalcev iz Štajerske odpravila v Ljubljano, z namenom, da pokažejo Ljubljani, da je prihod zanje in za regijo pomemben. “Prišli smo, ker nas iz Štajerske v Ljubljano očitno ne slišite!,” so povedali.

Štajerci v Ljubljani za podporo Magni

“Tukaj smo posamezniki, ki smo se nabrali iz različnih vetrov, različnih poklicev, različne izobrazbe, različne starosti, različne nacionalnosti. Imamo en skupen cilj – da tukaj pred vami osebno izkažemo našo podporo veliki investiciji v našem okolju, na Štajerskem,” so bili odločni.  Ob tem so opomnili, da prihod nove tovarne Magne pomeni, da bodo lahko “zadihali”, s tem pa dobili delovna mesta.“Prihodnost brez prave perspektive nas duši, in hočemo, ne hočemo zahtevamo, da imamo tudi mi takšne možnosti, kot jih imate tukaj v Ljubljani,” so bili glasno odločni.

Od propada industrije v 90 letih se Maribor in okolica sooča z velikimi socialnimi stiskami. Stiskami, ki jih je povzročil propad industrije velikanov, “fabrik”, “na katere smo bili ponosni ne samo Štajerci, ampak cela država. Propadli so TAM, Metalna, Hidromontaža, MTT, Elko…,” so bili zgroženi, da bodo na ta način izgubili še trenutno edino priložnost – Magno.

Ob tem so še dejali, da se ljudje iz Ljubljane z dobrimi zaposlitvami verjetno težko vživijo v stisko prenekatere družine, ki z veliko težavo zbere denar za plačilo položnic ter nakup hrane. “Štajerska, Podravje, Prekmurje – rabijo delovna mesta,” so opozorili.

Ob tem pa so pozvali glasno pozvali okoljevarstvenike: “zato bi vas na tem mestu, dragi okoljevarstveniki, prosili da nam prisluhnete, da nas slišite: “Štajerska krvavo potrebuje nova delovana mesta. Rabimo Magno. Želimo Magno!” Ob tem so jih še glasno vprašali: “Se boste lahko čez leta mirno sprehajali po Mariboru in okolici in ljudem iskreno pogledali v oči, ob zavedanju da so morda tudi zaradi vas in vaših dejanj še vedno brezposelni? Ali mislite, da si mi želimo škodljivo, smrdljivo industrijo? Ne. Želimo si dobrih fabrik, in tovarna Magne je takšna fabrika. Tudi mi zahtevamo, da se spoštujejo okoljski standardi in zakonodaja, tako slovenska kot evropska,” so predali apel okoljevarstvenikom.

Ob tem so se znova spraševali, “zakaj lahko v Gradcu normalno živijo z Magno, zakaj lahko zraven Magne stoji vrtec in se igrajo otroci, zakaj lahko Avstrijci jejo solato, ki raste na vrtu zraven Magne? Zakaj je v sosednji Avstriji vse to mogoče  –  česa se mi bojimo – pred čim nas pravzaprav branite?  Tudi mi smo za zdravo okolje, za razliko od vas bomo celo sobivali z novo tovarno.” Ob tem so znova opomnili, da Štajerci odhajajo na delo v Magnino tovarno v Gradec ter, da ti lahko povedo, za kakšno industrijo in kakšno delo gre ter kako v tej tovarni skrbijo za svoje zaposlene. “In lahko vam povemo, da so z delom v Magni zelo zadovoljni,” so še dodali.

“Danes smo tukaj tako dijaki in študenti, zaposleni, brezposelni in upokojenci. Mladi si želijo ostati na Štajerskem, si doma poiskati delo ter ustvariti družine. Brez zaposlitev to preprosto ne gre,” so glasno poudarili.  Ob tem pa dodali, da se starejši in upokojenci zavedajo, da mesto, regija in tudi država nimajo perspektive brez delovnih mest. “Če mladi ne bodo imeli zaposlitve tudi upokojenci ne bodo imeli dostojnih pokojnin,” so pojasnili.

“Tudi mi Štajerci si zaslužimo priložnost, da živimo boljše. Prosimo vas, pozivamo vas, da tudi sami prispevate k razvoju Štajerske,” so znova glasno pozvali pristojne. “Prehenajte z aktivnostmi, zaradi katerih bomo vsi mi utrpeli veliko škodo. Tudi mi  imamopravico sami odločati o svoji usodi in prihodnosti naše regije,” so še dodali.

Ob tem so še pristojne v Ljubljani pozvali naj ne ustavijo projekta. “Če boste vztrajali in ustavili ta projekt, boste morali tudi okoljevarstveniki sami prevzeti vso odgovornost za posledice. Ne zavirajte projekta. Pogovarjajte se. Zahtevajte odgovore. Sodelujte in nadzirajte. Ampak ne rušite,” so bili jasni. “Slovenija bo še vedno zelena, našim delovnim mestom navkljub. Dajte nam priložnost!,” so še dejali.

Po tem ko je včeraj odjeknila novica, da je projekt gradnje Magnine tovarne v Hočah ogrožen zaradi napovedane pritožbe Umanotere (ljubljanske Fundacije za trajnostni razvoj), se vrstijo odzivi različnih oseb in institucij, ki javno izražajo podporo projektu in pozivajo ljudi k tehtnemu premisleku. Prejete odzive objavljamo spodaj.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor, je v video izjavi Magni izrekel dobrodošlico v Mariboru.

Alojz Križman, nekdanji rektor mariborske univerze, nekdanji župan Maribora in častni občan Maribora (leta 2014) je bi v svoji argumentaciji zakaj naj bi Štajerci potrebovali Magno jedrnato oster: „Zaradi tega, ker je to pomembno za prihodnost te regije. Če bo padel ta projekt oziroma, če bo Magna šla drugam, potem vsaj 20 let resnega investitorja ne samo v to regijo, ampak v celotno Slovenijo ne bo!

Državni svetnik (Mariborčan) Milan Lukić je pozval k “zdravi pameti”: “Magna je pozitivna zgodba, od katere lahko profitira naše ožje okolje, Podravsko-štajersko, kakor tudi cela Slovenija! Zdajle naštevamo ˝samo 400˝. Pa 400 je ogromno novih delovnih mest, ki nam jih investitor zagotavlja v prvi fazi! Pri čemer pa ves čas govori, da bo sledila druga faza in, da bo sledila tretja faza. Verjeti je treba. Koncern Magna ni neko nebodigatreba podjetje, ki se okrog laže v tolikih državah po svetu.

Univerza v Mariboru: Magna je razvojna priložnost in ne tveganje
Na mariborski univerzi so prepričani, da prihod uglednega svetovnega koncerna pomeni ustvarjanje novih vezi in s tem priložnosti za industrijo, storitvene dejavnosti, pa tudi za znanstvene in raziskovalne institucije. “Na Univerzi v Mariboru vidimo v prihodu Magne priložnost, da s svojimi tehniškimi študiji in inovacijskim nabojem profesorjev in študentov, Maribor v prihodnje ne postane le ena od proizvodnih lokacij, pač pa tudi razvojni center. Za ta cilj smo si pripravljeni prizadevati z vsem svojim inovacijskim potencialom«, so zapisali. Rektor Univerze v Mariboru  Igor Tičar pa je še dodal: »Zavezani smo znanosti, ki temelji na preverljivosti podatkov in empiričnemu izkustvu. Na tem temelju oblikujemo pogled na svet. Z znanstveno avtoriteto smo pripravljeni sodelovati v vseh prizadevanjih, da okrepimo zaupanje vseh deležnikov v to investicijo, s svojimi aktivnostmi pa smo pripravljeni sodelovati tudi pri neodvisnem okoljskem monitoringu. Zato h konstruktivnemu sodelovanju pozivamo vse deležnike, da tvorno poskrbimo za to, da ta investicija postane nova razvojna priložnost za mesto, regijo in univerzo.”

Magna Steyr. Vir: magna.com

Mladi si želijo priložnost
V imenu Mestnega mladinskega sveta Maribor (MMSM) je njihov predsednik Matic Matjašič na medije naslovil javno pismo, s katerim argumentirajo svojo podporo Magni. Želijo si priložnost, a so hkrati razočarani nad trenutno situacijo. “Razočarani, da velike projekte, ki prihajajo v našo regijo v naši družbi zbanaliziramo na ZA/PROTI in da očitno uspemo vsako stvar spraviti v binarni dvoboj levi/desni, rdeči/črni in ne nazadnje za/proti.”
In zakaj je Magna za mlade priložnost?
“Število mladih v Mariboru vztrajno pada in brez vsakršnega dvoma, mladi na prvo mesto razlogov za to postavljamo neugodno okolje za redno zaposlitev. Vsakršen takšen večji paket novih delovnih mest pa daje poleg le teh tudi neko pozitivno energijo regiji in optimizem za naprej v danes vse prej kot rožnatih časih na tem področju.
Maribor je bil skozi svojo zgodovino vedno središče industrije v širši regiji in prav slednji se lahko v veliki meri zahvalimo za razvoj našega mesta. Pa saj to vse že poznamo in tudi zgodba o Magni je že vsem dobro znana. A kar naenkrat je završalo, da tako pričakovane Magne morda ne bo in z njo seveda še kako potrebnih delovnih mest ter dodatnega optimizma. Civilne iniciative in okoljevarstvene organizacije so dobrodošle v vsaki družbi in tudi pri tem projektu so oboje zagotovo igrale ključno vlogo za dodatno pozornost investitorjev in pozitivno prispevale projektu!”

V Stranki Mladih – Zeleni Evrope pozivajo k prenehanju blokade projekta, ki bo omogočil Štajerski ponoven razcvet. “Glede na to, da bo MAGNA zaposlovala predvsem lokalno prebivalstvo in da bodo plače po napovedi višje, kot v primerljivih podjetjih na Štajerskem, lahko z gotovostjo trdimo, da bo prihod podjetja MAGNA pozitiven za dve od treh komponent trajnostnega razvoja.” Za izračun in argumentacijo določenih vrednosti, pa je Igor Jurišič, predsednik SMS-Zeleni, uporabil spletno stran okoljske organizacije UMANOTERA.
– Zaradi pomanjkanja služb bodo Štajerci iskali zaposlitev v sosednji Avstriji: vožnja s povprečnim avtom od Maribora do Gradca pomeni v enem letu okrog 7 ton CO2.
– Ljudje brez zaposlitve se zagotovo ne bodo ogrevali na zemeljski plin, ampak kvečjemu z odpadnim lesom in drugimi odpadnimi materiali, kar je okoljsko izjemno škodljivo, a žal UMANOTERA na svoji spletni strani tega »energenta« niti ne omenja, zato izračun ni možen.
– Zaradi manjših prihodkov bodo ljudje prisiljeni kupovati cenejšo hrano, ki ni ekološko pridelana v Sloveniji, temveč uvožena iz Španije ali celo Kitajske. S tem bodo povzročili dodaten ogljični odtis, da vplivov na zdravje (predvsem odraščajočih otrok) sploh ne omenjamo.

Zaradi vsega naštetega pozivajo vse okoljske organizacije, “ki so se namenoma ali tudi ne ujele v politične lovke in vede ali nevede uresničujejo načrte posameznikov s parcialnimi interesi, da ne blokirajo nadaljnjih korakov ampak raje dolgoročno bdijo nad obratovanjem tega in ostalih podobnih obratov ki lahko potencialno negativno vplivajo na okolje in sproti opozarjajo na pomanjkljivosti ter s tem preprečujejo morebitne negativne okoljske posledice.

Dopolnjeno danes ob 14.00 

Prav tako pa se je odzval tudi Bernard Memon iz NSi Maribor, ki je v sporočilu za medije zapisal: “kot predsednik Mestnega odbora NSi Maribor pozivam in pričakujem, da bodo posredno in neposredno oškodovani udeleženci (Vlada RS, Mestna občina Maribor, Občina Hoče idr.), ki imajo poslovno-gospodarski (javni) interes vezan na potencialni prihod koncerna Magne v Občino Hoče, proti morebitnim pritožnikom oziroma nevladnim organizacijam (ki v postopku načrtovane investicije nastopajo kot stranski udeleženci), v primeru njihove neuspele pritožbe na izdano okoljevarstveno soglasje za projekt Magna, sprožili civilno odškodninsko odgovornost.” K temu pa je dodal: “Menim, da je gospodarsko stanje in stanje na področju zaposlovanja v vzhodni Sloveniji resno in ne dopušča igračkanja na račun prebivalstva, ki se dnevno spopada s preživetjem. Zato je nujno, da tisti, ki s posameznimi ukrepi neupravičeno zavlačujejo postopke ali brez resnih argumentov onemogočajo svobodno gospodarsko pobudo ter prihod tujih investitorjev (v primeru, da načrtovana tuja investicija zaradi navedenih razlogov ne uspe) tudi odškodninsko odgovarjajo”.

Delničarji mariborskega komunalnega podjetja Nigrad so na današnji skupščini imenovali štiri manjkajoče člane nadzornega sveta. Tri od šestih imen zadnje garniture nadzornikov ostajajo enaka, tri so nova. Razrešnico za lani so podali le nadzornemu svetu, ne pa tudi upravi pod vodstvom Marka Žule. Z dnevnega reda pa so umaknili statusno preoblikovanje podjetja.

Ob Vlasti Pavlič Gosak in Mišu Pušniku, ki v nadzornem svetu še naprej zastopata interese delavcev, stolčke nadzornikov sedaj zasedajo tudi Boštjan Štuhec, Matjaž Mihelak, Polona Pergar Guzej in Mitja Hasaj, ki se vrača na funkcijo, potem ko je s položaja odstopil med zadnjimi v začetku tega meseca. “Zdaj je nadzorni svet popoln in družba lahko normalno posluje,” je po skupščini povedal direktor delničarja Energetike Maribor Alan Perc.

direktor delničarja Energetike Maribor Alan Perc

direktor delničarja Energetike Maribor Alan Perc

Mariborska občina je predlagala preoblikovanje Nigrada iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, kar naj bi med drugim prineslo stroškovno racionalizacijo. Po Perčevih besedah so jo umaknili z dnevnega reda, ker zadeva ni bila dorečena med lastniki. Predlog za umik je podala kar občina sama. “Po tistem, ko smo že podali predlog za dopolnitev točke dnevnega reda, smo se pogovorili tudi z ostalimi delničarji, konkretno z DUTB in nekaterimi okoliškimi občinami. Ugotovili smo, da sicer obstaja konsenz za preoblikovanje. Nismo pa dosegli konsenza glede vsebine družbene pogodbe in smo se sedaj odločili, da sicer postopek peljemo naprej, a da bo to narejeno na eni od naslednjih skupščin,” je povedal David Gabrovec, vodja Sekretariata za splošne zadeve na MO Maribor.

David Gabrovec, vodja Sekretariata za splošne zadeve na MO Maribor

David Gabrovec, vodja Sekretariata za splošne zadeve na MO Maribor

Razrešnica za poslovno leto 2016 je bila podeljena le članom nadzornega sveta, ne pa tudi upravi, ki jo je takrat vodil Marko Žula. “Iz poslovnega poročila za leto 2016 izhaja, da določene zadeve niso povsem čiste. Dokler ne dobimo v celoti vsega, smo se odločili, da direktorju ne podelimo razrešnice,” je dejal Gabrovec, ter dodal: “V kolikor bomo ugotovili, da je kaj v nasprotju z zakonodajo, bomo sprožili ustrezne postopke.”

Nigrad po nepotrditvi vršilca dolžnosti direktorja Marka Plečka za direktorja s polnim mandatom začasno vodi Matjaž Krevelj, ki prihaja z mariborske občine. “Upam, da so se vsi lastniki, ki so bili danes udeleženi na skupščini, odločili najboljše za Nigrad in da bo to prineslo boljšo prihodnost za to podjetje,” je dejal v izjavi za medije po skupščini.

Trenutno opravljajo pregled poslovanja z a leti 2105 in 2016 ter prvo polovico letošnjega leta. Po prvih napovedih pa naj bi se v podjetju obetala še ena reorganizacija. “Ko bomo naredili temeljito analizo, bomo lažje govorili o tem,” je dejal.

Med tem ko naj bi podjetje že od leta 2015 naprej beležilo izgube, predvsem zaradi manjših prihodkov, je trenutno poslovanje po oceni novega direktorja solidno. Likvidnost ja pozitivna, stare fakture pa še vedno preglejujejo .“Likvidnost je pozitivna. Včeraj smo začeli tudi s trenutno največjim projektom – obnovo Ceste zmage v Mariboru. Zaenkrat je poslovanje solidno,” je dejal.

Plače delavcem so bile redno izplačane, o morebitnih odpuščanjih ali dodatnem zaposlovanju pa Krevelj zaenkrat ne razmišlja. “Zaenkrat bomo poskušali zadevo reorganizirati,” je povedal.

 

 

Podjetje Magna Steyr ter ministrstvo za gospodarstvo še enkrat ponujata roko nevladnim organizacijam in drugim skupinam, ki imajo pomisleke glede Magnine investicije v Sloveniji, je poudaril državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti. Pritožba na izdano okoljevarstveno soglasje Magni bi namreč pomenila konec projekta.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Magna Steyr. Vir: magna.com

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je danes prejelo dopis predsednika uprave Magne Steyr Güntherja Apfalterja, v katerem Magna sporoča, da skrbno spremljajo medijsko poročanje v Sloveniji glede načrtovane investicije v občini Hoče-Slivnica in načrtovane pritožbe nevladnih organizacij na izdano okoljevarstveno soglasje.

“Ob tem znova poudarjajo, da so se v vsakem trenutku pripravljeni z vsakomer sestati, dodatno pojasniti vse parametre, ki so morda še vprašljivi za posamezne nevladne organizacije, in še enkrat zelo jasno izpostavljajo, da tovarna, ki je predvidena v Sloveniji, presega zakonsko določene okoljske standarde,” je v izjavi za medije v Ljubljani danes povedal Cantarutti.

Ob tem pa Magna “zelo jasno” tudi sporoča, da bi jo verjetno vsakršna pritožba na okoljevarstveno soglasje prisilila v iskanje novih rešitev. “Razumemo, da je projekt v Sloveniji s tem zaključen,” je pojasnil državni sekretar.

Kot je zatrdil, ministrstvo z izjavo noče pritiskati na nevladne organizacije – nekatere med njimi so napovedale pritožbo na okoljevarstveno soglasje. Jih je pa še enkrat – tako kot Magna – povabil k dialogu in iskanju alternativnih rešitev. Med drugim jih je pozval, naj se vključijo v neodvisno partnerstvo, ki sta ga predlagala nekdanja župana Maribora Alojzij Križman in Boris Sovič, sprejela pa ga je tudi Magna, ki bi izvajalo monitoring v času gradnje in obratovanja Magninega obrata.

“Delovanje nevladnih organizacij je dobrodošlo in tudi pod vplivom njihovih mnenj in pripomb je prišlo do sprememb tudi pri pripravi tega projekta, ki so bile vnesene v okoljevarstveno soglasje. Ne moremo pa podpirati tistih, ki so v tej vnemi pripravljeni iti tako daleč, da ogrozijo sam projekt,” je dejal Cantarutti.

Državni sekretar je ob tem znova izrazil prepričanje, da gre za investicijo, ki jo potrebuje ne le Štajerska, ampak celotna Slovenija. Ne gre le za 404 delovna mesta, ki jih prinaša prva faza projekta – tečejo tudi že določeni postopki v zvezi z drugo fazo, ki obljublja še 1500 zaposlitev, je poudaril. Magnino investicijo vidi tudi kot pomembno priložnost za avtomobilski grozd v Sloveniji.

Pomislekov glede dejstva, da bi Magna sama posredovala podatke za izvajanje neodvisnega monitoringa, pa Cantarutti ni naslovil.

Podporo prihodu Magne je danes izrekla tudi Univerza v Mariboru, saj bi po njihovi oceni prihod mednarodnega koncerna prinesel tudi priložnosti za znanstvene in raziskovalne institucije. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, univerza v prihodu Magne vidi priložnost za nova delovna mesta, partnerstva ter širše razvojne učinke za Maribor in regijo.

Ocenjujejo, da gre tudi za priložnost, da s svojimi tehniškimi študiji in inovacijskim nabojem profesorjev in študentov, Maribor v prihodnje ne postane le ena od proizvodnih lokacij, pač pa tudi razvojni center. “Za ta cilj smo si pripravljeni prizadevati z vsem svojim inovacijskim potencialom,” rektorja Igorja Tičarja povzemajo na mariborski univerzi.

“Z znanstveno avtoriteto smo pripravljeni sodelovati v vseh prizadevanjih, da okrepimo zaupanje vseh deležnikov v to investicijo, s svojimi aktivnostmi pa smo pripravljeni sodelovati tudi pri neodvisnem okoljskem monitoringu,” je še dejal Tičar.

Oglasila se je tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in morebitne pritožnike pozvala, naj sprejmejo ponudbo Magne o okoljskem monitoringu in naj ne ogrožajo investicije. Kot so poudarili, bi lahko s tem v Sloveniji razvili pomemben okoljevarstveni standard.

Vladi ob tem v GZS predlagajo, naj pospeši sprejem gradbene zakonodaje, ki bi zmanjšala ovire za investitorje. Primer investicije Magne Steyr bi lahko po mnenju zbornice služil kot podlaga za pripravo urgentne analizo, na podlagi katere bi po hitrem postopku odpravili tiste postopkovne možnosti, ki škodljivo blokirajo takšne koristne investicije za slovenske državljane in slovensko gospodarstvo.

“V SMS-Zeleni že od začetka spremljamo prihod podjetja MAGNA v Slovenijo. Ugotavljamo tudi, da obstajajo skupine ljudi, ki želijo na vsak način preprečiti prihod podjetja v Slovenijo. Med njimi smo bili ob začetku tudi sami in napovedih o nedopustnih posegih v naravno okolje. Danes je slika drugačna, vplivi na okolje so minimalni, zmanjšanje gozdnih površin simbolično, MAGNA pa bo celo postavila merilce izpustov. Po vsem tem smo se v Stranki odločili, da stopimo na stran tistih, ki želijo v Slovenijo pripeljati prepotrebna delovna mesta in tako odkrito podpiramo prihod podjetja v Slovenijo,” so zapisali.

Vir: STA

Predvidoma spomladi 2018 se bo začela temeljita rekonstrukcija dobrih dveh kilometrov državne ceste skozi Lovrenc na Pohorju, ki je ocenjena na 4,9 milijona evrov in jo v 70 odstotkih financira država. Ta kasneje načrtuje obnovo celotne trase ceste od Rute prek Lovrenca do Peska, s čimer si v Lovrencuobetajo predvsem spodbudo razvoju turizma.

Foto: STA

Foto: STA

 Sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije dela regionalne ceste Ruta-Lovrenc-Pesek so danes v Lovrencu na Pohorju podpisali minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, župan Občine Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda ter predstavnika družb Telekom Slovenije in Telemach Rotovž.

Rekonstrukcija ceste skozi Lovrenc je prva od treh faz projekta obnove okoli 18 kilometrov ceste od Rute pri reki Dravi prek Lovrenca do Peska, ki leži v bližini pohorskega smučišča Rogla.

Kot je ob današnjem podpisu sporazuma dejal minister Gašperšič, računa, da bo celotna obnova končana v treh do štirih letih, sta pa preostali dve fazi odvisni od razpoložljivih finančnih sredstev v državnem proračunu. Obnovo celotne trase ocenjuje na 26 milijonov evrov, že kratkoročno pa bodo po njegovih besedah za vzdrževanje ceste od Lovrenca proti Pesku namenili toliko sredstev, da bo v bližino priljubljene pohorske turistične točke Lovrenških jezer možno pripeljati avtobuse.

Rekonstrukcija ceste skozi Lovrenc, vredna skoraj pet milijonov evrov, bo vključevala tudi izgradnjo pločnikov skozi naselje, postavitev nove cestne razsvetljave, ureditev avtobusnega postajališča ter ureditev oz. obnovo kanalizacijske in telekomunikacijske infrastrukture.

Odkupi zemljišč se bodo začeli predvidoma še letos, saj bodo cestišče širili, župan Manfreda pa težav pri tem ne pričakuje. Poudaril je, da bodo pri tem ohranili trško jedro, na katerega so v kraju z več kot 900-letno zgodovino zelo ponosni. Obnova ceste skozi Lovrenc naj bi se po napovedih zaključila spomladi 2019.

Ob današnjem podpisu sporazuma je Manfreda poudaril pomen obnove te ceste za razvoj gospodarstva, predvsem pa turizma v občini. Spomnil je, da so v preteklosti, ko je bila na Rogli samo ena mala koča, v Lovrencu imeli dva hotela, polna gostov, ki ju danes ni več, in smučišče. Po stagnaciji turizma v zadnjih 25 letih si zdaj v občini prizadevajo za vnovičen turistični razvoj, je poudaril župan.

Današnji podpis sporazuma je v lovrenškem kulturnem domu pospremilo nekaj občanov, ki so nekateri želeli tudi odgovore na čisto konkretna vprašanja pri izvedbi projekta. Ker danes te možnosti niso imeli, je župan obljubil, da bodo vsa vprašanja zbrali in od pristojnih dobili odgovore ter stvari uredili tako, da nobeden od občanov ne bo razočaran ali oškodovan.

Vir: STA

Ne samo, da ima Maribor najmlajši voznik park mestnega prometa izmed vseh mest v Sloveniji, od 1. septembra dalje bodo novi in obstoječi avtobusi vozili pogosteje, nekateri pa tudi po spremenjenih trasah prog. Novosti v mestnem potniškem prometu so odgovor na izražene želje in potrebe prebivalcev.

Kot so na današnji novinarski konferenci poudarili predstavniki Marproma in Mestne občine Maribor, želijo izboljšati ponudbo in kakovost mestnega potniškega prometa ter ga tako približati uporabnikom. Od 1. septembra bo šest avtobusnih linij po Mariboru speljanih po nekoliko spremenjenih trasah, istočasno pa bodo lahko zaradi pridobitve novih avtobusov na treh linijah tudi izboljšali dosedanjo frekvenco voženj. To pomeni, da bodo avtobusi vozili pogosteje kot do sedaj, kar za uporabnike javnega prevoza pomeni manj čakanja na postajališčih. vozni park pa so v zadnjih letih pomladili za 10 let. Več v video izjavah direktorja Marproma Bernarda Majheniča in župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca.

Spremembe na linijah številka
S 1. septembrom se bo spremenil potek linij 4 (Studenci), 9 (Zrkovci–Dogoše), 17 (Ribniško selo– Studenci), 18 (Pekre), 19 (Šarhova) in nočne krožne linije. Med glavnimi razlogi za to velja izpostaviti prilagoditev JMPP glede na potrebe občanov za boljšo dostopnost oziroma avtobusno povezavo do določenih predelov mesta in ustanov. “Med drugim želje prebivalcev MČ Radvanje in KS Pekre po povezavi do Škofijske gimnazije, MČ Koroška vrata in stanovalcev Korbunove/Kamenškove ulice po boljši povezavi do Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in krajanov Zrkovcev po povezavi z Brezjem“, so pojasnili na Marpromu. Pri načrtovanju omenjenih sprememb so sodelovali tudi strokovnjaki s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. “Novosti so zasnovane na podlagi smernic Celostne prometne strategije mesta Maribor, opravljene raziskave, anket med uporabniki in tudi objektivnih zmožnosti, torej voznega parka in razpoložljivih finančnih sredstev. Ključni cilji sprememb poteka linij in voznih redov so hitrejši in dostopnejši JMPP v Mariboru, izboljšanje njegove konkurenčnosti in večje zadovoljstvo uporabnikov“, je pojasnil Mitja Klemenčič iz omenjene Fakultete.

Z novimi avtobusi do manj čakanja
Od 1. septembra bodo po mestnih ulicah vozili (še) štirje povsem novi avtobusi znamke scania, s pogonom na CNG (stisnjen zemeljski plin). Gre za 10,5 metra dolga vozila z dizelskim motorjem standarda euro 6, ki bodo razporejena predvsem na linije 3, 12 in 18. Hkrati pa se zaradi novih pridobitev izboljšuje frekvenc odhodov avtobusov: na linijah 3 in 12 z dosedanjih 35 minut v jutranji konici na 25 minut, na liniji 18 pa z 20 minut na 15.

V nabito polni učilnici v prvem nadstropju Osnovne šole (OŠ) Angela Besednjaka je bilo dobesedno vroče. Kljub temu, da so predstavniki Mestne občine Maribor, Mestne četrti Tabor in pripravljalcev ter izvajalcev projekta, pripravili podrobno predstavitev načrtovane obnove Ceste zmage. Z deli, ki jih bo izvajal Nigrad, bodo pričeli jutri, dokončno pa naj bi zaključili 28. oktobra. Predstavniki občine in izvajalci del so še pojasnili stanovalcem, da bodo z obnovo le pridobili, s čimer se strinja tudi iniciativa, ki podpira obnovo, in, ki je zbrala 64 podpisov stanovalcev, ki si želijo obnove. Nasprotniki obnove in zagovorniki ohranjanja starih lip pa so zbrali le 12 podpisov pri stanovalcih v hišah na Cesti zmage.

cesta zmage, zbor krajanov

Že uvodoma so bili občani zgroženi, da so sklic stanovalcev, ki so ga doživeli kot prvo javno razgrnitev in prvo obliko komunikacije mestne oblasti z njimi, časovno omejili – uradno na eno uro, v praksi pa je razprava vendarle trajala dlje. Želeli so si daljšo razpravo. “Do danes nam tega nihče razložil”, “ali bodo lahko v enem dnevu spremenili načrte gradnje, če pa je začetek del napovedan za sredo”, “kaj vi razumete, da je to posebni del mesta, ki je neke vrste dediščina Vodnikove kolonije”, “vsa dovoljenja imate, samo dovoljenja občanov ne”… so komentirali občani. A to naj bi bile besede manjšine. Marko Polenčič, predstavnik iniciative, ki podpira obnovo, je poudaril, da so t.i. nasprotniki obnove in zagovorniki ohranjanja starih lip zbrali le 12 podpisov pri stanovalcih v hišah na Cesti zmage, “med tem, ko smo mi, ki si želimo obnove, zbrali 64 podpisov,” je povedal Polenčič in poudaril, da s tem predstavljajo dve tretjini stanovalcev Ceste zmage.

Zakaj je torej okoli 100 ljudi protestiralo?

“To so bili ljudje, ki so sosedje ali prijatelj, celo ljudje iz Radvanja in iz drugih občin. Mi smo jih snemali na ulici in pregledovali kdo je stanovalec in kdo ne. Vse imamo dokumentirano,” je povedal Polenčič. S slikami, načrti, prosojnicami in podrobno razlago pa so skušali gostje oziroma govorniki prepričati, predvsem pa umiriti občane. Med slednjimi pa si je pomiritve in razumnosti zaželel tudi gospod v drugi vrsti. “Mi živimo v tem okolju in mi bi imeli vsaj malo glasu za to okolje, v katerem živimo. Vsaj toliko smo vredni. Tukaj danes nam predstavljate samo črno ali samo belo varianto, vmes pa bi morala biti tudi še kakšna siva. Nihče nas ni vprašal po našem predlogu, ko se je pripravljal DIIP. Predlagati bi bilo treba več različnih scenarijev, vi pa nas postavite pred ultimat, da se mi zdaj tu kregamo,” je dejal.

Odgovorni odgovarjali
Na očitke nekomuniciranja in nepriprave javne razgrnitve je Aleš Klinc z Urada za komunalo, promet in prostor MO Maribor odgovoril, da je mestni svet (MS) vse to obravnaval in, da ni bilo zaznati pomislekov ali kakšnih drugačnih interesov, da bi bile potrebne javne razprave. Kot je še dodal Klinc, je prepričan, da bodo s prenovo ceste in pomladitvijo drevoreda stanovalci zgolj pridobili, saj ne gre le za novo preplastitev ceste. V okviru projekta bodo popolnoma rekonstruirali urbano cesto z drevoredom in drugimi potrebnimi površinami kot so parkirišča in pločniki, ter posodobljenimi komunalnimi vodi. Ob tem so še pojasnili, da si nihče ne želi odstranjevati dreves, saj vsem veliko pomenijo. Vendar so ulico gradili v 20. letih prejšnjega stoletja, asfaltirana je bila v 70. letih, letos pa bo obnovljena, torej se takšni posegi delajo enkrat na sto let, hkrati pa je predvidena zasaditev večjih dreves, je še pojasnil Klinc. Jutri se zapira prvi odsek od Pariške komune do Delavske ulice, predvidoma pa naj bi z vsemi deli končali 28. oktobra.

cesta zmage, zbor krajanov

Kontejner na pomoč
Simon Planinc iz podjetja Nigrad, ki je tudi izvajalec del, je dejal, da bodo v prvi fazi del pločnike pustili asfaltirane, “da boste imeli kje hodit in mogoče parkirat svoje avtomobile. Kopanja bo zelo ogromno in zato bo praktično nemogoče zagotavljati dostope do hiš. Jaz bom vedno na razpolago v sredo ob 16h v mojem kontejnerju, da vam skušam pomagat pri kakšnih nujnih primerih, načrtovanih selitvah ali karkoli podobnega. Z vsakim posebej bomo v fazi gradnje, sproti, z vsakim kontaktirali na terenu in bomo skušali upoštevati vaše želje. Moj kontejner bo stal na sredini, v križišču Ceste zmage in Delavske ceste,” je dejal.

Ulico ljudem
Zdravko Luketič, podžupan mestne občine Maribor, je dejal, da je “ta projekt dobil okoljevarstveno soglasje. Razumem, da imate cel kup kontradiktornih predlogov, ampak na koncu moramo razmisliti o nekem kompromisu,” je skušal pomiriti nekatere glasne krajane. Ob tem je pojasnil, da so k projektu pristopili celovito. “Lani smo na MS sprejemali dokumentacijo, da smo lahko danes tu, kjer smo,” je povedal Luketič. Klinc pa je dodal, da bo “Nigrad izvedel dela v vrednosti 978 tisoč evrov. Potekala bo obnova komunalnih vodov, plinovodnega omrežja, ureditev termoakumulacijskega omrežja… Projekt pa je sofinanciran tudi s strani Ministrstva. Tudi zato moramo do konca meseca oktobra investicijo zaključiti, saj moramo poročati na Ministrstvo,” je še pojasnil. “Ulico smo si zamislili kot ulico, ki je namenjena ljudem, pešcem, kolesarjem, ljudem, ki tam živijo. Tam želimo uvesti tudi območje umirjenega prometa, hkrati pa se zavedamo, da je potreba po tem, da stanovalci tam dobijo prostor, za parkiranje svojih vozil,” je še pojasnil Klinc.

Magna Steyr je dobila gradbeno dovoljenje na zahodu Madžarske, v mestu Zalaegerszeg (50 kilometrov od Lendave), so poročali na Radiu Slovenija. Po naših neuradnih podatkih gre sicer za delno, ne pa še dokončno dovoljenje. Slednjega bi si želeli pridobiti v Sloveniji, a čakali naj bi samo še dobra dva tedna. Takrat pa naj bi se tudi iztekel pritožbeni rok za že izdano okoljevarstveno soglasje.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so Magni, gigantu avtomobilske industrije, okoljevarstveno soglasje izdali 10. avgusta. Tako so se strinjali z napovedano gradnjo in obratovanjem lakirnice v Hočah, ki naj bi jo postavili v prvi od štirih napovedanih faz. To soglasje je bilo temelj za izdajo gradbenega dovoljenja, na katerega pa še vedno čakajo. Ko bo odločba vročena vsem 12 udeležencem v postopku, bo začel teči 15-dnevni rok za oddajo pritožb na odločitev ARSA. Ta naj bi se iztekel približno v začetku septembra, zato je na razplet še treba počakati. Po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja so sicer predstavniki Magne poudarili, da Slovenija ostaja njihova prva izbira, a ne za vsako ceno.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Magna Steyr. Vir: magna.com

Rezervni načrt se zdi lažje uresničljiv
Pritožbe nevladnih organizacij na okoljevarstveno soglasje bi utegnile Magno odgnati iz Slovenije. Njihov rezervni načrt je selitev projekta na Madžarsko. Tam pa – kot kaže – morebitni prihod mednarodnega giganta veliko lažje sprejemajo kot pri nas. Za uresničitev Magnine prve izbire se iztekajo zadnji tedni. V nevladnih organizacijah Alpe Adria Green in Gibanju za trajnostni razvoj Slovenije Trs v tem trenutku še niso določno napovedali pritožbe, bi pa ta lahko pomenila, da bi Magna dokončno ušla iz Slovenije, saj ne morejo “večno” čakati na zaključek zamudnih postopkov.
Vir: STA

Včeraj popoldne se je okoli sto krajanov odpravilo na protestni shod po Cesti zmage. Prepričani so, da morajo na njej še najprej “zeleneti lipe”. Zaradi napovedane prenove ceste pa je načrtovana menjava starih dreves za nove. Danes popoldne je pričakovati pestro debato na sklicu stanovalcev, kjer bodo prisotni tudi predstavniki Mestne občine Maribor.

Zanimivo je, da je bilo med protestniki opaziti tudi ljudi, ki sploh ne stanujejo na Cesti zmage, niti v Mariboru. Po prvih ocenah gre za iste osebe, ki so nedavno protestirale proti poseki gozda v Občini Hoče-Slivnica, kjer naj bi bila poseka neizogibna zaradi gradnje nove Magnine tovarne. A vendarle naj bi krajani z včerajšnjim protestnim sprehodom po svoji ulici izrazili razočaranje nad napovedanim posekom dreves, čeprav jih bodo nadomestili, pa tudi nad pomanjkanjem komuniciranja med njimi in predstavniki mestne oblasti. Očitno jim zagotovilo, da cesta ne bo “gola”, pač pa bodo od 90 obstoječih lip odstranili 79 dreves in jih na novo nasadili 74. A to očitno ni dovolj, saj nasprotniki projekta želijo, da se ohranijo stara. Ta pa, po desetletjih rasti, že nekaj časa uničujejo cesto.

Cesta zmage, korenine dreves uničujejo cestišče (8)

Kompletna prenova
Po naših informacijah naj bi načrtovana dela predvidevala večstopenjsko in celostno obnovo, to pomeni tudi menjavo napeljav, instalacij, komunalnih vodov… in nenazadnje obnovo cestišča z ureditvijo parkirnih prostorov za stanovalce ulice, “s ciljem, da se v cesto v naslednjih 15 do 20 letih ne posega več“, pojasnjujejo na Mestni občini. Dodajajo še, da so širšo javnost redno obveščali o načrtih. Obnovo se pričakuje že od leta 2014, o pereči menjavi drevoreda, ki ji sedaj nekateri nasprotujejo, pa: “Smo obveščali predstavnike MČ Tabor, ki so dali soglasje, s potrditvijo investicijske dokumentacije smo obveščali mestne svetnike ter posledično medije in v tem primeru civilno iniciativo“, so pojasnili na MO Maribor. Z deli naj bi pričeli jutri.

Danes sestanek “obeh strani”
Danes popoldne se bodo na sklicu stanovalcev v prostorih OŠ Angela Besednjaka sestali krajani, podžupan Mestno občine Maribor Zdravko Luketič, predstavnik podjetja Nigrad, ki bo izvajalec prenove, predstavnik projektanta – podjetja Lineal, krajinski arhitekt in predstavnica Mestne četrti Tabor.

Danes, 22. avgusta, ko nogometaši Maribora v odločilni tekmi za preboj v ligo prvakov gostijo izraelski Hapoel Beer Sheva, bodo od 18. ure dalje za imetnike vstopnic za tekmo brezplačni vsi avtobusi mestnega prometa. Zvečer bo vozni čas krožnih linij 1 in 2 podaljšan do 1. ure, so sporočili iz Mestne občine Maribor.

 avtobusi, marprom, javni potniški prevoz, javni promet (6)

Tekma v Ljudskem vrtu, ki je razprodan že več dni, se bo začela ob 20.45, Mariborčani pa lovijo zaostanek s prve tekme v Sveti deželo – 1:2.

Kot so še zapisali na občini, je mesto pred začetkom poletja intenzivno pristopilo k spodbujanju trajnostne mobilnosti v mestu – z zagotavljanjem brezplačnih ali delno brezplačnih avtobusnih prevozov – in hkrati zaostrilo nadzor nad nepravilno parkiranimi avtomobili v mestu, katerih porast je ob dogodkih večji. S tem vodstvo mariborske občine spodbuja javni mestni potniški promet, varen in zanesljiv prihod v mesto, brez skrbi za iskanje prostega parkirnega mesta ali kazni za nepravilno parkiranje.

V torek bo veljala tudi popolna zapora vozišča Gregorčičeve ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Mladinske ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Prežihove ulice na odseku od Gosposvetske ceste do Gregorčičeve ulice, Vilharjeve ulice na odseku od Kamniške ulice do Mladinske ulice in Kajuhove ulice na odseku od Mladinske ulice do Gregorčičeve ulice. Prav tako bo veljala sprememba poteka avtobusne linije št. 7 – smer Kamnica (spremenjena trasa – Strossmayerjeva – Gosposvetska – Vrbanska).

Vir: STA

Skupščina Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) je potrdila seznama operacij za projekte urbanega razvoja, ki bodo sofinancirani z mehanizmom celostnih teritorialnih naložb (CTN). Gre za naložbe v energetsko prenovo stanovanj v javni lasti in urbani razvoj. Skupaj je bilo izbranih 43 projektov, sofinanciranih pa bo za skoraj 120 milijonov evrov naložb.

V okviru celostnih teritorialnih naložb (CTN) se v tej prednostni naložbi zasleduje kazalnik učinka števila gospodinjstev, ki se jim do leta 2023 izboljša razred energijske porabe. Izvedba izbranih projektov bo razred energijske porabe izboljšala 478 stanovanjem v javni lasti, so pojasnili na ZMOS. Na seznamu je tudi Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, ki bo energetsko saniral za 1,44 milijona evrov stavb. Od tega bo 510.000 evrov nepovratnih sredstev kohezijske politike, pri čemer bo vrednost namenskih sredstev EU 433.500 evrov, iz državnega proračuna pa bo mariborska občina za projekt dobila 76.500 evrov.

stanovanje, hodnik

Vabilo za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100-odstotni oz. več kot 75-odstotni javni lasti je bilo objavljeno marca, Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) pa je v vlogi posredniškega organa za izbor pregledal in na seznam vključil devet projektov v skupni vrednosti 5,39 milijona evrov. Višina sofinanciranja znaša največ do 50 odstotkov upravičenih stroškov, vendar ne več kot 5000 evrov na posamezno stanovanje, so zapisali v združenju. Vrednost sofinanciranja izbranih projektov sicer znaša 1,56 milijona evrov, od tega 1,33 milijona iz kohezijskega sklada in nekaj več kot 234.400 evrov iz državnega proračuna.

stanovanja, stopnice, prihod, vhod

Na seznam izbranih operacij za urbani razvoj je medtem vključenih 34 celovitih projektov v skupni vrednosti 119,53 milijona evrov. Delež sofinanciranja lahko znaša do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Vrednost sofinanciranja nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike z mehanizmom CTN znaša 81,43 milijona evrov, od tega 65,14 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 16,29 milijona iz državnega proračuna.

Poleg Maribora in Ljubljane (ki je prijavila največji projekt – ureditev Galerije Cukrarna) so največ nepovratnih sredstev kohezijske politike prejele še občine Velenje, Novo mesto, Koper in Kranj. Predvidoma konec septembra 2017 pa ZMOS načrtuje objavo še tretjega povabila za sofinanciranje operacij z mehanizmom CTN, tokrat za prednostno naložbo za ukrepe trajnostne mobilnosti v mestih.
Vir: STA

Iz Občine Selnica ob Dravi obveščajo kmetovalce na območju občine Selnica ob Dravi, da so pričeli z zbiranjem vlog oškodovancev, ki so utrpeli škodo zaradi posledic suše v letu 2017. Vloge zbirajo od 21. avgusta do 1. septembra 2017.

koruza, suša

Na podlagi izdelane predhodne ocene škode v tekoči kmetijski proizvodnji, priznanih kultur ter kriterijev regijske komisije se prične z zbiranjem vlog oškodovancev, ki so utrpeli škodo zaradi posledic suše 2017 na prizadetih območjih katastrskih občin in najbolj prizadetih kulturah kot so koruza, oljne buče, pozni krompir, itd..

Podrobnosti ter obrazce najdete na spletni strani Občine Selnica ob Dravi, na povezavi http://www.testing.o-selnica.spletnestrani.com/.

 

 

 

Botanični vrt Univerze v Mariboru, ki so ga morali v juliju zaradi upostošenja v v neurju zapreti, pospešeno obnavljajo. Trenutno poteka sanacija poškodovanih krošenj dreves, vrt pa nameravajo ponovno odpreti za individualne oglede s 1. septembrom.

botanični vrt um

Sanacija po neurju v botaničnem vrtu v Pivoli pri Mariboru poteka po fazah. Najprej so odstranili vsa drevesa, ki jih je podrl veter, ter sanirali strehe in poškodovano notranjost objektov.

“Trenutno poteka tretja faza, sanacija poškodovanih krošenj. Zatem nas čaka obnovitev in ponovna utrditev poti, poškodovane ograje, odstranjevanje štorov in ponovna zatravitev. Jeseni sledi zadnja faza – to je zasaditev vetrnega pasu na najbolj vetru izpostavljeni strani botaničnega vrta,” je pojasnila strokovna sodelavka botaničnega vrta Meta Šepic.

Neurje s točo in vetrom, ki se je 11. julija zgrnilo na Podravje, je v botaničnem vrtu po dosedanjih podatkih povzročilo za okoli 20.000 evrov škode na objektih. “Stroški pospravljanja poškodovanih dreves, sanacija dreves in ostali materialni stroški, ki nas čakajo do zadnje faze, so ocenjeni na okoli 50.000 evrov,” je povedala Šepičeva.

Vrt bodo po napovedih ponovno odprli za obiskovalce ob začetku novega šolskega leta. Prireditve, ki so jih napovedali za letos, sicer potekajo nemoteno po programu. Prav tako normalno obratuje prodajalna na vhodu v botanični vrt in sobotna Pohorska tržnica.

Po novem bo imel vrt drugačno podobo, saj je od strnjenega sestoja ostalo le par dreves. “Ne bo več videti sestoja več kot 50 let starih smrek, macesnov in hrastov, je pa nastal prostor za nove zasaditve in proste površine, na katerih bomo zasnovali prostor za otroško igro,” je napovedala Šepičeva.

Vir: STA

Europark praznuje 17. let. Razlog za to so tudi odlični poslovni rezultati, so povedali na današnji novinarski konferenci.

europark praznuje 17 let (1)

Letos mineva že 17 let, od kar je nakupovalno središče Europark v Mariboru odprlo svoja vrata. Zato so pripravili tradicionalni koncert v središču Maribora ter veliko in prijetno praznovanje v Europarku. Po praznovanju pa kličejo tudi odlični poslovni rezultati preteklega leta.

Po besedah center menegerke Europarka Simone Mandl, ki bdi nad poslovanjem nakupovalnega središča in njegovim strateškim razvojem, so beležili odlične rezultate preteklega leta. “V primerjavi z lanskim letom beležimo kar 4 % rast prometa, kar dokazuje, da smo si prizadevanja za razvoj zastavili na pravilen način,” je pojasnila. Povedala je tudi, da so zabeležili 7,4 milijona obiskov Europarka, pri čemer dodaja, da je to dokaz, “da je nakupovalna izkušnja v Europarku iz leta v leto boljša, za čimer stojijo tako investicije, še posebej pa vsakodnevni trud vseh sodelavcev, brez katerih teh rezultatov ne bi beležili. Doprinos k uspešnemu poslovanju pa so vsekakor tudi nenehne novosti v ponudbi, s katerimi skušamo našim obiskovalcem približati evropske in svetovne trende.” Trenutno se v Europarku nahaja kar 120 skrbno izbranih prodajaln, butikov in gostinskih lokalov z atraktivno ponudbo domačih in svetovnih blagovnih znamk. Poudarjajo, da so dobri rezultati plod spremljanja želja in pričakovanj njihovih obiskovalcev, zato bodo tudi v tem letu predani zagotavljanju najboljše ponudbe z najnovejšimi svetovnimi trendi ter prijetne nakupovalne izkušnje obiskovalce.

V koraku s časom

V preteklem letu so v Europarku investirali v prenovo parkirnega sistema, letos pa bodo kar 800.000 EUR vložili v izboljšanje energetske učinkovitosti. “Že od samega začetka smo v Europarku zavezani k družbeni odgovornosti, h kateri nedvomno spada tudi odgovorno ravnanje z okoljem. Zato bo letošnja investicija namenjena zmanjševanju porabe električne energije in s tem korak naprej k »zeleni« naravnanosti,” je pojasnila Mandlova.

europark praznuje 17 let (2)

17 let delovanja so v Europarku zaključili uspešno, zato bo rojstnodnevno dogajanje še toliko bolj veselo. Praznovanje se začne v soboto, 19. avgusta, ob 19. uri na Trgu Leona Štuklja v središču Maribora s tradicionalnim koncertom, na katerem bodo nastopili Kingstoni, najbolj priljubljenih duet bratov ta hip – BQL, koncert pa se bo v rockovskem slogu zaključil z glasbeno skupino Dan D. Naslednji konec tedna pa se praznovanje seli v Europark. “V petek, 25. avgusta, bo v Europarku najmlajše zabaval Ribič Pepe, v soboto, 26. avgusta, ob 11. uri pa bomo v družbi Dejana Vunjaka razrezali tudi torto velikanko,” je na novinarski konferenci povedala Petra Romih, vodja marketinga Europarka.

Več kot 100 dogodkov letno

V najbolj priljubljenem nakupovalnem središču severovzhodne Slovenije vsako leto organizirajo več kot 100 raznolikih dogodkov, s katerimi razvedrijo vse generacije svojih obiskovalcev. Številne dogodke pripravljajo tudi v sodelovanju z lokalno skupnostjo in javnimi institucijami, med njimi ne manjka niti tistih z dobrodelnimi nameni. Tako sodelujejo z otroškimi vrtci, šolami, domovi za ostarele, že osmo leto pa sodelujejo tudi z Univerzo v Mariboru. “V sodelovanju z univerzo pripravljamo dogodek Noč raziskovalcev, ki bo letos potekal 29. septembra. Predvsem mladim, seveda pa tudi ostalim, želimo takrat predstaviti različna znanstvena področja in jim znanost približati na sproščen način,” je dejala Romihova. September pa v Europarku ne bo obarvan le znanstveno, vendar tudi modno. 15. septembra si boste lahko namreč ogledali veliko modno revijo in vse modne smernice za jesen in zimo.

Mestna občina Maribor je v sodelovanju s Športno zvezo Maribor, Športnimi objekti Maribor, Zavodom za turizem Maribor – Pohorje in javnim podjetjem Marprom, oddala prijavo za kandidaturo za naziv Maribor – Evropsko mesto športa 2018. S pridobitvijo naziva in aktivnostmi, ki bi jih izvedli v letu 2018, pričakujemo povečanje zanimanja za športno vadbo med občani, promocije aktivnega načina življenja in promocije Maribora kot športno turistične destinacije.

prenovljen atletski stadion poljane (5)

MO Maribor skupaj z omenjeni partnerji zadnja leta namenja veliko pozornosti v vlaganje v športno infrastrukturo, promociji športnega turizma ter podpori pri pridobivanju tujih športnih ekip na poletne priprave oziroma organizaciji evropskih in svetovnih prvenstev. Prav tako MO Maribor vsako leto sofinancira raznolike športne programe in vadbe športnih društev in zvez, Športni objekti pa zagotavljajo nemoteno vadbo v raznolikih športnih objektih. Maribor je znan po vrhunskih športnih ekipah in športnikih, ki so s svojimi uspehi dosegli vrhunske rezultate in veliko pripomogli pri promociji Maribora kot mesta, kjer so pogoji za odlično športno vadbo.

Vsled temu in drugim prednostim, ki jih imamo kot mesto športa, se je MO Maribor odločila, da kandidira za naziv Maribor – Evropsko mesto športa 2018, pri čemer želi slediti naslednjim ciljem: povečati promocijo Maribora kot destinacije za športni turizem; povečati število tujih obiskovalcev športnih prireditev; povečati obiskanost športnih prireditev v mestu; povečati število aktivnih prebivalcev mesta; povečati uporabo javne športne infrastrukture in povečati število gostovanj domačih in tujih klubskih ekip, državnih, evropskih in svetovnih tekmovanj, gostovanj ter prvenstev.

Naziv vsako leto podeljuje Evropska zveza prestolnic in mest športa (ACES EUROPE), ki omogoča kandidaturo za naziv v treh kategorijah, in sicer prestolnica športa, mesto športa ali skupnost športa. MO Maribor pade pod kriterij mesto športa (kriterij je število prebivalcev). Pridobivanje kandidature poteka v več korakih, ključni korak je oddaja kandidature za naziv, ki mora vključevati opis športne infrastrukture v mestu, način izvajanja programov športa, opis strategije razvoja športa, delo z invalidi na področju športa, športni turizem, športni dogodki in predlog programa v letu pridobitve naziva ter dodatne prednosti, ki se navezujejo na zagotavljanje športne vadbe vsem občanom. Naslednji korak pri prijavi je skrben pregled športne infrastrukture in pogojev za športne aktivnosti s strani članov komisije ACES EUROPE, ki si bodo med 24. in 26. avgustom ogledali športno infrastrukturo in katerim bomo skozi predstavitev predstavili kandidaturo za naziv. Obisk se bo zaključil z novinarsko konferenco.

Uradna razglasitev zmagovalca za naziv bo 6. decembra v EU parlamentu v Bruslju na osrednjem večernem dogodku ob najavi kandidature, kamor bobo, v primeru pridobitve naziva, povabljeni skupaj z ostalimi mesti, ki kandidirajo za naziv evropsko mesto športa, evropska prestolnica športa in evropska športna skupnost.

V vmesnem času bomo skupaj s pridruženimi partnerji pripravili podroben program športnih dogodkov v letu 2018 in promocijo kandidature doma in v tujini. K sodelovanju bomo povabili športna društva, zveze, organizatorje športnih prireditev in izobraževanj ter vse ostale zainteresirane občane, da bi s skupnim sodelovanjem morebitni pridobljen naziv kar seda maksimalno izkoristili.

Sam naziv ne prinaša finančnih prihodkov s strani organizacije, ki podeljuje naziv, omogoča pa, da kot evropsko mesto športa dosežemo zastavljene cilje skozi promocijo športne vadbe in športnega turizma doma in v tujini.

Po besedah župana Andreja Fištravca, je Maribor mesto športa.
“V Mestni občini Maribor je po naši oceni aktivnih 50 % prebivalstva. Je dom različnih državnih prvakov, mesto evropskih in svetovnih prvenstev in pokalov ter številnih športno-rekreativnih prireditev,” pravi Fištravec. K temu dodaja, da se v mestu in njegovi okolici se ponujajo izjemni pogoji za rekreacijo ali profesionalno vadbo. Na območju nekaj kilometrov so vse večje športne dvorane, centri in igrišča, hotelska in gostinska ponudba ter zunanje površine v naravi. Občani imajo možnost brezplačne rekreacije na različnih javnih športnih površinah, kar s pridom izkoristijo, in na ta način krepijo svoje dobro počutje in zdravje.

Pomemben del športne ponudbe so gostovanja tujih športnih ekip v mestu (poletne priprave nogometnih in hokejskih moštev) ter številnih državnih, evropskih in svetovnih prvenstev. Mesto je znano kot organizator ene najstarejših tekem svetovnega ženskega smučarskega pokala, imenovane Zlata lisica. “Strategija našega mesta je osredotočanje na športni turizem, razvoj športne infrastrukture in promocija zdravega načina življenja občanov. Naš cilj je postati športu prijazno mesto za vse občane, dnevne obiskovalce, športni turizem, profesionalne športne ekipe in invalidne osebe, kar si prizadevamo doseči s pobudo »invalidom prijazno mesto« (nagrada Access City Award). Naša vizija je razvijati športni turizem, športno infrastrukturo, športne programe in vadbo, saj imamo za to odlične pogoje,” še dodaja. Ob tem pa pravi, da je naziv Evropsko mesto športa 2018 lahko priložnost, ki bi pripomogla k promociji športne vadbe in mesta kot športne destinacije med meščani, športniki v regiji, Evropi in po svetu.

V Zavodu za turizem Maribor-Pohorje je morda prav položaj mesta ob reki kjer se zeleno Pohorje steka v vsakdanjik mestnega vrveža, tisto, kar Maribor pomembno umešča na športni zemljevid. Direktorica zavoda Doris Urbančič Windisch, je dejala, da sta “šport in Maribor – besedi, ki sta se trdno povezali že v času olimpijca Leona Štuklja in se še bolj prepletli ob največjih uspehih mariborskega nogometnega moštva na mednarodni ravni.” Po njenih besedah si delavci na področju športa in turizma vsako leto znova prizadevajo, da bi mesto imelo priložnost gostiti nove in nove generacije v različnih športnih panogah in tako še naprej ohranjati pozitivno športno klimo. “Veliko dela na področju športnega turizma smo že naredili, saj se zavedamo, da je ta za mesto in njegov turistični razvoj izjemnega pomena,” je še dodala.

Gregor Žmak, vodja Urada za šport na MO Maribor pravi, da “biti evropsko mesto športa pomeni biti stopničko višje. Pomeni, da delamo dobro in da želimo svoje mestne vrednote deliti tudi z drugimi. Govorimo o tem, kaj je bilo naše mesto včeraj, kaj je danes in kaj želimo, da bo jutri,” pravi. K temu pa dodaja, da je bil  Maribor že velikokrat opažen kot veliko mesto – mesto velikih ljudi in velikih idej. “Sinergije idej pa lahko prinesejo dolgoročno pozitivno zapuščino v okolju. Zavedanje, da zmoremo in želimo, nas lahko pripelje do neslutenih oblik povezovanja ter možnosti, da nas tudi drugi spoznajo takšne, kakršni smo. Eni najpomembnejših ambasadorjev našega mesta so že desetletja prav športniki. Postati evropsko mesto športa pomeni priznanje njihovemu velikemu delu in jim sporoča, kako ponosni smo, da smo del tako lepih zgodb,” dodaja Žmak.

Uroš Lovrenčič, predsednik Športne zveze Maribor pravi, da je mesto bilo vedno znano kot mesto priložnosti. “Naši meščani so sloveli po tem, da so jih znali zagrabiti in so to tudi radi storili. V športu ni bilo nič drugače, zato se lahko dandanes pohvalimo z izredno široko mavrico vseh mogočih športov, s katerimi se prebivalci našega mesta ukvarjajo ljubiteljsko, rekreativno, aktivno ali celo profesionalno,” je dejal.  “To velja za vse športe ‒ tako ekipne kot individualne, tako letne kot zimske in tako množične kot tiste nekoliko bolj eksotične.
Ker smo se v našem mestu že pred časom odločili, da se pri sofinanciranju športa iz mestne blagajne poseben poudarek nameni t. i. ranljivim skupinam, to je otrokom in mladostnikom ter invalidom i starejšim od 63 let, se nam to bogato vrača, saj je v osnovnih šolah skoraj nemogoče najti otroka, ki ne bi bil vključen vsaj v eno gibalno dejavnost. V Športni zvezi Maribor se z velikim veseljem posvečamo tudi organizaciji in izvedbi množičnih športno-rekreativnih programov in projektov. Tako že 27 let zapored organiziramo Športni vikend Maribora, ki velja za enega najširših športnih dogodkov na naših tleh sploh, saj se lahko v enem vikendu na skoraj 20 različnih lokacijah udeleženci preizkusijo v kar 40 različnih športnih dejavnostih in udeležba se vsa leta meri v nekaj desettisočih. K temu lahko prištejemo še Mariborski mestni tek, Festival mariborskega športa in posebne programe za določene ciljne skupine (otroke, mladostnike, starejše itd). Menimo, da si Maribor naziv ECS 2018 vsekakor zasluži,” je dodal Lovrenčič.

Po besedah direktroja Športnih objektov Maribor Antona Kneza, ima tradicija športa v mestu Maribor dogodkov in zgodb polno zgodovino. “Številni klubi so stari več kot 100 let, poleg razvoja športnih panog in klubov pa se je razvijala in se še razvija tudi bogata
športna infrastruktura. Izredno pomemben ostaja podatek, da smo na točki slovenskega zemljevida uvrščeni med športno najrazvitejša mesta v Sloveniji, podobno pa velja tudi za širši mednarodni prostor. Posebnost našega kraja so številne športne površine, ki jih zagotavljata infrastruktura in naravna okolica. Na eni strani reka, kjer se urijo veslači, ter neokrnjeno Pohorje in narava, na drugi strani velike dvoranske površine,” pravi Knez.

“Naziv Evropsko mesto športa 2018 bi bil dokaz, da smo kot mesto, ki daje velik poudarek na razvoj športa, prepoznani tudi širše. S tem bi še lažje ozaveščali o športu, poudarili pomen regije kot športne regije in vzbudili še več zanimanja za številne ponujene možnosti v njej. Tovrstni nazivi pa so tudi priložnost in potencial, da športno panogo in športne površine še dodatno razvijemo ter se povežemo z okoljskimi kraji, s katerimi lahko v prihodnje ustvarjamo skupno zgodbo,” še dodaja, ter, da bi s svojim bogatim znanjem, infrastrukturo in profesionalnim odnosom tako v okviru naziva Evropsko mesto športa 2018 dokazali, “da smo sposobni še enkrat predstaviti ne samo športno srce mesta Maribor, temveč tudi strokovnost izvajanja tovrstnih večjih prireditev.”