Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Tokrat v občinskem informatorju:
– Zaposleni na Nigradu želijo stabilno podjetje
– Največji študentski dom v Mariboru bo dobil novo podobo
– 33. tekmovanje v čolnih in Praznik mornarice v Dvorjanah
– Trajkoviča sprejel mariborski župan

Arso je danes v Ljubljani izvedel javno obravnavo v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za postavitev lakirnice avtomobilskega podjetja Magna Steyr v občini HočeSlivnica. Okoljevarstveniki so izrazili več pomislekov, med drugim glede požarne varnosti in vplivov na okolje, Magna pa upa, da so odgovorili na vsa vprašanja in odpravili bojazni.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Magna Steyr. Vir: magna.com

Javna obravnava je del postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja; kdaj bi lahko bil zaključen, predstavniki Agencije RS za okolje (Arso) niso želeli ugibati, prav tako se niso želeli opredeljevati do argumentov v današnji razpravi.

“Nasprotna stran še ni dala nobene izjave, ki bi bila za nas korektna in bi se lahko z njo strinjali,” je po obravnavi povedal predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, enega od 12 stranskih udeležencev v postopku, Vojko Bernard.

Pričakuje, da bo Arso soglasje izdal. “Ker je to prioriteta vlade, bo verjetno v mesecu dni postopek končan. Okoljevarstveno soglasje bomo pregledali in se nanj po vsej verjetnosti pritožili,” je dodal Bernard.

V Magni menijo, da so odgovorili na pomisleke. “Število predstavnikov Magne na današnji obravnavi je pokazalo, kako pomembno vprašanje je to za nas. Upam, da smo znova odgovorili na številna vprašanja in odpravili bojazni, ki so jih izrazile nevladne organizacije,” je po obravnavi povedal vodja načrtovane investicije v Sloveniji pri Magni David Adam.

Poudaril je, da številne mejne vrednosti zdaleč ne bi bile dosežene, poleg tega je izvedensko mnenje pokazalo, da vpliva na zdravje okoliških prebivalcev ne bi bilo. “Danes smo pokazali, da delamo vse, kar je mogoče, da bi zaščitili okolico,” je dodal.

Kako dolgo so pripravljeni čakati na dovoljenja, je težko reči, je povedal Adam in dodal, da je najpomembnejše vprašanje, ali se čutijo dobrodošle. “Trenutno se. Današnja razprava je bila odprta in upam, da bomo dosegli dobro rešitev za vse,” je dejal.

Okoljske organizacije so izrazile nestrinjanje z izbiro lokacije. Predstavniki Arsa so povedali, da to ni več predmet postopka okoljevarstvenega soglasja, ampak se je to določalo v strateški fazi načrtovanja.

Okoljevarstvenike je ob zadnjih primerih požarov v industrijskih obratih med drugim zanimala požarna varnost. Aleš Robnik iz Inštituta za varstvo pri delu, ki je izdelal oceno predvidenih protipožarnih ukrepov, je zatrdil, da so pri investiciji, tudi zaradi zahtev zavarovalnic, upoštevani vsi najvišji protipožarni standardi. Tako so glede na velikost obrata predvideni vsi ukrepi, v zadnji, četrti fazi obrata med drugim tudi posebna gasilska enota v obratu, kot je to primer v tovarni v Gradcu. Predstavniki Magne so ob pomislekih o zadostni količine vode za gašenje povedali, da je med drugim predviden poseben rezervoar za vodo, ki bi omogočila samostojno gašenje požara.

Glede protipožarne varnosti so predstavniki Arsa napovedali, da bodo za mnenje glede teh načrtov zaprosili tudi upravo za zaščito in reševanje.

Pomisleki so se nanašali tudi na smrad in izpuste emisij v zrak. Glede smradu ne v Sloveniji ne v Avstriji ne obstajajo predpisi, ima pa graška tovarna določene kvote v skladu s predpisi, ki veljajo v Nemčiji, so pojasnili. Glede emisij je direktor E-net okolja, ki je izdelalo okoljsko poročilo, Jorg Hodalič povedal, da bodo mejne emisijske vrednosti upoštevane, da pa bodo realne emisije nekajkrat nižje. Glede izpustov prašnih delcev so predstavniki Magne povedali, da je zaradi narave proizvodnje (lakirnice) prisotnost prahu nizka ter da tudi v fazi gradnje mejne vrednosti ne bi bile presežene.

Župan občine Miklavž na Dravskem polju, ki je sosednja občini Hoče-Slivnica, Leo Kremžar je opozoril, da je treba pri vseh predvidenih vplivih upoštevati že obstoječe vplive. “Razprava je pokazala, na katerih področjih je treba še ukrepati,” je dejal po obravnavi. Med drugim je izpostavil vprašanje zadostne zmogljivosti kanalizacije in že sedanje onesnaženosti zraka ter posledičnega “nalaganja” vplivov po zagonu obrata. “Nismo ne za ne proti Magni … Če bomo dobili zagotovila, ki bodo nato izpolnjena in bodo prinesla zmanjšanje obstoječega onesnaževanja, da se bo naredil ‘prostor’ za Magno in vse skupaj ne bo presegalo dovoljenega, nimamo nobene težave,” je dejal Kremžar.

Predstavniki Arsa so pojasnili, da se v tem postopku presoja vpliv predvidenega obrata v tej fazi, da pa se bo pri vsaki nadaljnji fazi upošteval tudi kumulativni vpliv.

Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak je ocenil, da je bila razprava pozitivna in da se ni pojavilo novih vsebinskih vprašanj. “Pojavile so se stare vsebinske stvari in stara vprašanja, ki se želijo sedaj rešiti – npr. kanalizacija, ki je stvar napak v preteklosti. Zadevo je treba rešiti, ni pa prav, da jo pogojujemo v tem postopku,” je povedal. O zagotavljanju nadomestnih kmetijskih zemljišč je povedal, da se še izvajajo parcelacije na nadomestnih zemljiščih, nato bo mogoč podpis pogodb.

O uporabi železnice, kar je zanimalo okoljsko organizacijo Fokus, so predstavniki Magne povedali, da so bili v stiku s Slovenskimi železnicami glede gradnje industrijskega tira in da se ob trenutno predvidenem prevozu – 168 tovornjakov za prevoz karoserij dnevno – gradnja tira ne bi izplačala. Tovornjaki, ki jih bodo uporabili za prevoz, bodo imeli najnovejše motorje euro 6 in glede na sedanji promet bo po ocenah njihov dodatni vpliv zanemarljiv, pravijo v Magni.

Magna je na obravnavi predstavila tudi mnenje strokovnjaka za vpliv takšne proizvodnje na okoliško prebivalstvo, ki je zagotovil, da dodatni vpliv ne bo presegel meje relevantnosti. Glede tega vpliva je Arso za mnenje zaprosil tudi ministrstvo za zdravje, ki pa ocene še ni izdelalo.

Vir: STA

V Občini Duplek in Upravi RS za zaščito in reševanje danes intenzivno potekajo še zadnje priprave na izvedbo postopka uničenja 250 kilogramov težke bombe, najdene pri gradu Vurberk, ki ga bodo izvedli v torek. Zaradi tega bo potrebna evakuacija več kot 450 ljudi iz okoliških hiš, ki se bo začela ob 10. uri. Zaprli bodo tudi ceste in zračni prostor.

Bomba v Vurberku, vir: PU Maribor

Bomba v Vurberku, vir: PU Maribor

Strokovnjaki so po temeljiti preučitvi primera in posvetovanjih s kolegi tujine – v Sloveniji namreč takšne bombe še niso našli – sklenili, da krenejo v akcijo v torek dopoldne. Kot je na današnji novinarski konferenci v Dupleku povedal predstavnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) Igor Boh, so se odločili, da bombo najprej preselijo z dvorišča stanovanjske hiše v 30 metrov oddaljeno jamo v gozdu za hišo in jo nato tam uničijo, da bi tako čim bolj zmanjšali možnost poškodb na bližnjih objektih.

Zadeva je zelo tvegana, saj je domačin, ki je bombo našel prejšnji teden pod zemeljskim površjem ob grajskem obzidju, to preselil na svoje dvorišče, s čimer je lahko prišlo do sprememb v njej. Prav tako še vedno ne vedo točno, kakšno eksplozivno sredstvo je v njej.

Bombo bodo na mestu, kjer se trenutno nahaja, obdali z zaščitnim ovojem, nato pa s posebnim žičniškim sistemom preselili v jamo in tam poskušali na daljavo ločiti zadek s kemičnim vžigalnim mehanizmom od preostanka bombe. Če jim bo akcija uspela, bo povzročena eksplozija imela moč manjše ročne bombe. Če ne, bo eksplozija mnogo silovitejša. Po ocenah NUS bo vidna in slišna v oddaljenosti dveh kilometrov, večje gmotne škode pa naj tudi v tem primeru ne bi bilo, morda bodo le popokali kakšni strešniki na okoliških strehah zaradi padajočega kamenja in drugih delcev. “Poskušali bomo narediti največ, kar se da,” je poudaril Boh.

Območje uničenja bombe so obdali s 7,5 metra zaščite, v okolici pa postavili tudi merilne naprave, s katerimi bodo merili seizmične učinke, ki bodo lahko podlaga za povrnitev morebitne nastale škode. V akciji na kraju dogodka bo sodelovalo sedem strokovnjakov, konkreten stik z bombo pa naj bi imela le dva.

Kako dolgo bo vse skupaj trajalo, še ni jasno. “Hitenje je recept za nesrečo, zato si bomo vzeli vzeli ves čas, ki je potreben za uspešno akcijo,” je pojasnil Boh. Takšnega premika bombe doslej še nikoli niso izvedli, zato v akciji sodelujejo le najbolj izkušeni strokovnjaki.

Iz previdnosti bodo v torek izpraznili celotno območje v oddaljenosti enega kilometra od mesta bombe. Po besedah poveljnika Civilne zaščite Občine Duplek Bojana Turčina gre za 120 hiš s 400 prebivalci v kraju Vurberk in 30 hiš s 65 stanovalci v Krčevini. Ker je čas dopustov, ocenjujejo, da se bo dejansko moralo za nekaj ur preseliti okoli 150 ljudi, za katere so pripravili prostor v kulturnem domu v Zgornji Koreni in Grajeni.

Začetek evakuacije bodo ob 10. uri naznanile sirene, nato pa bodo imeli ljudje pol ure časa, da zapustijo vplivno območje. Vsem bodo danes osebno vročili obvestila. Ko bodo policisti in gasilci preverili vse objekte, če so res prazni, bodo strokovnjaki NUS začeli z akcijo.

Zapora vseh cest

Na območju bodo zaprli vse ceste, torej tudi regionalno povezavo Maribor-Ptuj, zapore bodo nadzirali policisti. Zagotovljeno bo tudi požarno varovanje, če bo slučajno prišlo do požara, zaprt bo tudi zračni prostor v razdalji dveh kilometrov po tleh in 2500 metrov v višino od mesta bombe, predvsem s ciljem zagotovitve miru med izvedbo postopka uničenja bombe.

“Predvsem droni so lahko moteči. To je varnostno izjemno tvegan dogodek, zato pozivamo vse, da spoštujejo navodila in prepovedi,” poudarjajo na policiji.

Gre za 250 kilogramov težko ameriško letalsko bombo iz druge svetovne vojne z med 120 in 125 kilogrami eksplozivne polnitve. Iz letala naj bi bili med raketiranjem območja Vurberka februarja 1945 vrženi dve bombi, ki sta zgrešili cilj in dosegli grad. Ena naj bi eksplodirala, druga, s katero se zdaj ukvarjajo, pa naj bi ostala neeksplodirana, je pa odtrgalo del vžigalnika.

Strokovnjaki so ob tem ponovno opozorili, da je pri takšnih predmetih nujna izredna previdnost. Samo v soboto so bili v Sloveniji zabeleženi trije primeri najdbe NUS – v Mariboru je občan našel ročno granato nemške izdelave iz druge svetovne vojne, v Bovcu ročno bombo italijanske izdelave iz prve svetovne vojne. Najbolj nevarna je bila najdba v Zanigradu v občini Koper, kjer so delavci v zidu našli ročne bombe iz druge svetovne vojne, pri čemer je ena bomba v zidu eksplodirala in lažje poškodovala delavca. Isti dan naj bi v Občini Šempeter – Vrtojba zagorela lopa v lasti zbiralca neeksplodiranih ubojnih sredstev, kjer so našli več kot 200 takšnih predmetov. “Takšnih zadev ne gre podcenjevati,” je dejal Boh.

Pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi sicer posredujejo skoraj vsak dan. V povprečju opravijo več kot eno intervencijo na dan in odstranijo 18 kosov teh sredstev v skupni teži 24 kilogramov. V preteklih 12 letih so odstranili več kot 106.000 kilogramov neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Vir: STA

Snaga je končno pridobila gradbeno in okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo Sortirnice. Gradnja te pomembne 12,5 milijona evrov vredne investicije se bo začela v začetku septembra.

novinarska ob zaključku 1. faze projekta Sortirnica (1) - kopija

Direktor Snage Cveto Žalik je na današnji novinarski konferenci povedal, da je Snaga z izvajalcem investicije v sortirnico, podjetjem Kostak, pridobila vsa potrebna dovoljenja, ki omogočajo začetek gradnje objekta, v katerem bo nameščena najsodobnejša razpoložljiva tehnologija, ki bo iz mešanih komunalnih odpadkov izločala uporabne snovi, reciklate, ki so uporabni kot sekundarne surovine. “Okoljevarstveno soglasje nam je Agencija za okolje Republike Slovenije (ARSO), izdala v sredini februarja, temu je konec junija sledilo gradbeno dovoljenje, ki je v sredini julija postalo pravnomočno, pretekli petek pa je postalo pravnomočno tudi okoljevarstveno dovoljenje,” je razložil Žalik in dodal, da bo Snaga temeljni kamen za največjo investicijo v zgodovini podjetja temeljni kamen položila v sredo, 30. avgusta, na lokaciji gradbišča.

 

Investicija ni le pomembna za Maribor, pač pa za vso Slovenijo

“Investicija je pomembna za občane, zaposlene v Snagi, za celo mesto in širšo regijo. Iz prevoznika odpadkov se bo Snaga razvila v pomembnega akterja na trgu odpadkov, odpirali pa bomo tudi nove razvojne priložnosti. Cilj je, da reciklate, ki jih bo izločila sortirnica, uporabimo v Mariboru, za proizvodnjo novih produktov, polizdelkov,” je razvojni potencial sortirnice orisal župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec in dodal, da Maribor zdaj zares prehaja v krožno gospodarstvo, ki ga je mestni svet leta 2015 sprejel kot krovno strategijo ravnanja z odpadki. “Zaupanje v našo bodočo sortirnico je veliko tudi v sosednjih občinah in rezultati v poskusnem letu obratovanja bodo zagotovo prepričali še mnoge druge,” je zaključil župan in spomnil na dve podpisani pismi o nameri. Maribor je z Mestno občino Ptuj in Občino Šentilj že podpisal namero o obdelavi mešanih komunalnih odpadkov iz teh dveh občin v mariborski sortirnici, pričakujejo pa tudi sodelovanje z drugimi občinami.

V podjetju Kostak, ki je izvajalec investicije na ključ, predvidevajo, da bodo z gradnjo pričeli v začetku septembra. “Priprave gradbišča se bodo pričele v sredini avgusta,” je povedal Jože Leskovar, direktor področja komunala iz Kostaka. “Predvidevamo, da bomo napravo lahko predali v poskusno obratovanje konec junija prihodnje leto, seveda pa si bomo prizadevali, da bi roke še skrajšali,”  je dodal Leskovar.

“Zdaj je zaključena prva faza pogodbe med Snago in Kostakom, to je pridobivanje vse potrebne dokumentacije, kar je bil zahteven projekt” je še povedal Žalik.

Celotna investicija je vredna 12,5 milijonov evrov, za katero se bo podjetje Snaga v višini 10 milijonov evrov.

Mestna občina Maribor in podjetje Snaga s prvimi koraki na poti do strehe na osrednji mariborski tržnici.

dezniki, mb trznica (3)

“Mestna občina Maribor je v sredini julija pooblastila naše podjetje, da v njenem imenu in za njena sredstva vodi prvi postopek, katerega cilj je izgradnja strehe na osrednji mariborski tržnici na Vodnikovem trgu,” so sporočili iz Snage.

Kot so še zapisali v izjavi za javnost, so “skladno s pooblastilom imenovali strokovno komisijo, ki bo postopek vodila, iz letošnjega proračuna Mestne občine Maribor, ki je lastnica prodajnega platoja na osrednji mariborski tržnici, pa bodo zagotovljena sredstva za izdelavo projektne dokumentacije.” Glede na višino zagotovljenih sredstev v proračunu v skladu z Zakonom o javnem naročanju, ZJN-3, zadošča zbiranje ponudb, zato se je komisija, skladno z zakonodajo, odločila za tak postopek.“K oddaji ponudbe smo povabili tri uveljavljene arhitekturne biroje, in sicer Arhitekturni biro Hočevar iz Ljubljane, ki je že pripravljal zasnovo za streho osrednje tržnice v letu 2006, ko je bil investitor Kostruktor d. d., Arhitekturni biro Biro Biro iz Maribora, ki je zasnoval številne arhitekturne objekte v Mariboru, s poudarkom na javnih ustanovah in Imo biro iz Maribora,” so dodali.

Postopek zbiranja ponudb bo zaključen 20. avgusta, ko bo tudi znano, kdo od povabljenih ponudnikov je oddal ponudbo z najnižjo ceno, ki je merilo izbora izvajalca. Faza izdelave projektne dokumentacije se zaključi z izdajo gradbenega dovoljenja. Za postopek gradnje strehe bodo izvedeni novi postopki, skladni z zakonodajo na tem področju. “V kolikor v samih postopkih ne bo prihajalo do nepredvidenih zapletov, predvidevamo, da bomo streho na osrednji tržnici lahko pričeli graditi v začetku prihodnjega leta,” so še zapisali.

Kot so sporočili danes iz Policijske uprave (PU) Maribor, bodo uničenje neeksplodirane 250-kilogramske letalske bombe pristojne službe izvedle v torek dopoldne. Načrte o dosedanjih in predvidenih aktivnostih pa bodo njihovi predstavniki pojasnili na jutrišnji novinarski konferenci na Občini Duplek.  kot so še sporočili, bo postopek onesposobljenja bombe zelo zahteven.

Bomba v Vurberku, vir: PU Maribor

Bomba v Vurberku, vir: PU Maribor

Na ponedeljkovi novinarski konferenci bodo sodelovali predstavnik uprave za zaščito in reševanje Igor Boh, predstavnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Bojan Kopač, poveljnik civilne zaščite Občine Duplek Bojan Turčin in predstavnik mariborske policije Peter Majcenovič.

Domačin je 250 kilogramov težko ameriško letalsko bombo iz druge svetovne vojne našel v sredo, nato pa jo je prepeljal na dvorišče svoje hiše v bližini in šele zatem obvestil policijo.

Gre za prvi primer najdbe takšne vrste bombe v Sloveniji. Ima namreč kemični vžigalni mehanizem in v podobnih primerih, ki so jim bili priča v tujini, je že prišlo do nesreč oziroma poškodb strokovnjakov, ki so delali na tem. V zgodovini izvajanja ukrepov varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi v Sloveniji je to ena najzahtevnejših intervencij doslej.

Bombo bodo najverjetneje nevtralizirali na kraju najdbe, zato bo treba zaščititi okolico. Družino najditelja so že evakuirali, obenem pa je hermetično zaprto območje v oddaljenosti 300 metrov od nahajališča bombe. Onemogočen je dostop do gradu in tamkajšnje cerkve, vse dostope stalno nadzirajo policisti in gasilci.

Ko bodo strokovnjaki začeli s postopkom deaktivacije, bodo izpraznili območje v oddaljenosti enega kilometra okoli spornega predmeta, kar bo pomenilo evakuacijo okoli 400 ljudi, so napovedali predstavniki pristojnih služb. Do takrat ni razlogov za preplah, saj bomba miruje.

Vir: STA

V Perniškem jezeru pri Mariboru so znova poginile ribe. Kot poročajo mediji, sta vzroka množičnega pogina pomanjkanje vode in vročina. Temperatura jezera naj bi bila kar 35 stopinj. V okolici jezera tudi močno smrdi. To ni prvi pogin rib v tem jezeru.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Podjetje Ribe Maribor, ki ima v Perniškem jezeru ribogojnico, je začelo ribe danes odstranjevati, z delom pa naj bi nadaljevali tudi v nedeljo.

Kot kaže, sta vzroka množičnega pogina pomanjkanje vode in vročina, temperatura jezera naj bi bila kar 35 stopinj. Problematika jezera sicer ni nova, domačini nanjo že vrsto let opozarjajo, množični pogini pa so se v preteklosti že dogajali. Leta 2013 je poginilo kar 20 ton rib.

Jezero bi bilo treba poglobiti, so ugotavljali ob vseh katastrofah, dokler pa se to ne bo zgodilo, bi morali zmanjšati ribjo populacijo, menijo domačini.

Vir: STA

Nadzorni svet mariborskega komunalnega podjetja Nigrad je v četrtek zvečer kljub nasprotovanju zaposlenih imenoval novega vršilca dolžnosti direktorja tega podjetja. Mesto v.d. direktorja bo prevzel Matjaž Krevelj iz kabineta mariborskegažupana Andreja Fištravca. Ima šestmesečni mandat, medtem pa naj bi ponovili razpis za direktorja. Včeraj so delavci Nigrada znova izrazili nestrinjanje z menjavo direktorja. 

Kot je po seji nadzornega sveta povedal njegov podpredsednik Igor Muhič, so se za Krevlja odločili na osnovi pisma župana, ki vztraja, da dosedanji v.d. direktorja Marko Plečko ni primeren za direktorja.

Na včerajšnjem zboru delavcev so ponovili nestrinjanje s ponovno menjavo na direktorskem mestu ter popoldne ponovno s počasno vožnjo in glasnim hupanjem mimo sedeža mariborske občine opozorili, da tako ne gre naprej. Kot je včeraj zjutraj povedal podpredsednik sindikata Brane Novak, bodo poskušali pridobiti pravno mnenje o verodostojnosti najnovejše odločitve nadzornega sveta Nigrada.

protest nigrad pred mom

Delavcem je prekipelo, potem ko Fištravec ni podal soglasja k imenovanju dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Marka Plečka za direktorja s polnim petletnim mandatom, čeprav ga je nadzorni svet Nigrada konec maja izbral med petimi kandidati. Zaposleni podpirajo imenovanje Plečka, saj je po njihovem prepričanju izboljšal komunikacijo v podjetju in tudi poslovanje, najbolj pa zato, ker je po njihovih ocenah skrajni čas, da se zagotovi stabilno poslovodstvo s polnim mandatom.

Plečko vztraja, da njegova menjava ni upravičena. “V šestih mesecih smo podjetje pripeljali tako daleč, da pozitivno posluje. Uredili smo odnose, dela imamo dovolj vsaj do konca leta,” je povedal.

Navedbe Fištravca, da si neupravičeno pripisuje uspeh za stabilno poslovanje podjetja, medtem ko naj bi za več kot tri četrtine vsega finančnega toka poskrbeli na Mestni občini Maribor, zavrača. “Takšne izjave so smešne in neresne. Zanje delamo posle po koncesijski pogodbi, ki smo jo dobili na javnem razpisu, ostali posli pa so vsi pridobljeni na podlagi zakona o javnih naročilih. Občina nam že po zakonu ne more dati ničesar pod mizo,” je pojasnil.

Plečku mandat, za katerega je bil imenovan konec januarja letos, poteče v nedeljo, v ponedeljek pa naj bi bila že predvidena menjava poslov novemu v.d. direktorju. Plečko napoveduje, da bo s predajo počakal, dokler ne bo novi šef vpisan v sodni register.

Muhič je včeraj popoldne sporočil, da je bil vpis Matjaža Krevlja v sodni register kot v.d. direktorja Nigrada z dnem 24. julij za obdobje šestih mesecev oz. do imenovanja novega direktorja že opravljen, saj mu je župan že podal soglasje. S tem je po njegovih trditvah tudi dokazano, da so bili četrtkovi sklepi nadzornega sveta sprejeti skladno s predpisi.

Vir: STA

Potem, ko so predstavniki zaposlenih v mariborskem komunalnem podjetju Nigrad danes ponovno opozorili na nevzdržne razmere v podjetju zaradi pogostega menjavanja direktorjev. Danes popoldan, na seji nadzornega sveta Nigrada pa so potrdili, da funkcijo v.d. direktorja prevzame Matjaž Krevlj.

Matjaž krevlj, bodiči v.d. direktorja podtja Nigrad

Matjaž krevlj, bodiči v.d. direktorja podtja Nigrad

Spomnimo: Na seji nadzornega sveta Nigrada 13. julija, so pristojni zaključili razpis za direktorja podjetja, saj niso prejeli pozitivnega predhodnega mnenja s strani župana Mestne občine Maribor za imenovanje Marka Plečka. Skladno z določili mora namreč župan Mestne občine Maribor podati predhodno soglasje za predlaganega kandidata pred imenovanjem direktorja podjetja.

Zato je nadzorni svet na današnji seji sprejel sklep, da se ponovno izvede javni razpis zaradi izbire oz. imenovanja direktorja družbe, saj izmed prijavljenih kandidatov na razpisu za direktorja družbe Nigrad d.d. ni bil izbran nihče.

Zato je nadzorni svet glede  na prenehanje funkcije vršilca dolžnosti Marka Plečka, za novo 6 mesečno obdobje oz. najkasneje do izvolitve novega direktorja za vršilca dolžnosti, ki bo pričelo z ponedeljkom 24. julija,  imenoval  Matjaža Krevlja, ki je trenutno zaposlen v kabinetu župana.  Na osnovi dopisa nadzornemu svetu s strani župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca, pa izhaja, da bo Krevelj prejel tudi njegovo pozitivno predhodno soglasje k imenovanju.

Kot je povedal podpredsednik nadzornega sveta Igor Muhič, so se za Krevlja odločili na osnovi včerajšnjega pisma župana, ki vztraja, da Plečko ni primeren za direktorja.

 

Predstavniki zaposlenih v mariborskemkomunalnem podjetju Nigrad so danes ponovno opozorili na nevzdržne razmere v podjetju zaradi pogostega menjavanja direktorjev in tudi siceršnjega vpletanja večinskega lastnika – Mestne občine Maribor v družbo. “Dovolj je tega igračkanja z Nigradom,” je poudaril nekdanji direktor Srečko Hvauc.

Foto: STA

Foto: STA

V času županovanja Andreja Fištravca se je na mestu direktorja Nigrada zamenjalo osem oseb, prav tako se je zamenjalo 12 članov nadzornega sveta, kar po navedbah predstavnikov sindikata in sveta delavcev Nigrada na današnji novinarski konferenci močno otežuje poslovanje družbe.

“Tako ne gre naprej. Nigrad ni igračka, ni peskovnik. Bojimo se za svoja delovna mesta in usodo podjetja,” je dejal Hvauc, ki je podjetje vodil od marca 2011, avgusta 2013 pa je zaradi nesoglasij s Fištravčevo ekipo odstopil z direktorskega položaja, a ostal zaposlen v podjetju.

Delavcem je prekipelo po najverjetneje že deveti menjavi direktorja, saj Fištravec ni podal soglasja k imenovanju dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Marka Plečka za direktorja s polnim petletnim mandatom, čeprav ga je nadzorni svet Nigrada konec maja izbral med petimi kandidati.

Kako naprej, bo danes popoldne odločal nadzorni svet, ki ima po nedavnem odstopu predsednika in člana Branka Halužana in Matevža Slapničarja le še štiri člane. Po besedah predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Miša Pušnika je možnih več scenarijev, sam in še ena predstavnica delavcev v nadzornem svetu pa nista za to, “da bi imenovali spet tretjo osebo, ker vidite, kam je takšno početje pripeljalo”.

Fištravec od nadzornega sveta Nigrada pričakuje, da čim hitreje ponovi razpis za direktorja podjetja in “v tem času poskrbi, da bo podjetje imelo poslovodno osebo, ki se bo sposobna soočiti z izzivi v podjetju”. Kot je ponovil v današnjem sporočilu za javnost, Plečka ni podprl, ker ta “realnih težav sploh ne vidi, prav tako ni predstavil nobene vizije niti želje po inoviranju in vključevanju v skupne projekte ostalih javnih podjetij”. “Pripisovati si uspeh za stabilno poslovanje podjetja, ko smo za več kot tri četrtine vsega finančnega toka poskrbeli na Mestni občini Maribor, ni resen argument do večinskega lastnika in hkrati večinske stranke, ki razpolaga s konkretnimi podatki,” je navedel.

Zaposleni podpirajo imenovanje Plečka, saj je po njihovem prepričanju izboljšal komunikacijo v podjetju in tudi poslovanje, najbolj pa zato, ker je po njihovih ocenah skrajni čas, da se zagotovi stabilno poslovodstvo s polnim mandatom. “Ne branimo imena Marko Plečko. Branimo obstoj podjetja,” je dejal vodja vzdrževanja javnih površin v Nigradu Jože Planinc in spomnil, da je Plečka kot v.d. direktorja imenovala prav Fištravčeva ekipa.

Navedbe občine o njenem prispevku k izboljšanemu poslovanju Nigrada so zaposleni na današnji novinarski konferenci zanikali. “Prvi ukrep, ki so ga izvedli leta 2013, je bil ta, da so nam pobrali ves dobiček, ki bi ga sicer namenili za razvoj,” je dejal Hvauc. Pojasnil je, da občina Nigradu namenja le polovico sredstev, ki bi jih po koncesijski pogodbi morala, zato je ona tista, ki nosi odgovornost za trenutno kritično stanje komunalne infrastrukture v mestu.

“Milijonske izgube nismo ustvarili mi delavci, ampak je to posledica slabega vodenja, kamor je ljudi nastavila občinska oblast,” je dodal in napovedal, da bodo zaposleni zahtevali skrben pregled poslovanja Nigrada v času Fištravčevega županovanja. “Pričakujemo tudi, da bodo ustrezni organi v primeru ugotovljenih kršitev zahtevali tudi odškodninsko in kazensko odgovornost,” je še povedal Hvauc.

Vir: STA

V teh dneh se je v Mariboru, v študentskem naselju Gosposvetska začela težko
pričakovana prenova največjega študentskega doma v Mariboru, Študentskega doma 7, ki je bil zgrajen leta 1984, in je nudil ležišče 454 študentom.Že vrsto let je bila obnova dotrajanega doma na vrhu seznama za investicije, vendar pa do letos zaradi pomanjkanja denarja to ni bilo mogoče. Po besedah direktorice Študentskih domov Univerze v Mariboru Lidije Divjak Mirnik, bo sanacija končana do konca januarja prihodnje leto. 

Več v videu: 

Tam Europe, ki je s pomočjo kitajskega kapitala nastal na pogorišču Tovarne vozil Maribor (TVM), je z današnjim podpisom pogodbe o prevzemu z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) dokončno postal lastnik proizvodnih prostorov v Mariboru, ki jih je imel doslej v najemu. Kupnina, katere višina je še vedno skrivnost, je bila torej nakazana.

FOTO: tam-europe

FOTO: tam-europe

Nakupno pogodbo za kompleks nekdanje TVM v Poslovni coni Tezno je podjetje podpisalo z DUTB maja, potem ko je med dvema prispelima zavezujočima ponudbama ponudilo najvišjo ceno. Koliko je ta znašala, danes niso želeli izdati niti predstavniki Tam Europe niti DUTB. Po dogovoru naj bi bila ta namreč poslovna skrivnost. “Je takšna, da sta z njo zadovoljni obe strani,” je povedal direktor Tam Europe Yu Zhao.

Po njegovih besedah je v tem trenutku najpomembnejše dejstvo, da so pravočasno izpolnili vse svoje obveznosti in tako tudi uradno postali lastnik skupno 36.000 kvadratnih metrov površin, od tega je 22.000 kvadratnih metrov pokritih prostorov, ob tem pa tudi proizvodne opreme, strojev ter drugih naprav za proizvodnjo vozil. Te je družba, prej pod imenom Durabus, najemala od leta 2011, ko je TVM šla v stečaj, in v njih nadaljevala proizvodnjo avtobusov. “Za proizvodno podjetje je zelo pomembno, da ima lastne prostore,” je poudaril direktor.

“Zelo smo veseli, da smo kompleks TVM prodali, kot je bilo zastavljeno. Torej po transparentnem postopku zbiranja zavezujočih ponudb, kjer je podjetje Tam Europe podalo najvišjo ponudbo in s tem postalo kupec kompleksa,” je povedal predstavnik DUTB Boris Vončina.

DUTB je ob objavi vabila za zavezujoče ponudbe informativno izhodiščno ceno postavila pri šestih milijonih evrov. Proizvodni kompleks je kupila julija lani, ko je stečajni upraviteljici TVM Alji Markovič Čas po več neuspelih poskusih le uspelo unovčiti najpomembnejši in zadnji del premoženja nekoč ugledne tovarne za proizvodnjo avtobusov, ki je propadla skupaj z ostalim imperijem Viator&Vektorja poslovneža Zdenka Pavčka.

Čeprav je bilo ves čas bolj ali manj pričakovano, da bi lahko bil edini resni kupec Tam Europe, se ta v stečajnem postopku za nakup ni odločil, DUTB pa je objekte kupila po izklicni ceni 3,5 milijona evrov. Toliko je najemnik ponujal ob prejšnjih neuspešnih poskusih dražbe, na koncu pa ni izkoristil predkupne pravice.

Tam Europe je sicer tudi lani posloval negativno, izguba pa naj bi presegla pet milijonov evrov, potem ko je tudi prodaja z 19 milijonov evrov v letu 2015 lani padla na 14 milijonov evrov. Kot je danes povedal direktor Zhao, se letos kažejo boljši rezultati, zato pričakuje, da bodo leto zaključili pozitivno.

Letos nameravajo izdelati okoli 100 avtobusov in doseči več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Prihodnje leto nameravajo zagnati še serijsko proizvodnjo električnih avtobusov, katerih prototip je trenutno na preizkušnji v Dubaju. Podjetje zaposluje okoli 150 ljudi, ob širitvi proizvodnje pa napoveduje še dodatno zaposlovanje.

Vir: STA

V največjem nakupovalnem središču severovzhodne Slovenije, v Europarku,  sledijo trendom in tehnologiji. Na parkirišču ob vhodu 1 je tako že nekaj časa postavljena električna polnilna postaja, v tem tednu, od 17. do 21. julija, pa svojim obiskovalcem predstavljajo še dve 100 % električni vozili in sistem souporabe vozil, ki se uvaja v Mariboru. Zraven vozila iz sistema souporabe električnih vozil Avant2Go, je v Europarku na ogled tudi težko pričakovan nov model Tesle − Model 3.

Foto: B. Mihalič

Foto: B. Mihalič

Sistem souporabe vozil ali »car sharing« bo kmalu na voljo tudi v Mariboru. V ta namen podjetje Avantcar v nakupovalnem središču Europark v živo predstavlja delovanje svojega sistema Avant2Go in vse zanimive funkcionalnosti, ki mobilnost naredijo še preprostejšo in dostopnejšo. V tujini je souporaba vozil v velikem porastu, saj uporabnikom na preprost in varen način omogoča uporabo vozila takrat, ko ga potrebujejo. S čimer lahko uživajo v udobju avtomobila in se ob enem izognejo stroškom nakupa in vzdrževanja vozila. Matej Grošelj iz podjetja Avantcar dodaja: »Pomemben je tudi ekološki vidik, saj so vsa vozila v souporabi Avant2Go 100 % električna in med vožnjo ne povzročajo škodljivih izpustov ali hrupa. Uporabniki z nekaj kliki preko pametnega telefona izbrano vozilo preprosto rezervirajo, odklenejo in odpeljejo, po zaključku vožnje pa ga na enak način zaklenejo in zaključijo najem.   Prve nove mariborske uporabnike, ki bodo lahko uživali v zmogljivostih električnih vozilih BMW i3, Volkswagen e-golf in Renault zoe, bomo izobrazili in aktivirali že v tem mesecu, redno delovanje sistema pa načrtujemo za avgust. Za več informacij nas lahko obiščete na naši spletni strani www.avant2go.com, ta teden pa je naša ekipa v živo vseskozi na voljo tudi obiskovalcem nakupovalnega središča Europark v Mariboru.«

Najboljša električna limuzina na svetu na ogled v Europarku

Zraven vozila iz sistema souporabe električnih vozil Avant2Go, ki se po uspešnem začetku v Ljubljani in Murski Soboti sedaj širi še v Maribor in Kranj, je v Europarku na ogled tudi težko pričakovan nov model Tesle − Model 3. Slednje je navdušilo obiskovalce in ljubitelje jeklenih konjičkov, saj tega modela na cestah še ni mogoče srečati. Navdušena je tudi center managerka Europarka Simona Mandl, ki je dejala, da se v Europarku zavedajo, da morajo biti sami v nenehnem koraku s časom in obiskovalcem ponuditi tisto, kar bo večini zanimivo jutri. “Izredno smo ponosni, da smo lahko del začetka zgodbe souporabe vozil v Mariboru in da pri nas razstavljamo nov Teslin avto, ki revolucionarno približuje novo generacijo električnih vozil povprečnemu uporabniku,”

 

Družba SHS Aviation, lastnik družbe Aerodrom Maribor, je v ponedeljek na pet občin naslovila pobudo za spremembo prostorskega načrta za razvoj letališča Edvarda Rusjana Maribor. Upa namreč, da bodo ustrezni občinski prostorski načrti sprejeti hitreje kot državni in da bodo tako lahko lažje začeli izvajati svoje načrte.

letališče maribor (2)

Kot so včeraj sporočili iz družbe s sedežem v Mariboru, so pobudo naslovili na občine Maribor, Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Miklavž na Dravskem polju in Starše.

Pojasnili so, da imajo skladno s svojim poslovnim načrtom, ki ga je Aerodrom Maribor predložil ministrstvu za infrastrukturo za 15-letno najemno pogodbo, dolgoročno in kratkoročno vizijo razvoja letališča. “Iz dokumentacije je jasno razvidno, da se polni razvoj letališča lahko uresniči le s postopkom spremembe državnega prostorskega načrta (DPN), kratkoročne operacije pa se lahko doseže s spremembami občinskih prostorskih načrtov (OPN),” so navedli.

Izpostavili so, da sprejemanje državnega prostorskega načrta poteka počasneje, kot je kazalo aprila lani. “Na podlagi te dinamike je realno pričakovati, da se sprejem DPN ne bo zgodil pred koncem leta 2020,” ocenjujejo. “Takšna počasna izvedba potrebnega prostorskega načrta ne ustreza poslovnemu načrtu družbe SHS Aviation. To je razlog, zakaj družba hkrati z dolgoročnim načrtom predlaga tudi kratkoročni načrt, ki ga je mogoče izvajati hitreje s sprejetjem sprememb OPN. S sprejetjem sprememb OPN bi SHS Aviation lahko izvedla kratkoročno vizijo razvoja letališča,” so še pojasnili.

S predlogom dveh korakov – kratkoročnega in dolgoročnega izvajanja načrta – bi SHS Aviation po lastnih navedbah lahko izvedla poslovni načrt, ki ga je februarja letos potrdilo ministrstvo za infrastrukturo, ko je bila potrjena ponudba Aerodroma Maribor za 15-letno najemno pogodbo za infrastrukturo mariborskega letališča.

V kratkoročni pobudi predlagajo podaljšanje vzletno-pristajalne steze na 3300 metrov, izgradnjo vozne steze, letalski center za simulacijsko usposabljanje, majhen kompleks hotelskih apartmajev in nekaterih drugih objektov.

V dolgoročni pobudi predlagajo podaljšanje vzletno-pristajalne steze na 3500 metrov, izgradnjo parkirne garaže ter tovornega in logističnega centra. Zraven načrtujejo še območje za letališke storitve, povečanje prostorov za hotelske apartmaje, ureditev nakupovalnega in poslovnega središča, območje za razstave in poslovne pisarne ter drugo potrebno infrastrukturo za razvoj letališča.

“Družba SHS Aviation se zaveda izzivov, s katerimi se bo soočala pri širjenju površin za razvoj letališča, prav tako se zaveda tudi dejstva, da je glavni cilj naložbe države v letališče Edvarda Rusjana Maribor omogočiti razvoj v regiji in razumevanje, da bodo v prihodnosti potrebna dodatna zemljišča,” so dodali.

V naslednjih tednih bodo predstavniki SHS Aviation predstavili vizijo razvoja letališča predstavnikom vseh vključenih občin, vlade, Letalskega centra Maribor in drugim pomembnim deležnikom. “Družba SHS Aviation je prepričana, da predlagani razvojni načrt zelo vpliva na pozitiven gospodarski razvoj, ne samo v občinah, temveč tudi na razvoj celotne regije,” so še zapisali v sporočilu za javnost.

Vir: STA

Okrog 40 voznikov avtomobilov je danes v imenu podjetja Nigrad protestiralo pred Mestno občino Maribor, saj, da tako izkažejo podporo v.d. direktorju Nigrada Marku Plečko. Z Mestne občine Maribor pa so sporočili, da ne vidijo razlogov za protest, saj s svojimi aktivnostmi pomembno prispevajo k finančni stabilizaciji podjetja Nigrad.

Od 240 zaposlenih v podjetju Nigrad, je danes okrog 40 voznikov avtomobilov, na katere so izobesili delovne majice in telovnike, ter s tem opozorili, da želijo, da podjetje Nigrad še naprej vodi Marko Plečko, se je danes v znak protesta peljalo mimo občinske stavbe. Župan Andrej Fištravec sicer ni prišel pred občinsko stavbo, so pa z Mestne občine Maribor odgovorili pisno. Pravijo, da župan “ne nasprotuje različnim oblikam, tudi javnim, izražanja nezadovoljstva oz. prepričanj.”

Pravijo še, da je neizpodbitno dejstvo, da je Mestna občina Maribor s svojimi aktivnostmi ključno prispevala k finančni stabilizaciji podjetja Nigrad d.d., kar bo počela tudi v prihodnje, “kar smo predstavnikom zaposlenih podrobno pojasnili. Zato smatramo, da ni zakonske, še manj vsebinske, podlage za stavko ali za protest,” so še dodali.

Opozorili so na to, da bo Mestna občina Maribor kljub pritiskom vztrajala, da za denar občanov dobi čim boljše storitve pri izvajanju koncesije, ki jo opravlja podjetje Nigrad d.d.. “Sedanje stanje na tem področju ni zadovoljivo, nezadovoljni so tudi občani, saj podajajo obtožbe glede (ne)urejenih površin v mestu. Marko Plečko ni pripravil dovolj ambicioznega programa dela, zaradi česar župan ni podal soglasja za imenovanje,” so pojasnili.

Ob tem pa so dodali, da s predstavniki zaposlenih vodijo dialog, s ciljem, da bi zagotovili stabilno vodstvo, “ki bo podjetje uspešno vodilo in hkrati izboljšalo izvajanje storitev iz koncesijske pogodbe, pridobilo večji tržni delež izven nje in imelo ustrezno vizijo.”

Se je pa na objavo protesta odzvalo tudi nekaj ljudi na socialnem omrežju Facebook. 

Vir: Facebook BK TV

 

 

 

 

 

Marko Plečko je v začetku letošnjega leta prevzel vodilno mesto v podjetju Nigrad, ki ga je do takrat vodil tedanji direkor Marko Žula. Na zadnjem razpisu za direktorja družbe Nigrad, d.d., ga je nadzorni svet med vsemi prepoznal kot najboljšega kandidata. Po mnenju sveta delavcev in sindikata je svoje delo do zdaj opravljal uspešno, a je izgubil zaupanje župana Andreja Fištravca.

Včeraj je svet delavcev Nigrada v sporočilu za javnost zapisal, da je “delovna sezona na gradbiščih na višku, sklepajo se nove pogodbe in čas je tako najmanj primeren za prihod tretje osebe, ki bi se morala šele seznanjati z delovanjem družbe. Marko Plečko Nigrad d. d. dobro pozna in v času, vodenja podjetja, ni storil nič, kar bi podjetju škodilo, še več, izboljšal je komunikacijo in poslovne rezultate.”

Nigrad Maribor. Foto: Nino Verdnik

K temu so dodali, da bi vsaka trenutna menjava slabo vplivala na poslovanje in delo zaposlenih. “Zato prosimo Nadzorni svet in vse lastnike Nigrada d. d., za podporo in delovanje v dobrobit podjetja, lastnikov, zaposlenih in koristnikov storitev, so sklenili,” so zapisali še v izjavi.

Župan Fištravec več ne zaupa Plečkotu

Kot so odgovorilu z Mestne občine Maribor, je zanje pomembno zagotoviti stabilno vodstvo, ki bo podjetje uspešno vodilo in hkrati izboljšalo izvajanje storitev iz koncesijske pogodbe, pridobilo večji tržni delež izven nje in ustrezno vizijo. “Nekdo, ki ne vidi težave, je ne more reševati,” pravijo za Plečka. Njegov program so ocenili kot neprepričljiv. K temu pa so dodali, da je za “Mestno občino Maribor je pomembno zagotoviti stabilno vodstvo, ki bo podjetje uspešno vodilo in hkrati izboljšalo izvajanje storitev iz koncesijske pogodbe, pridobilo večji tržni delež izven nje in ustrezno vizijo.” K temu dodajajo, da je “program, ki ga je g. Plečko priložil svoji vlogi, ni prepričljiv in ne odgovarja na ključne izzive, ki so pred podjetjem, in še zlasti ne odgovarja na izboljšanje opravljanja koncesijsk dejavnosti in ne vsebuje vizije nadaljnjega razvoja podjetja. Povečevanje cen storite Nigrada d. d. ne more biti edina pot.” 

Kot so še dodali na MO Maribor,  je potrebno povečati tudi prihodke iz tržne dejavnosti in naslova javnih naročil. “Vendar je bil čas, ko je bil g. Plečko vršilec dolžnosti, prekratek, da bi o uspešnosti na te področju lahko prišli do jasnih zaključkov. Dejstvo je, da je podjetje v lanskem letu zabeležil veliko zgubo in zato je Mestna občina Maribor, kot največji lastnik, podrobno spremljalo i analiziralo delovanje podjetja in aktivnosti v njem,” so zapisali.

Kdo naj bi nasledil Plečka na MO Maribor še ne razkrivajo. Sicer se govori, da naj bi Nigrad prevzel Matjaž Krevlj iz županovega kabineta, ki bi naj funkcijo opravljal kot prokurist ali pa kot vršilec dolžnosti direktorja.

Mandat sicer sedanjemu v.d. direktorju Marku Plečku poteče konec tedna, in sicer 23. julija.

Na vrhu Nigrada se je v času župana Andreja Fištravca menjalo že šest direktorjev, Plečko bo najverjetneje sedmi.

Včerajšnji sestanek na okoljskem ministrstvu glede umeščanja trase 3. razvojne osi na relaciji Slovenj Gradec-Dravograd-Holmec je po oceni Mladinske iniciative za 3. razvojno os pokazal nove ovire za izgradnjo koroške hitre ceste, so sporočili iz iniciative.

koordinator Mladinske iniciative Aljaž Verhovnik, foto: STA

koordinator Mladinske iniciative Aljaž Verhovnik, foto: STA

Na sestanku, ki je potekal na pobudo Mladinske iniciative, je Aljaž Verhovnik v imenu iniciative izrazil stališče, da je treba s sprejemom državnega prostorskega načrta (DPN) na relaciji Slovenj Gradec-Dravograd nadaljevati tam, kjer je ta leta 2013 po zamrznitvi vlade tudi obstal – vlada bi morala torej sprejeti stališča do pripomb in izvesti nadaljnje postopke za sprejem, so sporočili iz iniciative.

Na odseku DPN Dravograd-Holmec, ki je od leta 2013 prav tako v mirovanju, ni bila sprejeta nobena varianta. Zato je Verhovnik izrazil pričakovanje, da se bo v skladu s podpisanim protokolom do decembra letos sprejela varianta na tej relaciji, na podlagi katere se bo izvedel nov postopek za umeščanje trase. Zaključek umeščanja trase na tem odseku je v skladu s protokolom predviden do leta 2020.

“Pri tem Mladinska iniciativa ne odstopa od stališča, da se mora vse do Holmca zgraditi hitra cesta, saj je tam gospodarsko središče regije. Mogoči so samo pogovori o obliki te ceste, nikakor pa ne pride v poštev, da bi se Korošci zadovoljili z rekonstrukcijo obstoječih cest od Slovenj Gradca proti Holmcu,” pravijo v iniciativi.

Kot pravijo, ne samo da ne bi dobili hitre ceste v osrčje gospodarske točke v Mežiški dolini, ampak bi hitrocestno povezavo izgubila tudi Dravska dolina, poleg tega se ne bi rešilo stanje glede obvoznic okoli Dravograda, Raven na Koroškem in Prevalj, v Slovenj Gradcu, kjer bi se končala štiripasovnica, pa bi nastajali veliki zastoji.

Generalna direktorica direktorata za kopenski promet na ministrstvu za infrastrukturo Darja Kocjan je po navedbah iniciative na sestanku povedala, da je ministrstvo Darsu naročilo izvedbo posebne študijo posodobitve izgradnje odseka 3. razvojne osi na relaciji Slovenj Gradec-Dravograd-Holmec, ki naj bi bila končana decembra 2017. Po navedbah iniciative študija zgolj kot eno od možnosti obravnava nadaljevanje sprejema DPN na točki, kjer je ta leta 2013 obstal.

Iniciativa meni, da bodo v osrčje Koroške prej pridobili hitro cesto, če bodo vztrajali pri nadaljevanju sprejema zamrznjenega DPN na relaciji Slovenj Gradec-Dravograd, medtem ko je za odsek Dravograd-Holmec takšna študija smiselna.

“Pri tem je iniciativa poudarila stališče, da je treba vsaj do Dravograda umestiti štiripasovnico, saj prostor to omogoča. Prav tako so koroške občine z lastnimi sredstvi sofinancirale izdelavo novelacije umeščanja trase 3. razvojne osi na odseku Slovenj Gradec-Holmec, ki ministrstvu omogoča, da lahko pospeši vse postopke za umeščanje trase v prostor,” pravi v iniciativi.

Župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen je po navedbah iniciative podaril, da se je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič s podpisom protokola zavezal k izgradnji hitre ceste, in ne samo rekonstrukcije obstoječe, vse do Holmca. Župan Slovenj Gradca Andrej Čas je pojasnil, da se je lokalna skupnost Slovenj Gradca strinjala z umeščanjem štiripasovnice vse do Dravograda, njegovo osebno stališče pa je, da se naj raje uredi obstoječe ceste v okviru koridorja. Čas je tudi Mladinsko iniciativo pozval, naj se raje zavzema za gradnjo železnice. Župan Prevalj in predsednik odbora za izgradnjo tretje razvojne osi Matic Tasič pa je Časa spomnil, da je Svet koroške regije vedno sprejel enotna stališča, da se hitra cesta gradi vse do Holmca.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je povedala, da doslej od ministrstva za infrastrukturo niso prejeli poziva za nadaljevanje postopka za sprejem DPN na odseku Slovenj Gradec-Holmec.

V iniciativi so po sestanku ocenili, da obstaja realna možnost, da se aktivnosti za sprejem DPN za odsek Slovenj Gradec-Dravograd lahko nadaljujejo. “Ampak bo očitno to morala pokazati spet neka nova študija Darsa,” pravijo in dodajajo, da bo pri tem vsaj iz koroške strani odločilno, kakšno stališče bosta zavzeli občini Slovenj Gradec in Dravograd.

Glede na izražena stališča tako državne kot regionalne strani bo Mladinska iniciativa v kratkem sprejela “nove usmeritve za delovanje”, o katerih bodo obvestili javnost. Iniciativa bo tudi vzpostavila partnersko sodelovanje z novim predsedujočim Sveta koroške regije Alanom Bukovnikom, ki podpira stališča Mladinske iniciative, so še sporočili.

Vir: STA

Mariborsko javno podjetje Marprom, ki poleg javnega mestnega prevoza zadnja leta upravlja tudi z žičniškimi napravami na Mariborskem Pohorju, je leto 2016 sklenil z minimalnim dobičkom v višini 10.000 evrov. Podjetje je lani ustvarilo 5,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za dobrega pol milijona evrov več kot leto prej.

Kot je razvidno iz letnega poročila družbe v lasti mariborske občine, so lani na rednih linijskih avtobusnih prevozih zabeležili 3,93 milijona potovanj, kar je 0,85 odstotka manj kot leto prej.

“Vendar nam manjkajo realni podatki za september, saj ob začetku lanske uvedbe integriranih vozovnic sistem beleženja potnikov še ni deloval v celoti, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je število potnikov ostalo vsaj na enaki ravni kot leto prej,” pojasnjujejo v podjetju, ki ga vodi Bernard Majhenič.

Ob tem v Marpromu ugotavljajo, da se razmerje nakupa posameznih vrst vozovnic skozi leta bistveno ne spreminja, tako da se približno polovica njihovih uporabnikov odloča za nakup mesečnih vozovnic, ostali pa raje kupujejo dnevne vozovnice na prodajnih mestih ali pri voznikih.

Družba je lani 2,5 milijona evrov prihodkov ustvarila na račun prodanih vozovnic v mestnem prometu, skoraj 120.000 evrih prihodkov na račun šolskih prevozov, ob tem pa so beležili še nekaj drugih tržnih prihodkov. Pomemben del skoraj štirih milijonov evrov predstavljajo tudi subvencije lokalne skupnosti.

Z upravljanjem krožno-kabinske žičnice na Pohorju so lani ustvarili za skoraj 1,1 milijona evrov prihodkov, z upravljanjem ostalih žičnic in smučišč za slabega 1,5 milijona evrov, kar je pol milijona več kot v letu 2015. Kljub temu so lani na tem delu svojega poslovanja ustvarili skoraj 60.000 evrov izgube, ki pa jih pripisujejo slabši smučarski sezoni 2015/2016, in jih bodo pokrili že s precej boljšo zadnjo sezono.

“V letu 2016 smo na žičniških napravah, ki so obratovale, prepeljali skupaj 1.287.840 smučarjev, a je pri tem treba poudariti, da gre za skupek dveh smučarskih sezon,” so dodali v Marpromu, ki je lani zaposloval 244 ljudi, od tega 144 na avtobusnem delu.

Njihovi vozniki so lani na 21. rednih mestnih in primestnih linijah, nekaterih posebnih linijskih in nelinijskih prevozih skupaj opravili 3,34 milijona kilometrov. Krožno-kabinska žičnica je lani prepeljala 293.876 potnikov, okoli 50.000 več kot leto pred tem.

Marprom je tudi lani posodabljal vozni park, saj so med drugim nabavili pet avtobusov, s katerimi so povprečno starost znižali na sedem let, kar jih uvršča med najmlajše in najsodobnejše v Sloveniji. Ob tem so se selili na območje kompleksa nekdanjega Cestnega podjetja Maribor na Pobrežju, kjer so kupili servisne delavnice s približno 2000 kvadratnimi metri površin in okoli 6000 kvadratnih metrov parkirišč.

Na Mariborskem Pohorju po pridobitvi 15-letne dolgoročne koncesije za upravljanje v naslednjih letih načrtujejo razvoj poletnega turizma in avtomatizacijo zasneževalnega sistema. Na področju mestnega potniškega prometa pa delajo na vpeljavi novih linij in kontinuirano posodabljanje voznega parka. Že letos pričakujejo nova vozila na električni ali vsaj hibridni pogon.

Vir: STA

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes obiskal trenutno največje gradbišče v Mariboru – križišče Tržaške, Ptujske in Ceste proletarskih brigad. Na ogled ga je pospremil tudi mariborski župan Andrej Fištravec. Ugotovila sta, da dela potekajo v skladu z načrti in, da zaprtje križišča sicer ovira promet, a ne povzroča pretiranih težav.

Stanje vozišča je bilo obupno. Tudi ta del, ki še čaka potem na nadaljevanje, je v zelo slabem stanju, ampak v preteklosti je bilo žal teh sredstev premalo, da bi se vse te potrebe lahko oskrbele“, je po ogledu gradbišča povedal minister Gašperšič. Tako je potrdil, da se je Mariborčanom čakanje na obnovo enega najbolj prometno obremenjenih križišč resnično dolgo vleklo. Pojasnil je, da so po letu 2015 vendarle uspeli ponovno vzpostaviti dinamiko vlaganj. “Sredstva so se približala temu, kar je treba potem ohranjat na neki stalni ravni,” je obljubil minister. Več v videu.

Začetek pomeni tudi nadaljevanje
Da so se o obnovi tega križišča že dolgo časa pogovarjali in dogovarjali z državo, je tudi na današnjem obisku poudaril župan Fištravec, zato je gradbišče pravzaprav korak v smeri napredka. “Ko so se resursi zagotovili, so investicije krenile“, je dejal. Spomnil je, da so mestni svetniki na zadnji seji t.i. podaljšek Tržaške izločili iz nabora občinskih cest, s čimer se bi lahko zagotovila še druga faza obnavljanja. “20. bo na vladi, da bo vlada sprejela to v nabor državnih cest,” je dejal. Več v videu.

Dela potekajo po načrtih
Ne samo minister in župan, temveč tudi vodja gradbišča Branko Reich iz podjetja Strabag je zagotovil, da dela potekajo v skladu s predvidenimi načrti. Po dveh tednih zaenkrat vse kaže, da bo križišče končano do sredine avgusta. “Odstranili smo stari asfalt, staro cementno stabilizacijo in robnike, zamenjali smo robnike in na novo nasipali ter utrdili tampon. Kot ste videli spodaj, pa izvajamo asfalte“, je opisal do sedaj opravljena dela. Trenutno je na gradbišču približno 15 ljudi, ki določena dela opravljajo ročno, pri večini pa uporabljajo bagerje, valjerje in ostalo strojno mehanizacijo. Z obnovo naj bi končali 18. avgusta.

Mariborska občina se je v skladu s svojo celostno prometno strategijo priključila projektu souporabe električnih vozil – Avant2Go, ki ga izvaja podjetje Avant Car. Kot je ob predstavitvi projekta povedal podžupan Saša Pelko, želijo z njim zmanjšati število lastniških vozil in tako prispevati k boljši kakovosti zraka, zmanjševanju gneče, hrupa in škodljivih izpustov v mestu.

Podrobnosti v videu:

Ustavno sodišče je soglasno zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot je razvidno iz odločbe ustavnega sodišča, so pobudo zavrgli z obrazložitvijo, da pobudniki ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Magna Steyr. Vir: magna.com

Gre za pobudo o ustavnosti t.i. Magninega zakona, ki sta jo konec maja v imenu treh kmetov, Sandija Fingušta, Zlatka Lešnika in Rada Lobnika ter urednika spletnega portala Požareport Bojana Požarja vložila odvetnika Franci Matoz in Ana Rugelj. V njej sta izpodbijala 8. in 11. člen zakona, ki naj bi bila v neskladju z več členi ustave.

V 11. členu je med drugim predvidena razlastitev lastnikov zemljišč v primeru neuspešnega dogovora o prodaji nepremičnin na območju, kjer naj bi stala bodoča Magnina tovarna.

Kot je ugotovilo ustavno sodišče, izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno, saj 8. člen ureja pogoje za izdajo sklepa vlade, s katerim ta ugotovi izpolnjevanje pogojev za strateško investicijo na razvojnem območju, v 11. členu pa so urejene posebnosti razlastitvenega postopka.

Pobudnikom bo v primeru razlastitvenega postopka izdana odločba o razlastitvi, zoper katero se lahko lastniki pritožijo ali sprožijo upravni spor. V takih primerih pa je mogoče ustavno pobudo vložiti šele po izčrpanju vseh drugih pravnih sredstev, medtem ko zgolj možnost, da bo izpodbijana določba v prihodnosti uporabljena kot pravna podlaga za razlastitev nepremičnin pobudnikov, za izkaz pravnega interesa ne zadostuje.

Očitke o morebitni protiustavnosti izpodbijanih določb bodo tako pobudniki lahko uveljavljali v razlastitvenem postopku, če bo ta uveden, so še dodali ustavni sodniki.

Požar je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča dejal, da se je “ustavno sodišče odločilo, kot se je”, sam pa to odločitev spoštuje, kot spoštuje pravno državo. Tematika sicer še ni izčrpana, če bo prišlo do razlastitve posameznikov, bodo ti potem dalje iskali svojo pravico. Požar meni, da je njegova vloga v tem postopku sicer končana, sam se je tega lotil kot novinar in občan, zato je kmetom pomagal s pravnikom in logistiko. “Strinjal sem se namreč z njihovimi vsebinskimi razlogi,” je pojasnil.

Po njegovih informacijah je bilo sicer ogromno pritiskov na ustavno sodišče, kar je tudi pričakoval. Čudi ga, da je zadevo v obravnavo dobila sodnica poročevalka, ki je doma iz vpletenega okolja, iz Murske Sobote. “Me pa veseli, da v pravnem smislu primer obstaja, saj je bil zavržen, ker nismo izkoristili vseh pravnih možnosti,” je dejal.

Medtem pa je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek izpostavil, da se na ministrstvu od samega začetka trudijo, da členov zakona, ki urejajo razlastitev, dejansko ne bi uporabili, temveč bi z vsemi lastniki sprejeli sporazumni dogovor.

“Verjamem, da nam bo to uspelo in se bo lahko projekt nadaljeval po zastavljeni poti, brez uporabe razlastitve,” je pospremil današnjo odločitev ustavnega sodišča.

Državni zbor je omenjeni zakon potrdil decembra lani. Ključen del so določbe o pridobivanju zemljišč, po katerih je ob nezmožnosti dogovora predvidena razlastitev lastnikov zemljišč. Za investicijo Magne Steyr na tem območju je vlada že sklenila dodeliti 18,6 milijona evrov finančne spodbude. Ta naj bi v prvi fazi zgradil lakirnico za avtomobilske karoserije in na podlagi skoraj 147 milijonov evrov vredne investicije sprva zaposlil 404 ljudi.

Magna medtem še vedno čaka na okoljevarstveno soglasje, ki je podlaga za gradbeno dovoljenje, medtem ko je občina Hoče-Slivnica dogovore z lastniki zemljišč že dosegla. Tudi z Radom Lobnikom, ki je najbolj glasno opozarjal na svoje težave, nato pa vendarle soglašal s 7,5 hektarja nadomestnega zemljišča v občini Rače.

Vir: STA

Direktorski položaj v družbi Aerodromu Maribor, najemniku mariborskega letališča, je od Ladimirja Broliha prevzel Nizozemec Carl Runge. Kot so sporočili iz družbe SHS Aviation, bo letališče vodil v kombinaciji s svojimi odgovornostmi v njihovi letalski družbi.

V družbi SHS Aviation, ki je lastnica Aerodroma Maribor, niso pojasnili ali bo drugi direktor Boris Bobek, s katerim si je Brolih delil direktorsko funkcijo, ostal na položaju. So pa povedali, da bo Brolih še naprej deloval pod njihovim okriljem, in sicer na področju nadaljnjega razvoja mariborskega letališča. Ob tem so poudarili, da cenijo Brolihovo dosedanje delo in podporo ob nemotenem prenosu lastništva iz Delavske hranilnice na SHS Aviation.

letalisce-maribor

Novi direktor Runge, sicer tesen sodelavec Harma Jana Prinsa, znanega iz letališke in še nekaterih drugih poslovnih zgodb v Mariboru, bo odgovoren za vodenje in delovanje letališča, vključno z varnostjo na letališču, varovanjem, upravljanjem objektov, trženjem in razvojem podjetja, storitvami potnikom, zagotavljanjem kakovosti in skladnostjo z zakonskimi predpisi. Kot poudarjajo v SHS Aviation, ima Runge bogate izkušnje v letalski in turistični panogi, ki jih je pridobil s tridesetletnim delovanjem na številnih vodstvenih položajih v letalskih družbah in pri organizatorjih potovanj, kot so Martinair, TUI FLY, Sunair in TUI potovanja. Po njihovem mnenju nova imenovanja in prilagoditve v strukturi kažejo na odločenost družbe, da bo mariborsko letališče zagotavljalo kakovostne letališke storitve, pri čemer bo poudarek na naložbah v infrastrukturo in razvoj trga, ki bodo zagotavljale ustrezno prihodnost letališča.
Vir: STA

V Mariboru se je odprla trgovina Robin Food, ki si prizadeva ustvariti svet brez zavržene hrane. 

trgovina cs

Odgovornost vseh nas je, da s svojimi poslovnimi in tudi osebnimi odločitvami pozitivno vplivamo na okolje in kot odgovorni prebivalci planeta varujemo in ohranjamo naravne vire na vsakem koraku,” nam je zaupal direktor Robin Food-a, Iztok Lugarič.

Cilj je boljši svet, svet brez zavržene hrane. Robin Food projekt povezuje podjetja in dobrodelne organizacije, ki želijo deliti presežke hrane. Cilj in želja sta izboljšati življenje ljudi in zmanjšati količino nastale odpadne hrane ter na ta način zmanjšati negativen vpliv na okolje. Z inovativnim upravljanjem presežkov hrane izboljšujejo življenje ljudi in zmanjšujemo nastanek odpadne hrane z diskontnimi trgovinami, s spletnim sistemom za posredovanje in razdeljevanje presežne hrane, z dostavo blaga na dom, z izračunavanjem ogljičnega odtisa.

Robin Food ima poslanstvo osveščati vse generacije o pomembnosti biti odgovoren do
okolja in zdravja ljudi, zmanjševanje presežkov hrane, ponujanje trajnostnih prehrambenih rešitev za prihodnost, sonaravno ciklično gospodarjenje.

Slovenija na noge z Robin Food-om

Robin Food želi Slovenijo dvigniti na noge z vzpostavitvijo največje trajnostno naravnane trgovine. Robin Food želi v Sloveniji postati glavni akter pri posredovanju presežkov hrane. Tako trgovine kot restavracije bodo sestavljali predmeti, ki so jih podjetja ali občani že odpisali, zato jim bodo povrnili življenje ter dodali precej večjo dodano vrednost kot unikaten dekor.

Ključne vrednote na katerih gradijo svoje poslovanje ter jih delijo s svojimi poslovnimi partnerji so: odgovornost, poštenost, ekološka ozaveščenost, plemenitost, dobrodelnosti in odličnost.  Vizija organizacije je strmeti v prihodnost, brez oziranja v preteklost. Poseben poudarek dajejo tudi na družbo in okolje, v katerem živimo.

Robin Food trgovine niso in ne bodo socialne trgovine. So in bodo odraz zrelosti ter ozaveščenosti naših kupcev, ki jih, verjamemo, ne bo malo.“, je še povedal Iztok Lugarič.

V pomoč realizaciji nedavno obelodanjenega projekta o novem, mariborskem odru na Dravi, so se odzvali tudi mariborski podjetniki. Po naših neuradnih informacijah so za sofinanciranje odra na Dravi zbrali že več kot 50 tisoč evrov. Odločitev pa je še vedno na mestnih svetnikih.

Potem ko zaradi nesklepčnosti na zadnji seji niso glasovali o predlaganem projektu odra na Dravi, naj bi mariborski svetniki to storili danes popoldne (na nadaljevanju 28. redne seje). Če bi potrdili predlagani DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta), bi se projekt lahko začel. Vrednost investicije je ocenjena na približno 250 tisoč evrov, a ker so mariborski podjetniki očitno pripravljeni pomagati, bi se iz proračuna mariborske občine dejansko sofinanciralo samo razliko: celotna vrednost investicije, zmanjšana za donacijo podjetij. Doslej naj bi zbrali že dobrih 50 tisočakov, kar pomeni, da bi za investicijo iz proračuna namenili okoli 200 tisoč evrov. Podrobnosti še preverjamo…

Družba Košaki TMI nadaljuje z pred leti začetim finančnim prestrukturiranjem. Doslej so stabilizirali tekoče poslovanje, povečali prihodke, močno znižali izgubo ter ohranili delovna mesta. Poslovanje je stabilno, tekoče obveznosti družba plačuje redno.

Foto: http://www.kosaki.si/

Foto: http://www.kosaki.si/

Da bi prestrukturiranje zaključili učinkovito in v čim večjo korist vseh deležnikov, je uprava družbe podala predlog ponovne prisilne poravnave. Postopek, ki bo učinkoval le na obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave, je ključen za zaključek za dolgoročno stabilizacijo poslovanja družbe.

V družbi, ki zaposluje 90 ljudi in ima eno izmed bolj prepoznavnih slovenskih prehrambnih blagovnih znamk s 145 letno tradicijo, verjamejo, da bodo že v naslednjih letih dosegli pozitiven poslovni rezultat. Košaki TMI so se že pred leti soočili s finančnimi težavami, zaradi katerih je v letu 2012 takratna uprava družbe podala predlog za prisilno poravnavo, ki je bila leta 2013 tudi pravnomočno potrjena. Družba je del obveznosti iz tega naslova poravnala. Kljub uspešnemu tekočemu poslovanju družbe, sredstva ne omogočajo poplačila preostalega dela starih obveznosti. Uprava družbe je zato predlagala ponovno prisilno poravnavo, ki je v tem trenutku najprimernejši inštrument finančnega prestrukturiranja. Na ta način bodo prestrukturirali obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave, hkrati pa postopek ne bo imel vpliva na obveznosti nastale po njej. Skozi postopek lahko upniki konvertirajo terjatve v lastniški delež. Uprava je s svojim predlogom seznanila vse ključne deležnike, zaposlene in predstavnike sindikatov.

Foto: http://www.kosaki.si/

»V zadnjih letih smo s sodelavci opravili dobro delo. Uspelo nam je povečati tržne deleže in ohraniti dobre odnose s strateškimi kupci, na drugi strani pa stabilizirati poslovanje, ki nam omogoča, da redno plačujemo tekoče obveznosti,« je povedal predsednik uprave Košaki TMI, Marko Žerak. »S predlaganim postopkom finančnega prestrukturiranja bomo zaprli poglavje iz preteklosti in se lahko povsem posvetili naši prihodnosti. Košaki so na trgu že 145 let in želimo, da so tudi v bodoče. Naš cilj je ustvariti uspešno družbo, z odgovornimi in aktivnimi lastniki, usmerjeno v razvoj, kakovost in mednarodno prepoznavnost,« je še dodal.

Tekoče poslovanje družbe Košaki TMI, ki zaposluje skoraj 90 ljudi, je v skladu s poslovnim načrtom. Prihodki se že od leta 2015 večajo, na drugi strani pa je pomembno dejstvo, da se občutno zmanjšuje tekoča izguba. Prihodki so med letoma 2015 in 2016 narasli za 11,2 odstotka in so lani znašali 10,16 mio EUR. Izguba iz poslovanja, ki je še leta 2014 znašala dobrih 916 tisoč EUR, se je zmanjšala za 70,3 odstotkov na 272 tisoč EUR v 2016.

Predstavniki koncerna Magna ta teden obiskujejo občine, ki so blizu lokaciji načrtovanega novega obrata v Hočah. Včeraj se je David Adam, vodja projekta v Sloveniji, mudil na Mestni občini Maribor, kjer ga je sprejel župan Andrej Fištravec. Adam je poudaril, da se tukaj počutijo dobrodošle, a imajo kljub temu pripravljen alternativni načrt – širitev na Madžarsko.

Še vedno čakamo na okoljevarstveno soglasje, za njim pa gradbeno dovoljenje. Upamo na najboljše,” je dejal Adam. Z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) dobro sodelujejo. Pojasnil je, da so na vsa vprašanja z njihove strani pravočasno odgovorili, jih je pa, glede na pretekle izkušnje v številnih drugih državah, nekoliko presenetilo število vloženih intervencijskih vlog s strani stranskih udeležencev. Ne glede na vse, je poudaril, da si želijo uresničiti načrt A, torej gradnjo novega obrata v Hočah. Začeti želijo kakor hitro bo mogoče, a konkretnega roka, do kdaj so ali bodo pripravljeni čakati, ni navedel. “Pozitivno gledamo na prihodnost in verjamemo, da bomo lahko premagali tudi preostale ovire,” je dejal. Več v video izjavi:

Podpora od začetka do konca
Mariborski župan Fištravec je predstavnikom Magne ob današnjem obisku znova izkazal dobrodošlico. Na srečanju z mediji je poudaril, da prihod Magne na občini podpirajo že od samega začetka pogovorov o naložbi v Sloveniji in jo bodo tudi v prihodnje. Med drugim tako, da bi jim pomagali predstaviti njihovo proizvodnjo in s tem morebiti navdušili tudi mlade, ki se še odločajo o svoji poklicni poti. Več v video izjavi.

Na Univerzi v Mariboru so z izvajalcem del, podjetjem Makro 5 gradnje d.o.o., podpisali gradbeno pogodbo za prenovo študentskega doma 7, ki se nahaja v študentskem naselju na Gosposvetski cesti v Mariboru.

studenski dom 7

V okviru investicije, vredne 3.279.449,91 evrov, se bo izvedla celovita prenova dotrajanega doma in hkratna izvedba energetske sanacije. Objekt bo prenovljen skladno s sodobnimi normativi za gradnjo in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov. Rok za izvedbo del je januar 2018, študenti pa se bodo lahko v prenovljene kapacitete vselili v začetku letnega semestra študijskega leta 2017/2018. Univerza v Mariboru bo tako zagotovila sodoben bivalni standard študentov in energetsko učinkovit študentski dom.

“Veseli smo, da nam je uspelo pridobiti finančna sredstva. Gradbena pogodba je podpisana, v petek pričnemo z deli,” nam je povedala direktorica studenških domov Maribor Lidija Divjak Mirnik.

S polnočnim ognjemetom na Trgu Leona Štuklja se bo drevi v Mariboru sklenil Festival Lent. Ta je v letošnji 25. izdaji med drugim gostil legendarnega irskega glasbenika in aktivista Boba Geldofa, muzikal Jesus Christ Superstar v izvedbi Mestnega gledališča iz Brna ter spektakel na Dravi, ki ga je uprizorila francoska gledališka skupina Ilotopie.

Ognjemet Lent

Eden od vrhuncev festivala je bil Geldofov nastop v sredo na osrednjem prizorišču na Trgu Leona Štuklja. Eden politično najbolj vplivnih glasbenikov v zgodovini glasbe, znan tudi po svojih dobrodelnih projektih, se je v štajerski prestolnici predstavil z znanim repertoarjem skladb, za val navdušenja pa je med drugim poskrbel z znamenito I Don’t Like Mondays.

Poleg Geldofa so na festivalu med drugim gostili folklorne skupine iz Kube, Bocvane, Gruzije, Hrvaške, Madžarske in Bolgarije ter koncerte zasedb S.A.R.S, The Real McKenzies, GoGo Penguin, Hot 8 Brass Band, Pharoah Sanders Quartet, Omar Sosa Quarteto Afeocubano, Psihomodo Pop, Zabranjeno pušenje in Iztoka Mlakarja.

Na glavnem prizorišču festivala, ki je od leta 2015 na Trgu Leona Štuklja, so med drugim izvedli opero La Traviata in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Za ljubitelje kulinarike je bil tudi letos na voljo Sladolent, za družine in otroke pestro dogajanje v Mestnem parku, na svoj račun so prišli tudi športni navdušenci ter ljubitelji stand upa in uličnega gledališča. Zunanji avditorij Lutkovnega gledališča Maribor je bil rezerviran za jazz in komedije, Vetrinjski dvor za otroške predstave, Dvorana Union za klasično glasbo, v okviru programa Živo mesto pa so zaživeli manj sicer živi kotički Maribora.

Četrt stoletja festivala je prikazovala razstava v Minoritski cerkvi, letošnja posebnost pa je bila tudi predstava na vodi Aqua Forte v izvedbi skupine Ilotopie, s katero so med drugim želeli nadomestiti odsotnost plavajočega odra, ki pa naj bi po zagotovilih župana Andreja Fištravca znova stal že prihodnje leto.

Po besedah prvega moža Lenta, direktorja Narodnega doma Maribor Vladimirja Rukavine, so tudi letos želeli “iz malega mesta Maribor narediti veliko mesto”.

Lent se je, kot je spomnil, razvil iz folklornega festivala Folkart. Takratna želja je bila narediti iz Maribora kozmopolitsko mesto, v katerem bi vladal občutek, da se na vsakem koraku kaj dogaja. “Mislim, da nam to v teh desetih dneh, kolikor ponavadi traja festival, uspeva in takrat je res vredno priti v Maribor,” je prepričan.

“Čeprav se ves čas držimo trezne cenovne politike, saj v takšnem mestu drugače ne gre, ves čas ohranjamo visoko kakovost programa, pri čemer smo pozorni, da ima ta poleg razvedrilne tudi izobraževalno funkcijo. Marsikdo se je tukaj prvič v življenju srečal z opero ali klasično glasbo, pa z etnom ali jazzom,” je še poudaril Rukavina.

Vir: STA

V mariborskem Palfingerju, ki je del avstrijske multinacionalke, so danes javnosti predstavili bodočo novo lakirnico, ki jo bodo zagnali takoj po pridobitvi še zadnjih dovoljenj, predvidoma avgusta. Kot je povedal prvi mož mariborske družbe Michael Steiner, gre za naložbo v višini 5,8 milijona evrov, ki so jo v celoti pokrili sami.

palfinger lakirnica (1)

Za zdaj v podjetju še ne morejo napovedovati, koliko bo zaradi nove lakirnice morda novih delovnih mest, bo pa v lakirnici delalo med 40 in 50 ljudi. Zaradi rasti proizvodnje in sklenjenih novih poslov pa so letos dodatno zaposlili že 46 ljudi, še vedno pa iščejo novo delovno silo.

“Pri novi lakirnici gre za naložbo v prihodnost, saj se nam odpirajo nove poslovne priložnosti. Pri nekaterih strankah doslej nismo izpolnjevali vseh kriterijev, zato marsikdaj nismo dobili kakšnega posla,” je razloge za investicijo pojasnil Steiner in dodal, da so se zanjo odločili že pred dvema letoma, predvsem zaradi dobre lokacije in usposobljene delovne sile.

Avstrijska skupina je v Mariboru prisotna z dvema podjetjema, poleg Palfingerja, ki zaposluje okoli 640 ljudi, še z družbo Palfinger Marine, ki ima zaposlenih 100 delavcev. Svoje izdelke preko skupine prodajajo po vsem svetu, lani so ustvarili 80 milijonov evrov prometa, v družbi Marine 33 milijonov, leto pa so sklenili z dobrimi petimi milijoni evrov dobička.

Celotna skupina je lani ustvarila 1,4 milijarde prihodkov od prodaje in je zaposlovala okoli 9800 ljudi v 130 različnih podjetjih po vsem svetu.

Pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja niso imeli težav, a so se držali predvidenih časovnih rokov in je v primerjavi s kakšnimi drugimi evropskimi državami vse teklo dokaj gladko. “Dejstvo pa je, da naše investicije že v izhodišču načrtujemo z zelo visokimi standardi, zato nimamo težav pri pridobivanju dovoljenj,” je dejal prvi mož mariborskega Palfingerja, ki zatrjuje, da bodo vplivi na okolje precej nižji kot v kakšni običajni lakirnici.

Današnje predstavitve se je udeležil tudi mariborski župan Andrej Fištravec, saj je mestna občina posredovala pri zagotavljanju 20.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča, ki ga je investitor po nekaj zapletih dobil od občinskega podjetja Snaga. Pri rešitvi težav je moral posredovati minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, v Snagi pa je tudi zaradi zapletov prišlo do menjave direktorja.

Kot je danes povedal župan, niso pomembna zgolj delovna mesta, pač pa tudi dejstvo, da gre za tehnološko najsodobnejši obrat, ki je lahko tudi v drugih primerih, kot je Magna, dokaz, da ne gre za okolju neprijazno industrijo. “Žal imamo v mestu lakirnice, ki res ne ustrezajo standardom in niti do kolen ne segajo temu obratu,” je dejal Fištravec.

Vir: STA