V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
– Marko Pigac na sodišče zoper župana in direktorico
– Mariborski svetniki o novem odru na Dravi, Mariborskem otoku in reviziji
– V Hočah že to jesen nove športne površine
– 40 dni bo zaprto osrednje mariborsko križišče
– S Kulturnim uporom rešujejo deložacije
– Srečanje starodobnikov na Muti
– Električni, jekleni konjički pod Pohorjem
V soboto, 1. julija, se bo v Selnici ob Dravi odvil sejem sivke “QLSivka – sivka v kulinariki”. Pred Hramom kulture Arnolda Tovornika se bo odvil sejem, degustacije, delavnice destilacije sivke v kotlu, prav tako pa bo organiziran pohod do nasada sivke.
40 dni bo zaprto osrednje mariborsko križišče, med Tržaško in Ptujsko cesto ter Cesto Proletarskih brigad.
Od ponedeljka do sredine avgusta bo zaprto eno najbolj prometnih križišč v Mariboru. Obnavljali bodo povezavo med Tržaško in Ptujsko cesto ter Cesto Proletarskih brigad. Zaradi del bo to – običajno prometno zelo obremenjeno križišče – delno, občasno pa tudi popolno zaprto.
Obnovo križišča naj bi izvajali v dveh fazah. V prvi bosta zaprta pasova iz smeri Tabora proti Teznu. Hkrati bo veljala popolna zapora v smeri Ljubljane. V drugi fazi pa bo zaprta cesta iz Tezna proti centru mesta.
Ne glede na predvidene obvoze, obveščanje in ostale ukrepe, je pričakovati zastoje.
Voznike prosijo za strpnost in dosledno upoštevanje navodil. Ne glede na tveganje morebitnega začasnega nezadovoljstva voznikov, se obnove veselijo predstavniki Mestne občine.
Investicijo, v vrednosti približno pol milijona evrov, bodo zagotovili na Direkciji za ceste in infrastrukturo. Kot je povedal predstavnik direkcije za infrastrukturo Alojz Felkar, sanacijo tega križišča načrtujejo že nekaj časa, vrednost projekta, ki ga bo izvedel izbrani izvajalec Strabag.
V sklopu sanacije bodo po njegovih besedah delno zamenjali tampon in nanesli tri nove sloje asfalta. Načrtovana sanacija bo temeljit poseg, ki naj bi bo zagotavljal brezhibnost tega cestnega odseka vsaj za naslednjih 15 do 20 let.
Mariborski župan Andrej Fištravec je ministrstvu za kulturo predlagal spremembo vladnega sklepa o sofinanciranju reševanja prostorske stiske Mariborske knjižnice.
Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.
Na mariborski občini si želijo, da bi denar lahko porabili tudi na drugi lokaciji in ne le v okviru prenove Rotovškega trga. Kot je v pismu pristojnemu ministrstvu zapisal župan, je pri izvedbi projekta Mariborske Knjižnice prišlo do tveganj. Med temi omenja tudi, da bi šlo na Rotovškem trgu za tehnično zelo težko izvedljiv projekt zaradi dostopa.
Dopis župana Maribora Andreja Fištravca, ki ga je naslovil na Ministrstvo za kulturo, kjer predlaga spremembo sklepa Vlade RS o sofinanciranju reševanje prostorske stiske Mariborske knjižnice najdete v celoti na spodnji povezavi. Prav tako je podpisana izjava direktorice knjižnice Dragice Turjak, ki soglaša z umeščanjem knjižnice v objekt Probanke.
V oddajo Poslovni Maribor tokrat prinašamo pogovor o tem, zakaj je z Avstrijo težje poslovat, kljub temu, da smo v Evropski uniji. Obiskali pa smo podjetja Ing.Klan, avtocenter Živčec in Clen&Brilliant avtopralnico.
Do junija prihodnje leto naj bi ob Vodnem stolpu na Lentu stal novi oder na Dravi v velikosti 30 x 30 metrov. Ta pa ne bo na voljo samo v času Festivala Lent, pač pa praktično vedno.
Kako bo pa iz gledal most? In koliko bo to stalo? Dogovore najdete v videu in galeriji od spodaj.
Potem ko so za večino državljanov prenehali veljati t.i. varčevalni ukrepi, so študentje ugotovili, da so ostali pozabljeni. Danes so v Državni zbor vložili predlog Zakona o urejanju položaja študentov. Predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) Alen Brkić je v intervjuju izpostavil njihove predloge in ukrepe.
Predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu so študentje danes predali tudi zbranih 16.595 podpisov podpore Zakonu. Kaj želijo? Kakšna bo prihodnost študentov in dijakov? Podrobnosti v intervjuju.
V oddajo Poslovni Maribor tokrat prinašamo pogovor s predsednikom mariborske obrtno podjetniške zbornice in direktorico Andragoškega zavoda Maribor. Obiskali pa smo tudi podjetji Kovaštvo Opal in podjetje, ki proizvaja zanimive pekoče omake Pekočko.
Prva oddaja Poslovni Maribor v letu 2017 objavlja pogovor s prvo damo Štajerske gospodarske zbornice Maribor in tudi prinaša nove zgodbe mariborskih podjetij: lectarja, medičarja in svečarja iz centra Maribora ter trgovine Saturn. Tema pa je tudi podpora gradnji tovarne Magna Steyer v Hočah.
Igor Tičar, rektor mariborske univerze, še ne gre “v penzijo”, četudi je že lani izpolnil pogoje za upokojitev. Člani senata Univerze v Mariboru so na današnji seji sprejeli dva sklepa, s katerima so sicer soglašali z nadaljevanjem njegovega delovnega razmerja, a ne kot bi si to želel. Tako ostaja rektor do 31.12.2017, ne pa do izteka mandatne dobe.
“Hvala lepa, bom delal dalje, drugega ne morem povedat“, je dejal Tičar po sprejetju sklepov. A teh člani senata niso sprejeli v obliki, kot naj bi jih predlagal rektor sam. Članica senata Marina Tavčar Krajnc (s Filozofske fakultete) je namreč v razpravi opozorila, da si senatorji s predlaganim prvim sklepom “spet jemljemo neko pravico, ki temu organu ne pritiče.” Sklep so na njeno željo popravili. Iz predlaganega besedila so izbrisali “do konca mandatne dobe” in namesto tega zapisali “v skladu s trenutno zakonodajo“. Popravljeno besedilo so potrdili z 31 glasovi za in nobenim proti. So s tem omejili Tičarjevo “rektorovanje”? V skladu z veljavno zakonodajo bo Tičar ostal zaposlen kot rektor do konca leta 2017, mandat pa se mu izteče maja 2019.
V drugem sklepu, ki so ga danes potrdili s 30 glasovi za in nobenim proti, pa so senatorji soglašali, da pogodbo o nadaljevanju delovnega razmerja rektorja Tičarja z njim podpiše predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru.
O novih volitvah se zgolj šušlja
Trenutno veljavna zakonodaja 31. december 2017 obravnava kot zadnji in skrajni rok, kar pomeni, da po tem roku senatorji ne bi mogli še enkrat odločati o morebitnem podaljšanju delovnega razmerja. Pričakovati bi bilo, da bi rektor Tičar zato že razmišljal o sklicu novih volitev rektorja mariborske univerze, a o tem na današnji seji senata pri obravnavi delovnega razmerja niso govorili. Iz Statuta mariborske univerze izhaja, da mora rektor tri mesece pred iztekom sklicati nove volitve. Že res, da je do konca decembra na voljo skoraj dvakrat toliko časa, a vmes bodo poletne počitnice… Zveni znano? Med prvomajskimi počitnicami je tekel rok za obravnavo in pripravo morebitnih pripomb na novi Statut, ki so ga na seji senata (kljub oporekanju sindikatov) potrdili 23. maja 2017. Dejstvo pa je tudi, da je imel rektor Tičar že od začetka leta dovolj časa ter možnosti, da bi lahko razpisal nove volitve, a tega (še) ni storil. Zakaj ne? Zaenkrat to ostaja vprašanje brez jasnega odgovora.
V soboto, 10. junija, so gasilci Henkel Maribor, skupaj s prostovoljnim industrijsko gasilsko društvom (PIGD) Henkel Slovenija, na poligonu PGD Maribor Pobrežje predstavili kar dve pomembni pridobitvi.
To sta gasilsko vozilo in donacija Henkel Iniciativa MIT: Ustvarimo lepši jutri v višini 6.000 evrov. Industrijska gasilska enota Henkel Düsseldorf je za simboličen znesek vozilo predala gasilcem Henkel Maribor. Pri nabavi le-tega sta veliko prispevala direktor družbe Henkel Maribor Rolf Müller-Grünow in Gregor Majcen, predsednik nadzornega odbora PIGD Henkel Slovenija. Nabavljeno gasilsko vozilo za varovanje okolja, znamke MAN, letnik 1991, s 320 konjskimi močmi in 6500 kubičnimi centimetri prostornine motorja, je opremljeno z opremo, ki je primerna predvsem za posredovanje v primeru nesreč z nevarnimi snovmi pa tudi za vse druge vrste požarov ter naravne katastrofe in druge nesreče.
“Vozilo smo dodatno opremili s pomočjo prejete donacije Henkel MIT v višini 6.000 evrov, ki jo je prejelo PIGD Henkel Slovenija. Ta donacija je dokaz, da Henkel ne samo lokalno, temveč tudi globalno podpira delovanje gasilcev. Zahvala pa gre tudi ostalim botrom in donatorjem, pri tem pa bi se zahvalili tudi podjetju SVIT-ZOLAR d.o.o. za pomoč pri nabavi ter preurejanju gasilskega vozila po naših predpisih in tipizaciji Gasilske zveze Slovenije,” je na slovesnosti povedal Robert Širec, predsednik PIGD Henkel Maribor.
“Prepričan sem, da je PIGD Henkel Slovenija od ustanovitve davnega leta 1946 pa do danes naredilo velik korak, tako na področju posodabljanja gasilske opreme ter opremljanja prostorov s protipožarnimi napravami kot tudi na področju aktivnega in nenehnega dodatnega usposabljanja članov društva. Nedvomno je, da se vaša angažiranja v obliki vaj, pridobivanju dodatnih znanj in veščin tudi obrestujejo, kar dokazujejo na srečo redke, vendar zelo uspešne intervencije. Ponosen sem, da je članstvo v PIGD Henkel Slovenija tako številčno. S tem ponovno dokazujete, da je med nami veliko ljudi, ki so pripravljeni nesebično pomagati sočloveku v stiski, kar osebno občudujem in cenim,” je povedal direktor družbe Henkel Maribor Rolf Müller-Grünow.
“Vozilo je velika pridobitev za požarno varnost našega podjetja kakor tudi za požarno varnost v industrijski coni Melje. Vozilo smo primerno opremili, tako da lahko priskočimo na pomoč tudi kolegom gasilcem iz Gasilske zveze Maribor, če bodo našo pomoč potrebovali. Seveda pa je naša prioriteta požarna varnost podjetja in naših sodelavcev. Zahvala in veliko priznanje vodstvu podjetja za posluh in pomoč gasilcem,” je povedal Robert Širec. V četrtek, 15. junija, je na Igu potekala tudi kratka slovesnost ob zaključku šestmesečnega šolanje 24. generacije slovenskih poklicnih gasilcev. Henkel ne investira samo v opremo in stroje, ampak tudi v ljudi oziroma njihovo nenehno izobraževanje, tako so med njimi bili tudi Nejc Podgoršek, Miha Granda in Lenart Kristjan, gasilci iz poklicne enote Henkel Maribor.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Bodo mestni svetniki podprli prodajo Farmadenta?
– Dijaki odličnjaki prejeli priznanja
– Kitajci investirali v mariborski TAM
– Pohorska tržnica povezuje
– Osnovnošolci in otroci vrtca Muta se veselijo počitnic
– 4. letni koncert zbora La Vita
– 19. Srečanje veteranskih in upokojenskih folklornih skupin SLO
Mestni svet Mestne občine Maribor, je včeraj dal zeleno luč za pričetek prodajnega postopka podjetja Farmadent d.o.o..
Na včerajšnji seji Mestnega sveta MO Maribor so mestni svetniki odločali o pričetku prodaje podjetja Farmadent d.o.o.. Večinski lastnik podjetja je MO Maribor s 83,35-odstotnim deležem, sledijo občine Hoče – Slivnica s 5,48 %, občina Rače – Fram s 3,55 %, občina Miklavž na Dravskem polju s 3,01 %, občina Duplek z 2,68 % in občina Starše z 1,93 %. Mestni svetniki so s 14 glasovi za in sedmimi proti potrdili oba sklepa vodstva MO Maribor, ki predvideva začetek postopka prodaje. Med razpravo med mestnimi svetniki pa so se oblikovali še dodatni sklepi, od katerih sta bila sklepa: da se postopek prodaje začne, vendar se podjetje ne zaključi, dokler se Ustavno sodišče ne opredeli o pobudi za oceno ustavnosti Zakona o lekarniški dejavnosti ali dokler Državni zbor ne poda razlage o avtentičnosti Zakona. Omenjen sklep so mestni svetniki sprejeli z 22 glasovi za in petimi proti. Sprejeli so tudi sklep, da se sredstva iz morebitne prodaje podjetja porabijo na podlagi prioritetnega seznama, ki ga potrdi MS MO Maribor, s šestimi glasovi za in nič proti. Prav tako so sprejeli sklep Odbora za finance, ki predlaga, da se podaljša rok iz tretjega odstavka 121. člena Zakona o lekarniški dejavnosti na vsaj tri leta, in sicer z 28 glasovi za in nič proti. Razlog za pričetek prodajnega postopka je Zakon o lekarniški dejavnosti (v nadaljevanju Zakon), ki je dne 27.1.2017 stopil v veljavo in med drugim posredno zadeva tudi družbo Farmadent d.o.o.. Zakon je v 26. členu prepovedal vertikalne in horizontalne povezave med izvajalci lekarniške dejavnosti.
Tako izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ali prek kapitalskih naložb ali kako drugače pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem teh pravnih oseb oziroma jih voditi.
MO Maribor je skupaj z navedenimi občinami, v enakih deležih tudi lastnica Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor, kar na osnovi določil zakona predstavlja horizontalno povezavo med izvajalcem lekarniške dejavnosti in dejavnostjo prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki preko kapitalskih naložb oz. nadzora teh pravnih oseb. Zakon je določil izjemno kratek rok za uskladitev z določbami zakona in sicer najpozneje v enem letu od uveljavitve le tega, to je do 27.1.2018.
Na ta način se bo zaščitila vrednost premoženja Mestne občine Maribor ter delovna mesta v podjetju, prav tako pa se bo omogočilo ohranjanje dejavnosti. V kolikor bi se v vmesnem času do zaključka postopka prodaje spremenila določila sprejetega Zakona o lekarniški dejavnosti (v posledici vloženih pravnih sredstev na Ustavno sodišče RS), bo Mestni svet o tej tematiki ponovno odločal.
Na 11. izredni seji MS MO Maribor so bili sprejeti tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2017, Odlok o načinu izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe upravljanje mobilnega plačevanja parkirnine in upravljanje posebej urejenih parkirišč izven vozišč javnih cest v Mestni občini Maribor – druga obravnava, Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe upravljanje mobilnega plačevanja parkirnine in upravljanje posebej urejenih parkirišč izven vozišč javnih cest v Mestni občini Maribor – druga obravnava, Dokument identifikacije investicijskega projekta za rekonstrukcijo ceste Trčova III. In IV. etapa in Dokument identifikacije investicijskega projekta za rekonstrukcijo suhih transformatorjev na črpališču Vrbanski plato.
Prihod Magne v Slovenijo očitno še vedno ni “pod streho”. Mariborski župan Andrej Fištravec je predsedniku vlade Miru Cerarju danes ponovno poslal javni apel, s katerim želi, da se preseka nordijski vozel in omogoči nadaljevanje za regijo pomembne investicije.
Fištravec znova poudarja, naj ne bo Podravje ponovno poligon merjenja mišic političnega koncepta. Njegovo javno pismo objavljamo v celoti.
Včeraj je v nekaterih medijih kanditaturo za predsednika Republike Slovenije napovedal pevec in samopromotor Damjan Murko, ki že razmišlja o zbiranju 5000 podpisov volivcev za vložitev kandidature.Kot je povedal ne gre za šalo, temveč za popolnoma resno zadevo. Ob tem je še napovedal, da bo glede na svojo prepoznavnost podpise izbal z lahkoto.
Ob tem smo tudi na socialnem omrežju Facebook zasledili stran Damjan Murko za predsednika, ki so ga ustvarijli v njegovo podporo.
“Ne moremo se igrat s tem premoženjem“, je danes na srečanju z novinarji dejal mariborski župan Andrej Fištravec. Na četrtkovi (11. izredni) seji bodo tako mestni svetniki odločali o podaji soglasja za pričetek postopka prodaje Farmadenta. Le tako lahko, po mnenju mestnega vodstva, zaščitijo najmanj 80 delovnih mest.
Da je prodaja Farmadenta nujna, je jasno že nekaj časa, kakor je jasno tudi, da se s pričetkom postopka prodaje mudi, saj so sicer ogrožena najmanj delovna mesta zaposlenih v Farmadentu, morda pa tudi delovna mesta na področju celotne lekarniške dejavnosti v Mariboru. “Mi si tega ne moremo privoščit, preveč ljudi je zaposlenih, tržni deleži in tako naprej… Mi gremo v prodajo z upanjem, da dobimo tujega strateškega partnerja, ki bo zainteresiran za razvoj dejavnosti in za širitev dejavnosti,” je dejal Fištravec.
FOTO: farmadent.si
Trenutno sta za nakup Farmadenta izkazala interes dva slovenska kupca, a na Mestni občini Maribor oba ocenjujejo kot neprimerna. Kemofarmacija Farmadenta po njihovem ne bi smela kupiti, ker bi lahko prišlo do prevelike koncentracije tržne (pre)moči. Drugi interesent pa je družba Salus, ki po mnenju mestnega vodstva ni strateški kupec, ampak bi z nakupom Farmadenta sprožil uničenje lekarniške dejavnosti v Mariboru.
Pogojem za prodajo uradno še ni zadoščeno
S postopki lahko pričnejo, če se s tem strinjajo večinski lastniki (MO Maribor) in vsaj en solastnik oz. družbenik. Po naših informacijah naj bi (poleg mariborske) interes že izkazali na Občini Hoče-Slivnica ter na Občini Duplek. Župan Fištravec je potrdil, da so interes izkazali na dveh občinah solastnicah, ki jih ni imenoval, je pa dodal, da naj bi se kmalu sestali predstavniki vseh šestih solastnic. Mestni ali občinski svetniki občin solastnic bodo torej (slej kot prej) odločali o soglasju za pričetek postopkov prodaje. Mariborski svetniki ta četrtek, na izredni seji.
Pričakujejo soglasje, predlagajo komisijo
Lidija Krebl Vukovič, vodja pravne službe na mariborski občini, je pred četrtkovo sejo poudarila, da je treba postopek pričeti, lahko pa ga kasneje kadarkoli ustavijo. “V kolikor bi prišlo do zadržanja zakona, razveljavitve zakona, spremembe zakona ali kakršnihkoli drugih, spremenjenih okoliščin, se lahko postopek prodaje družbe Farmadent še vedno ustavi. S pričetkom postopka prodaje družbe Farmadent se še ne determinira, da bo družba dejansko prodana“, je pojasnila Krebl Vukovičeva.
Lidija Krebl Vukovič, vodja Službe za prave zadeve Mestne občine Maribor.
Župan Fištravec glede na vsa, doslej znana dejstva, od svetnikov pričakuje soglasje za pričetek postopkov prodaje, saj so sicer tveganja za kazni, izgubo občinskega premoženja, delovnih mest in lekarniške dejavnosti v mestu prevelika. “Imenoval pa bom tudi 5-člansko komisijo za prodajo, ki bo po želji mestnega sveta nadzirala komisijo, ki bo vodila postopek prodaje“, je dodal. Sestavljali jo bodo trije mestni svetniki Matej Žmavc (SD), Stojan Auer (LPR) in Petra Kneževič (Lista župana Andreja Fištravca) ter vodja Urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost Brigita Gajzer Pliberšek in podpredsednik nadzornega odbora Mestne občine Maribor Mitja Hasaj.
Minuli petek je v Lovrencu na Pohorju potekal posvet o gozdarstvu. Na Občini so ob tem opozorili na problematiko poškodovanih lokalnih in gozdnih cest, kot posledice njihove dotrajanosti, pa tudi izvajanja sečnje in spravila lesa iz tamkajšnjih gozdov, ter glede njihove sanacije po zaključenih delih.
Glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG), Zlatko Ficko, se je v kulturnem domu Jožeta Petruna, v Lovrencu na Pohorju, skupaj s strokovnimi sodelavci SiDG udeležil javnega posveta o gozdarstvu, ki so ga organizirali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), družba SiDG, Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ter Občina Lovrenc na Pohorju.
S strani MKGP se je posveta udeležil državni sekretar Marjan Podgoršek s sodelavci, na posvetu pa so sodelovali tudi direktor ZGS, Damjan Oražem s sodelavci, ter gostitelj, župan Občine Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, s sodelavci z občinske uprave. Javni posvet je bil organiziran kot del obiska vodilnih predstavnikov MKGP, SiDG in ZGS pri županu Občine Lovrenc na Pohorju, v okviru katerega je med drugim potekal tudi sestanek glede problematike poškodovanih lokalnih in gozdnih cest, kot posledice njihove dotrajanosti, pa tudi izvajanja sečnje in spravila lesa iz tamkajšnjih gozdov, ter glede njihove sanacije po zaključenih delih. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da bo ustanovljena tudi posebna delovna skupina oziroma komisija, sestavljena iz strokovnjakov vseh udeleženih pristojnih institucij, ki bo pristopila k celovitem reševanju predstavljene problematike.
Osrednja tema posveta je bilo stanje gozdov in gozdarstva v Sloveniji, ki je bilo prisotnim predstavljeno tako s širšega kot lokalnega vidika. Med drugim so govorniki izpostavili področja kot so načrtovanje in realizacija poseka, sadnja in obnova gozdov tudi po naravnih ujmah, izvedba gozdarskih razpisov iz Programa razvoja podeželja, gradnja in vzdrževanje gozdnih cest ter stanje in ukrepi varstva gozdov pred podlubniki.
Po uvodnem pozdravu in predstavitvi namena obiska delegacije v Občini Lovrenc na Pohorju ter rezultatov in sklepov sestanka na občini, s strani Podgorška in Manfrede, so bili gostje posveta pozvani tudi h konkretnim vprašanjem in izpostavitvi problematik, s katero se soočajo pri svojem življenju in delu v tej lokalni skupnosti. Med drugim so bila izpostavljena vprašanja glede škode po divjadi, o novemu načinu oziroma sistemu gospodarjenja z državnimi gozdovi prek družbe SiDG in rezultatih glede na preteklo »koncesijsko« ureditev, glede možnosti zagotavljanja več lesa slovenskim predelovalcem lesa, glede novega načina oddajanja del v državnih gozdovih, ko se tudi sečnja izvaja na podlagi javnega naročanja ter edinemu merilu izbire izvajalca – najnižje cene, glede možnosti zaposlovanja oziroma zagotovitve vsaj pripravništva diplomantom na področju gozdarstva.
Predvsem glede slednjega je bilo tako s strani Podgorška kot tudi s strani Ficka pojasnjeno, da dosedanji rezultati poslovanja družbe SiDG kažejo, da je bila odločitev o spremembi sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi smotrna, daj se je dobiček iz tega področja glede na prejšnji sistem koncesij, praktično podvojil. S strani Ficka je bilo med drugim pojasnjen tudi način prodaje lesa iz državnih gozdov in kriterije, izmed katerih je cena predstavljala 60%, upoštevani pa so bili tudi drugi kriteriji, kot so odstotek lastne predelave lesa, boniteta kupca in dosedanje sodelovanje. Povedal je tudi, da je bila domala vsa hlodovina prodana v Sloveniji, le slabše kakovosten les, za katerega trenutno ni zadosti domačih predelovalcev, je bil prodan v tujino.
Ficko je glede možnosti zaposlovanja gozdarskih diplomantov pojasnil, da družba pripravlja predlog, po katerem bi vsako leto desetim diplomantom zagotovili možnost opravljanja pripravništva, tako da bi v vsaki od poslovnih enot (PE Ljubljana, PE Maribor, PE Postojna in PE Kočevje) zaposlili po dva, dva pripravnika pa bi zaposlili na sedežu SiDG.
Stečajni upraviteljici Športnega centra Areh na četrtkovi dražbi, ki jo je izpeljala skupaj z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ni uspelo najti kupca za hotel Areh z zemljišči na Pohorju. Bolj uspešna pa je bila pri prodaji vrednostnih papirjev Rekreacijsko turističnega centra Žičnice Kranjska Gora.
Hotel Areh; FOTO: mapio.net
Kot je povedala Tankova, dražiteljev za hotel ni bilo. Ob tem je napovedala, da bo skušala kar najhitreje podati nov predlog za prodajo po nekoliko nižji ceni, kakšna bo ta, pa je po njenih besedah odvisno od ločitvenih upnikov.
Tako stečajna upraviteljica kot DUTB pa sta potrdila, da je bila uspešna skupna dražba 6115 delnic stečajnega dolžnika in 6898 delnic RTC Kranjska Gora v lasti DUTB, ki jih je slednji prodajal zaradi izvensodne prodaje, pridobljene na podlagi izvršljivega notarskega sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, ki jih je zastavil RTC Kranjska Gora.
Izklicna cena za skupaj 13.013 delnic je bila postavljena pri 234.365 evrih, za njih pa so iztržili tisoč evrov več. Za zdaj ne Tankova ne slaba banka nista razkrila, kdo je kupec, to bo po njunem jasno, ko bo pogodba dana v odobritev sodišču in bodo na Ajpesu objavljeni ostali podatki o ceni in kupcu delnic.
Večinski lastnik kranjskogorskih žičniških naprav je bil sicer Športni center Pohorje skupaj s svojimi hčerinskimi družbami Areh, GTC Kope in Rikom, večino delnic pa so stečajni upravitelji že prodali. Vse so šle v roke podjetja Skyways v lasti avstrijske družbe Bergbahnen Verditz Schwarzsee iz Beljaka ter treh italijanskih državljanov iz okolice smučišča Kronplatz. Ti so lani kupili tudi smučišča Pungart, Pahernik in Kaštivnik na Kopah.
Za hotel Areh skupaj s pripadajočimi zemljišči je bila izklicna cena postavljena pri 346.300 evrih. Hotel na višini 1250 metrov v neposredni bližini cerkve Sv. Areha ima 24 sob in restavracijo. Čez poletje je bil zaprt že kakšnih deset let, zadnji dve leti pa ostaja zaprt tudi pozimi, saj niso našli najemnika.
Športni center Areh je v stečaju od novembra lani, že takrat pa ni imel zaposlenih, saj ni več posloval in je nepremičnine le oddajal v najem. Z izjemo nekaj terjatev ob že omenjenih delnicah, hotelu in zemljiščih drugega premoženja podjetje ni imelo.
Kakor vsako leto v Tednu trajnostne rabe energije, tudi letos predstavniki Energetske agencije za Podravje skupaj z Mestno občino Maribor pripravljajo energetski dan, namenjen občanom in občankam. V torek, 13. junija od 9.00 do 18.00 vas vabijo na brezplačna predavanja in svetovanja.
Te dni buri javnost prihod avtomobilskega giganta Magna Styer v Slovenijo. Štajerski gospodarstveniki podpirajo idejo, pri kmetih se še vedno zapleta okrog zemljišč, prav tako pa Rogožani ne želijo dati gozda. Sedaj vse stoji, kar pa pomeni dodatna tveganja. Zato pravkar na Univerzi v Mariboru poteka javna razprava z naslovom “Magna da ali ne?”, ki si jo lahko v ŽIVO ogledate tudi na regionalni televiziji BK TV.
V ŽIVO: Magna DA ali NE?
Vse odkar namerava avtomobilski gigant Magna Styer postaviti tovarno v Sloveniji, se ob tem odpirajo vprašanja, kaj se s to investicijo, ki se bo začela s postavitvijo lakirnice, dogaja. A bolj kot se bliža trenutek odločitve, ali bo Magna začela graditi v Sloveniji ali pa odšla v drugo državo, več je tudi nasprotovanja in zapletov. In ne le to. V javnosti je preveč polinformacij, neresnic in manipulacij. Tokrat želijo tukajšnjim ljudem izčistiti sliko, podati dejstva iz prve roke in razbliniti dvome. Razpravo vodi direktorica uredništev Večera Katja Šeruga.
Prvi je odgovarjal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Na dvome o Magni v Sloveniji in o številu delovnih mest, ki naj bi jih prinesla, je odgovoril, da globoko verjame, da bo projekt realiziran, od prve do zadnje faze. In da bo realiziran s podporo Slovencev.
V Magni verjamejo, da bo do konca leta 2018 stala tovarna
Po besedah Wolfganga Zitza iz Magne je povedal, da se v Gradcu ne morejo več širiti. “Potrebujemo novo tovarno, blizu Gradca, z lakirnico in izdelavo,” je dejal. Na vprašanje, ali ostajajo pri štirih fazah nastajanja tovarne, širitve števila delovnih mest, kakor so jo obljubili slovenski strani, to pomeni v prvi fazi 404 delovna mesta, do leta 2024 1904 zaposlitve in do konca, do zadnje faze, celo 6000, pa je med vrsticami potrdil, da v podjetju strategije ne spremenijo vsake tri mesece. Ob tem pa dodal, da verjame, da bo Magna do konca leta 2018 v Sloveniji imela tovarno.
Manjkajo še štiri pogodbe
Za prvo fazo projekta manjkajo še štiri pogodbe z domačini, povedal župan občine Hoče Slivnica Marko Soršak. Minister Počivalšek je ob tem še poudaril pomen zemlje. Kot je dejal, ve, kaj pomeni za kmete, če se država pojavi na njihovem pragu in je grožnja, da se vzame njihova zemlja. Sečnja dobrih štirih hektarjev rogoškega gozda je še vedno v zraku. Ob tem smo izvedeli, da brez tega gradbenega dovoljenja za Avstrijce ne bo. Rogoška civilna iniciativa pa je proti. Za nadomestna zemljišča ne potrebujejo gozda, je v Večerovi javni razpravi povedal Simon Žlahtič iz iniciative. Da obstajajo tudi druge rešitve brez sečnje gozda, pa je dodala Tanja Strniša iz kmetijskega ministrstva. je pa ob tem pojasnila, da bi to terjalo nov čas in nove plane. Najverjetneje bi tudi ogrozilo roke, v katerih tovarno pri nas načrtujejo Avstrijci. 1. julij je zareza, na katero Magna še čaka, gre namreč za gradbeno dovoljenje.
Razprava in debata je nanesla tudi na vprašanje ali bodo povozili voljo domačinov okrog rogoškega gozda. na to vprašanje pa župan občine Hoče – Slivnica ni odgovoril direktno, je pa izjavil, da se bodo še pogovarjali. Minister Počivalšek pa je ob tem dal vedeti, da državni projekt, državna investicija ne sme propasti zaradi lokalnih nedogovorov. Po Žlahtičevih besedah iz civilne iniciative, manjka zagotovilo, da gozd ne bo spet vprašanje, v naslednjih fazah. Ob tem je dodal, da so v rogoški civilni iniciativi prepričani, da bi se nadomestna zemljišča lahko bila iskala in našla že prej.
Župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar je dejal, da za Magno gozdu ni treba pasti. Ob tem pa dodal, da ga skrbi, da se občini ne okrepi poplavna nevarnost zaradi Magne. Wolfgang Zitz iz Magne v živo v Mariboru, v Večerovi javni razpravi pred publiko je povedal, da v zvezi s tem novih stroškov v podjetju ne načrtujejo, saj imajo zagotovila, da miklavški kanalizacijski sistem zdrži potrebe tovarne po vodi.
Magni manjka še tudi okoljevarstveno soglasje. Lahko da bo izdano po 26. juniju, je namignila ministrica za okolje Irena Majcen. Postopek teče po pravilih, kot so v Sloveniji, je odgovorila na vprašanje Šeruge. Na debato ali bo njeno ministrstvo tisto, ki bo oviralo projekt z žegnom vlade, katere članica je, pa je povedala, da “upravnega postopka ne vodi minister. Če si kdo to misli, se moti, vodi ga Arso,” je dejala. Zitz je na ponovno vprašanje, ali še verjame, da bodo imeli tovarno v Sloveniji, še enkrat odgovoril, da verjame, da jo bodo imeli, do konca leta 2018. Ministrica je ob tem še dejala, da se zavzame za čim manjšo obremenitev okolja, obenem pa, da podpira nova delovna mesta, delovna mesta za mlade, ki bodo lahko iskali delo doma in ne v tujini.
V Zavodu za zaposlovanje si želijo, da se zaposljuje v Magni
“Dobri delodajalci bodo vedno našli dovolj kadra,” je povedalTomaž Žirovnik iz Zavoda za zaposlovanje, na vprašanje kakšno je zanimanje za delovna mesta, ki jih obeta načrtovana Magnina investicija. “Nezaposleni sprašujejo po delovnih mestih v Magni,” je dejal in ob tem izpostavil, da ko bo Magna zaposlovala, bodo iskalci zaposlitve že drugi kot danes. “Verjamem, da bodo službo v Magni iskali domači delavci, slovenski, tukajšnji,” je dejal. Pričakuje tudi, da se bodo v Magni zaposlovali ne samo brezposelni, ampak tudi tisti, ki so že zaposleni.
V razpravo se je vključil tudi slovenec Sebastijan Stamec, zaposlen v Magnini lakirnici v Gradcu, že trinajst let. Povedal je, da dela v lakirnici in, da je zdrav. “V tovarni imamo zdravstveno oskrbo, tudi fizioterapevta,” je dodal. “Menedžment pri nas je dojemljiv za predloge zaposlenih,” je še povedal. Sam je pomagal tudi bi pri zagonu tovarne pri nas, a je ob tem še dejal, da ne bi zato menjal delovnega mesta, da bi prišel delat sem, saj je zadovoljen s pogoji v Gradcu, tudi z odnosom vodij oz. menedžmenta.
Štajerska gospodarska zbornica je v Mariboru pripravila okroglo mizo o pomenu načrtovanega prihoda kanadsko-avstrijskega avtomobilskega velikana Magna za gospodarski razvoj regije, ki sta se je udeležila tudi predstavnika investitorja. Kot je povedal vodja Magninega projekta v Sloveniji David Adam, sedanji zastoj za njih pomeni dodatna tveganja.
Štajerski gospodarstveniki za prihod Magne opozorili na roke
Vendar je Adam hkrati dodal, da so računali na to, da bodo morali v Sloveniji skozi vse postopke in bodo morali izpolniti vse pogoje.
Dogodka se je udeležil tudi podpredsednik Magne Europe, nekoč celo ministrski predsednik vlade nemške zvezne dežele Turingija, Dieter Althaus, ki je, kot so zagotavljali že nekateri drugi visoki predstavniki Magne, tudi sam poudaril, da je Slovenija njihova prva izbira, a bo treba stvari pospešiti, sicer bodo morali zaradi rokov, ki jih zavezujejo za leto 2018, izbrati lokacijo v kakšni od sosednjih držav.
podpredsednik Magne Europe Dieter Althaus in vodja Magninega projekta v Sloveniji David Adam
Glede morebitnih okoljskih zadržkov je kot nekdanji politik dejal, da sicer razume nekatere pomisleke, vendar pa je po njegovih besedah tudi dejstvo, da morajo podjetja v Sloveniji, tako kot povsod drugod po Evropski uniji, zadostiti zelo visoko postavljenim zahtevam.
Sicer pa za Magno odpiranje novih tovarn ni nobena novost, saj so prisotni že v mnogih državah. Po Althausovih besedah avtomobilska industrija omogoča dolgoročno načrtovanje, ne pa zelo dolgoročno. “Odločitev med naročilom in vstopom na trg lahko traja največ leto in pol, zato smo takoj, ko je postalo jasno, da bodo zmogljivosti v Gradcu zapolnjene, začeli z iskanjem nove lokacije,” je dejal predstavnik Magne za Evropo.
Althaus je še poudaril, da so v zadnjem času na takšen način odprli dve novi nemški tovarni ter eno v Srbiji, v vseh primerih pa se odločitev izkazala za pravilno, saj se podjetja že pomembno širijo. Čeprav v Magni za zdaj govorijo le o lakirnici in prvih 400 delovnih mestih, naj bi to obetalo razvoj tudi v Hočah, kjer prav zato potrebujejo tako veliko zemljišče.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je dejal, da smo v Sloveniji lahko ponosni, da se tako ugleden koncern odloči za prihod v našo državo, še posebej, ker Slovenija v preteklosti ni veljala za investicijsko atraktivno lokacijo. Še posebej ker gre za Maribor, ki po več kot dveh desetletjih potrebuje projekt, ki ne bo prinesel le delovnih mest, pač pa tudi pozitivno vzdušje.
“Projekt ne bo propadel, treba pa je delati na tem, da se pravočasno zagotovijo vsa potrebna dovoljenja. Kolikor mi je znano, je težava z zemljišči rešljiva v kratkem,” je v uspeh načrtov prepričan Gorjup, ki ob očitkih o nekaj hektarjih žrtvovanega gozda spominja, da je kar dve tretjini Slovenije pokriti z gozdom, zato je treba gledati nekoliko bolj široko in podpreti projekt, ki bo prinesel veliko dobrega regiji.
Tudi po besedah direktorice Štajerske gospodarske zbornice Aleksandre Podgornik bi taka investicija pomenila razvojni preboj za Podravje. Po njenem ne gre le za prvih 400 delovnih mest, pač pa tudi za nadaljnje načrte, s katerimi bi regija, vključno z bližnjim letališčem, lahko zelo veliko pridobila.
Glavni izvršni direktor Impola Edvard Slaček je nekoliko pokritiziral začetek postopkov, pri čemer pa je poudaril, da za to ni kriva Magna, pač pa naša država, ki ni imela strategije glede poslovnih con, zaradi česar je zdaj treba iskati primerne lokacije v časovni stiski, pri tem pa je prišlo še do slabega komuniciranja z javnostjo, kar je pripeljalo do sedanjega “cirkusa”.
“Prihod tako velikega podjetja je neke vrste darilo, zato bi morali načrte podpreti z vsemi štirimi in narediti vse, da bi prišlo do čim manj zapletov,” je dejal Slaček, ki je povedal, da morajo tudi sami izpolnjevati številne okoljske standarde, zato je bojazen, da bi Magna s prihodom zastrupila pol Štajerske, povsem odveč.
Mladinska iniciativa za 3. razvojno os danes ob 14. uri v središču Raven na Koroškem organizira shod v podporo izgradnji hitre ceste na Koroško. Poimenovali so ga Koroška vstaja – Hoč’mo cesto! Na shodu, ki bo potekal na ploščadi pred blagovnico Tuš, je napovedanih več govornikov in nastopov znanih koroških glasbenikov.
Mladinska iniciativa se je za izvedbo protestnega shoda odločila kljub nedavni napovedi ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, da bosta ministrstvo in Družba za avtoceste v RS s predstavniki regije vendarle podpisala s strani regije predlagan sporazum oziroma protokol za izgradnjo severnega dela 3. razvojne osi. V njem bodo opredeljene ključne aktivnosti za izgradnjo in umeščanje hitre ceste, protokol pa naj bi po napovedih ministrstva podpisali v drugi polovici junija.
Po besedah koordinatorja iniciative Aljaža Verhovnika ima shod tri namene. Prvi je ta, da želijo Korošce zbuditi iz apatije in jim omogočiti, da Sloveniji pokažejo svoja pričakovanja. Shod je po njegovem tudi priložnost za Korošce, da povedo vladajočim elitam v regiji, da je čas, da se zedinijo in enotno stopijo v boj za koroške interese. Tretji namen shoda pa je v Ljubljano poslati jasno sporočilo, da Korošci spremljajo vsak korak v zvezi s 3. razvojno osjo.
Med govorniki na današnjem shodu so napovedani župan Občine Ravne na Koroškem in trenutno predsedujoči Svetu Koroške regije Tomaž Rožen, podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, direktorica koroške območne gospodarske zbornice Aleksandra Gradišnik, zbrane pa bosta nagovorila tudi predstavnika mladinske iniciative, poleg Verhovnika tudi Andrej Grobelnik.
Na včerajšnjem zboru krajanov Rogoze so jih predstavniki treh ministrstev skušali prepričati , naj sprejmejo kompromis in dovolijo sečnjo štirih hektarjev rogoškega gozda. Na koncu so krajani zavrnili predlog, da se poseka le štiri od sprva predvidenih 66 hektarjev.
V občinskem prostorskem načrtu je predviden posek Rogoškega gozda za zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč za tista, ki bodo izgubljena zaradi gradnje Magnine lakirnice na drugem koncu občine, kar pa je eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja.
8,6 hektarja je treba posekati v prvi fazi. Pristojna ministrstva so sprejela predlog za 4,6 hektarja, a se kot pravijo, ne morejo strinjati z deponiranjem. Zato so predlagali, da se zaenkrat poseka le te štiri hektarje Rogoškega gozda, da se ne ogrozi začetka investicije Magne, za preostalo pa se kasneje išče rešitve in izvaja potrebne postopke. “Včasih je treba sklepati kompromise,” je dejala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar in zbrane pozvala, naj ne ogrožajo investicije Magne, ki jim bo prinesla dragocena delovna mesta. “Tako pomembna investicija ima časovni okvir in za ta časovni okvir je možna samo ta rešitev,” je dodala.
V civilni iniciativi Rešimo Rogoški gozd so našli alternativno retev – za 4,6 hektarja, za kar so našli nadomestna zemljišča v deponiji Družbe RS za avtoceste (Dars) v njihovi občini. Za preostale štiri pa predlagajo, da se izkopano zemljo začasno deponira in nato išče zemljišče zanjo, “še drugod po Sloveniji,” je bilo slišati iz ust krajanov.
Simon Žlahtič, predstavnik Iniciative za ohranite Rogoškega gozda, je znova dejal da “vprašanje Magne nikoli ni bil problem. Mi samo vztrajamo, da zaradi tega ni treba posekati tega dragocenega gozda,” ter dodal, da so to sporočili tudi s transparenti, ki so jih nekateri krajani prinesli s seboj.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je dejala, da podpira prizadevanja krajanov za ohranitev gozda, a hkrati je ob tem trdno izpostavila, da je izjemno bogastvo tudi kmetijska zemlja. “Treba se je zavedati, da je tu, kjer bo stala tovarna Magne, visoko kakovostna zemlja, kakršne je v Sloveniji samo šest odstotkov. Tistih 25 centimetrov tam je nastajalo 25.000 let, zato je tako neprecenljivih in je treba zanje ustrezno poskrbeti,” je pojasnila. Ob tem je dodala, da bi vsakršna druga rešitev od predlagane zahtevala nove postopke, ki pa bi vzeli preveč časa.
Temu je pritrdil tudi župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak. “Nobena druga rešitev v tem kratkem času ni možna, sicer investicija Magne pade,” je pojasnil. “Enkrat se bo treba odločiti in sprejeti odgovornost,” je še dodal.
Zbrani na zboru krajanov temu niso verjeli, saj, da je država s sprejemom posebnega zakona za Magno že tako omogočila številne izjeme za to investicijo. Zato se jim poraja vprašanje, zakaj jim država v tem primeru ne more stopiti naproti. Na koncu so glasno vztrajali pri svojem in izglasovali, da se ne sme privoliti v sečnjo niti štirih hektarjev Rogoškega gozda, temveč je treba nadaljevati z iskanjem alternativnih rešite
Mariborska občina namerava letos obnoviti Cesto zmage na Taboru, za kar obstaja možnost presaditve 18 dreves. Na Cesti zmage bo zasajenih 74 dreves.
Mariborska občina namerava letos obnoviti Cesto zmage na Taboru. Pred dnevi je slednje močno razburilo nekatere stanovalce drevoreda, saj, da mariborska občina želi drevesa posekati.
Urad za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor je od leta 2010 na lokacijah, kjer so se urejale ceste, zasadil okoli 480 »novih dreves«. Letos marca so v Mestnem svetu Mestne občine Maribor obravnavali Investicijski program za projekt obnova Ceste zmage. Gre za odsek v razdalji 600 metrov, ki poteka od Metelkove ulice do Ulice Pariške komune.
Kot so nam sporočili danes iz MO Maribor, bodo pri prenovi Ceste zmage zamenjali drevesa in ne posekali. “Razlika je v tem, da se bo drevesni fond zamenjal in nadomestil z novimi drevesi, ki bodo zaradi še ne razvejanega koreninskega sistema imela boljše pogoje za rast,” so pojasnili. Ob tem pa so dodali, da so menjavo dreves s sklepom potrdili tudi v svetu Mestne četrti (MČ) Tabor, ki zastopa interese stanovalcev Ceste zmage in krajanov MČ Tabor.
Ob tem so dodali, da so pri pripravi projekta upoštevali željo stanovalcev na Cesti zmage, da se uredi celotna komunalna infrastruktura z okolico vred vse do hišnih priklopov na kanalizacijo. “Potrebno je vedeti, da je zamenjava infrastrukturnih vodov (vodovod s hišnimi priključki, kanalizacijski hišni priključki, plinovod s hišnimi priključki) mogoča samo tako, da se izkopa sedanja infrastruktura in se nadomesti z novo,” pojasnjujejo na Mestni občini.
Sedanji drevored uničuje Cesto zmage
Drevored na navedeni na Cesti zmage je star 90 let. Stanovalec Ceste zmage Marko Polenčič nam je po telefonu dejal: “Največji problem je v drevesih. Lipov drevored je sedaj že star 60 let. Njegova življenjska doba je pri koncu. Če bodo odprli cesto, bodo zamenjali kanalizacijo, elketriko, kabelsko, vodovod. Skratka vse priključke bodo obnovili. Korenine dreves pa segajo tako, da uničujejo ograje, asfalt, cestišče je uničeno, kanalizacija je uničena, vodovod je uničen,” nam je po telefonu pojasnil Polenčič. Ob tem pa dodal:“Absolutno podpiram takšno tezo občine. Zdi se mi nesmiselno, da sedaj nekaj teh posameznikov na takšen način pritiskajo na občino.”
Na MO Maribor pa so pojasnili, da je pogoj za izvedbo sanacije komunalnih vodov ter cestišča vključujoč s pločnikom, je zamenjava obstoječega drevoreda saj bi v nasprotnem primeru bile poškodbe koreninskega sistema tako močne, da bi vodile v propad dreves in s tem ogrožale varnost uporabnikov ceste ter stanovalcev. “Projekt zajema tudi ureditev vzdolžnega parkiranja za tam živeče stanovalce kar pa je glede na sedanji raster dreves »neizvedljivo« vsaj ne v gabaritih, ki so bili s projektom določeni,” so še dodali.
Sicer pa poleg Ceste zmage, kjer bodo zasadili 74 dreves, v letu 2017 planirajo zamenjavo drevoreda na Marčičevi ulici, zasajenih bo 29 novih dreves. Okvirna ocenjena vrednost obnove znaša 21.300 evrov, predvidevajo pa tudi donatorska sredstva v razliki 4.600 evrov. Ostalo bo financirano iz proračuna MO Maribor. Zasaditev se bo izvedla v jesenskem času. Izvedla se bo še dosaditev dreves na ulici Pariške komune.
Na območju parkov in trgov so lani v sklopu sanacije žledoloma posadili 98 novih dreves ter 3 donatorska drevesa v Mestnem parku. “Tudi v letošnjem letu planiramo saditev manjše količine dreves v Mestnem parku z donatorskimi sredstvi,” dodajajo na MO Maribor.
“Načrtovana investicija Magne je pomembna prelomna točka: če se ne bo zgodila, Štajerska ne bo imela popravnega izpita in izguba bo velika,” piše v peticiji, ki jo je danes na mariborskem letališču podpisalo okoli 200 ljudi, več kot 2400 pa na spletu.
Prihod Magne so danes podprli občani in občanke okoliških občin, celo kmetje so potrdili, da si želijo prihod Magne v Hoče.
Na pobudo Štajerske gospodarske zbornice so dobrodošlico Magni s podpisi peticije simbolično izrazili tudi znani in vodilni obrazi podjetništva, gospodarstva, športa in kulture v Mariboru in Podravju.
Predstavniki lokalne politike so poudarili nujnost zavedanja pomembni delovnih mest v t. i. problemskih območjih, kamor sodijo Hoče, Maribor in okolica.
Da je vzpostavitev Magninega obrata v Hočah izjemno pomemben projekt, pa so javno poudarili tudi predstavniki nacionalne politike.
Industrijsko cono na območju nekdanje Tovarne dušika Ruše so obiskali Italijani, z veleposlanikom na čelu. Oglasili so se v dveh podjetjih, v katerih obljubljajo nove zaposlitve.
Z uspešnim poslovanjem je družba Elektro Maribor v letu 2016 presegla zastavljene poslovne cilje. Ob poslovnih uspehih, pa ostajajo družbeno odgovorni. Šesto leto zapored so predali donacije trem humanitarnim organizacijam.
Kot je povedal predsednik uprave Boris Sovič, je poslovni rezultat 14 odstotkov nad tistim iz leta 2015 ter hkrati njihov najvišji v zadnjih dveh desetletjih. Elektro Maribor intenzivno gradi bolj robustna in napredna omrežja. V letu 2016 se je povečala priključna moč. Odjem je presegel predkrizno raven. Z uspešnim poslovanjem je družba v letu 2016 presegla zastavljene poslovne cilje. V zadnjih petih letih prihodke povišal za sedem odstotkov, ob tem pa stroške znižal za tri odstotke. Konec lanskega leta so zaposlili 755 ljudi, kar je 82 ljudi manj kot v letu 2008. Zadnja leta se dogaja celo nasprotno, saj so samo lani projektno za določen čas zaposlili skoraj 100 ljudi, tudi letos so že dodatno zaposlovali. Lani so za investicije namenili 27,7 milijona evrov, kar je devet odstotkov več kot leto prej.
Ostajajo dobrodelni
Družba Elektro Maribor je namenila tri donacije, vsako v vrednosti po 1.500 evrov, humanitarnim organizacijam, ki delujejo v Mariboru.
Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor, je ob predaji sredstev dejal: »Letos tradicionalno, že šesto leto zapored, podpiramo delo humanitarnih organizacij in njihove aktivnosti. Delo teh organizacij je izjemno pomembno, zato je prav, da so deležni tudi podpore iz gospodarstva.«
Metod Dolinšek, sekretar Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Maribor, je pojasnil: »Sredstva iz donacije bomo namenili za sofinanciranje stroškov letovanja otrok, katerih starši ne zmorejo plačila, obenem pa otroci niso upravičeni do sofinanciranja s strani ZZZS, saj želimo omogočiti udeležbo na letovanju najširšemu krogu otrok, delovanju projekta svetovanje osebam v stiski, zagotavljanje denarnih pomoči osebam v največjih stiskah in zagonskim stroškom novega projekta vključevanja prosilcev za mednarodno zaščito v družbo.«
Božidar Bračun, generali tajnik Nadškofijske Karitas Maribor, je o porabi sredstev povedal: »Pomoč, ki smo jo prejeli z donacijo Elektra Maribor, bomo namenili za plačilo najosnovnejših življenjskih potrebščin socialno najbolj ogroženim družinam in posameznikom v našem mestu.«
Saša Mikić, predsednik Zveze prijateljev mladine (ZPM) Maribor, je o namenu porabe sredstev pojasnil: »Omogočimo sanje je projekt Zveze prijateljev mladine Maribor, ki smo ga začeli razvijati decembra 2013, ob 60 letnici organizacije. Projekt podpirajo podjetja in posamezniki, društva in združenja. Podjetje Elektro Maribor v projektu sodeluje že od samega začetka in je eden od največjih donatorjev. Z njegovo pomočjo projekt pridobiva na prihodnosti in stabilnosti, za kar smo podjetju Elektro Maribor in njegovim zaposlenim iz srca hvaležni.«
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, ki danes slovesno obeležuje 60 let delovanja, se posveča ne le zdravljenju ampak tudi preprečevanju nastanka bolezni. “Želimo biti center za ozaveščanje ljudi o pomenu njihove lastne skrbi za svoje zdravje. V kolikor nastane bolezen ali težava, pa smo tukaj, da pomagamo,” je dejal direktor Jernej Završnik.
V zdravstvenem domu, ki je drugi največji zdravstveni dom v državi, so se po Završnikovih besedah pred dobrim desetletjem zavezali, da bodo z nenehno strokovno in organizacijsko rastjo postali najbolj cenjena ustanova primarnega zdravstvenega varstva v Sloveniji in zgledno učno središče ozaveščanja prebivalcev v regiji o tem, kaj zmorejo in so dolžni tudi sami narediti za zdravje.
Dom je začel delati januarja 1957, danes pa je izvajalec celovite ambulantne dejavnosti na primarni in deloma tudi na sekundarni ravni na območju Mestne občine Maribor in še 11 drugih občin. Poleg splošnega zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva pokriva tudi medicino dela, prometa in športa, patronažno varstvo, nujno medicinsko pomoč in varstvo žensk.
“Rad poudarim, da smo postali dom zdravja z vizijo. Pri njenem uresničevanju pa si v imenu vseh, ki jim je namenjeno naše delo, želimo, da nas bo tudi v prihodnje 12 občin soustanoviteljic našega zdravstvenega zavoda pripravljeno podpreti, ko bomo upravičeno računali tudi na njihov delež, da bo naša vizija doma zdravja postala resničnost,” je na današnji slovesnosti v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor še dejal Završnik.
Kljub nižanju sredstev za zdravstvo se z optimizmom ozira v prihodnost mariborskega zdravstvenega doma in slovenskega zdravstva. “Ob tem bi želel poudariti, da se premalo zavedamo kakovosti zdravstvenega varstva, ki ga v Sloveniji nudimo in ki smo ga državljani Slovenije deležni. V Sloveniji porabimo 1800 evrov na prebivalca na leto za zdravstvo. Primerjamo pa se predvsem z zahodnoevropskimi državami, ki porabijo do 5500 evrov na leto na prebivalca. Z ozirom na denar, ki ga vlagamo v zdravstvo, imamo izjemne rezultate. Ni pa seveda to dovolj, če želimo zadostiti vsem potrebam in slediti razvoju medicine,” je pojasnil.
“Naš zavod je vse od ustanovitve leta 1957 do danes dosegel izjemen razvoj, še posebej v zadnjih desetih letih, in to kljub gospodarski in finančni krizi. Zidali in dozidali smo nove prostore in ambulante ter prenavljali in preurejali že obstoječe, nabavljali smo najsodobnejšo medicinsko opremo, obenem pa smo se razvijali tako organizacijsko kot kadrovsko in skrbeli za nenehno strokovno rast,” je dodal strokovni direktor Danilo Maurič.
Ob jubileju so pripravili zbornik, v katerem so izčrpno popisali dosedanji razvoj in delo.
Pošta Slovenije dodatno zaposluje prav tako bodo delavcem povišali nadomestila za malico, dodatek za neugodne vplive okolja ter dodatek deljenega delovnega časa. To je dogovor pogajalskih skupin Pošte, Sindikata delavcev prometa in zvez ZSSS.
V skladu s sklenjenim dogovorom bo Pošta Slovenije povišala nadomestilo za prehrano iz 4,27 EUR na 6 EUR (velja od 1. 5. 2017). Gre za ukrep do uveljavitve nove sistematizacije delovnih mest (predlog slednje bodo pripravili do letošnjega oktobra). S prvim avgustom bodo dodatek za neugodne vplive okolja iz 3 dvignili na 6 odstotkov, dodatek za deljen delovni čas pa iz 15 na 20 odstotkov. Trenutno na Pošti tudi dodatno zaposlujejo, predvsem zaradi lažje organizacije dela v dostavi. Povišanje števila zaposlenih ter povišanje nadomestila za prehrano bo za Pošto Slovenije pomenilo dodatnih 4,5 milijona evrov stroškov dela letno, dvig dodatkov pa 1,1 milijona letno.
Kaj plačujejo zaposlenim?
Zaposleni so v letu 2016 poleg plač, regresa, prehrane, prevoza na delo, dopolnilnega pokojninskega zavarovanja, dobili izplačano tudi poslovno uspešnost. Poleg stroškov plač je Pošta Slovenije za zaposlene v zadnjih petih letih namenila tudi za več kot 6,7 milijonov evrov, in sicer za službeno obleko, zdravstvene storitve in svetovanje zaposlenim, zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, promocijo zdravja na delovnem mestu, sredstva, namenjena nakupu očal za delo z računalnikom, za storitve zunanjega pooblaščenca za mobing in psihološka svetovanja, za izobraževanja, za socialno pomoč in za novoletno obdaritev otrok.
Pogajanja zaključena, dialog se nadaljuje
Pogajalski skupini sta se dogovorili tudi za nekatere druge ukrepe glede dodelitve dodatka, v teku pa so tudi druge aktivnosti, ki vplivajo na dodatno ureditev delovnih pogojev in delovnega časa. S podpisom dogovora sta pogajalski skupini Pošte Slovenije in Sindikata delavcev prometa in zvez pri ZSSS zaključili pogajanja. Pošta Slovenije pa bo ob tem nadaljevala sindikalni dialog tudi z ostalimi tremi sindikati v podjetju. Ob tem pa na Pošti obljubljajo, da bodo še naprej skrbeli za socialno varnost 5.588 zaposlenih, njihovih družin in ostalih pogodbenih partnerjev ter za rast in razvoj podjetja.
Ostajajo dobrodelni
